POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ
7.2.2014 - (COM(2013)0173 – C7‑0094/2013 – 2013/0091(COD)) - ***I
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Agustín Díaz de Mera García Consuegra
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ
(COM(2013)0173 – C7‑0094/2013 – 2013/0091(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0173),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7‑0094/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za ustavne zadeve (A7-0096/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poudarja, da je pri širitvi mandata Europola treba upoštevati točko 31 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[1]; poudarja, da odločitve zakonodajnega organa, ki podaljšanje podpirajo, ne vplivajo na odločitve proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka;
3. poziva Komisijo, naj, ko bo o uredbi doseženo soglasje med Evropskim parlamentom in Svetom, v celoti upošteva sporazum, da bi se izpolnile proračunske in kadrovske zahteve za Europol in njegove nove naloge, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), v skladu z odstavkom 42 skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah;
4. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Predlog |
Predlog |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ |
o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) in razveljavitvi sklepa 2009/371/PNZ |
Obrazložitev | |
Poročevalec se zaveda, da ne bo prišlo do združitve Europola in Cepola. Kljub temu, da je delovanje obeh ustanov povezano s policijskim delovanjem, imata zelo različne cilje in naloge, kar zadeva sodelovanje na evropskem območju svobode, varnosti in pravice. To pojasnilo velja za vse nadaljnje predloge sprememb, ki črtajo besedilo. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 88 in člena 87(2)(b) Pogodbe, |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 88 Pogodbe, |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Člen 88 Pogodbe določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zahteva tudi, da se določijo postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Zato je nujno, da se Sklep 2009/371/PNZ nadomesti z uredbo, ki določa pravila o parlamentarnem nadzoru. |
(2) Člen 88 Pogodbe določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zahteva tudi, da se določijo postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti v skladu s členom 12(c) Pogodbe o Evropski uniji in členom 9 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, da bi okrepili demokratično legitimnost in odgovornost Europola evropskim državljanom. Zato je nujno, da se Sklep 2009/371/PNZ nadomesti z uredbo, ki določa pravila o parlamentarnem nadzoru. |
Obrazložitev | |
Pomembno je poudariti posebne cilje parlamentarnega nadzora nad Europolom. Člen 12 PEU se nanaša na dejavno prispevanje nacionalnih parlamentov k dobremu delovanju Unije, Protokol (št. 1) in člen 9 pa na tem utemeljujeta organizacijo in spodbujanje medparlamentarnega sodelovanja v Uniji skupaj z Evropskim parlamentom. Omeniti je treba oba člena kot del primarne zakonodaje EU v zvezi z medparlamentarnim sodelovanjem. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Evropska policijska akademija („Cepol“) je bila ustanovljena s Sklepom 2005/681/PNZ, da bi se olajšalo sodelovanje med nacionalnimi policijskimi silami z organizacijo in usklajevanjem dejavnosti usposabljanja z evropsko razsežnostjo policijskega delovanja. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ poziva k razvoju Europola in k temu, da postane „središča točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“. Na podlagi ocene delovanja Europola je treba nadalje izboljšati njegovo operativno učinkovitost, da se izpolni ta cilj. Stockholmski program zastavlja tudi cilj, da se ustvari pristna evropska kultura na področju kazenskega pregona z vzpostavitvijo evropskih programov usposabljanj in programov izmenjave za vse relevantne strokovnjake organov pregona na nacionalni ravni in ravni EU. |
(4) „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ poziva k razvoju Europola in k temu, da postane „središča točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“. Na podlagi ocene delovanja Europola je treba nadalje izboljšati njegovo operativno učinkovitost, da se izpolni ta cilj. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Obsežne kriminalne in teroristične mreže so velika nevarnost za notranjo varnost Unije ter varnost in načine preživljanja njenih državljanov. Ocene ogroženosti, ki so na voljo, kažejo, da se kriminalne združbe ukvarjajo z vedno več nedovoljenimi dejavnostmi in delujejo čez mejo. Nacionalni organi pregona morajo zato tesneje sodelovati z enakovrednimi organi v drugih državah članicah. V zvezi s tem je treba Europol opremiti za podporo državam članicam pri preprečevanju, analiziranju in preiskovanju kriminala po vsej Uniji. To so potrdile tudi ocene sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ. |
(5) Obsežne kriminalne in teroristične mreže so velika nevarnost za notranjo varnost Unije ter varnost in načine preživljanja njenih državljanov. Ocene ogroženosti, ki so na voljo, kažejo, da se kriminalne združbe ukvarjajo z vedno več nedovoljenimi dejavnostmi in delujejo čez mejo. Nacionalni organi pregona morajo zato tesneje sodelovati z enakovrednimi organi v drugih državah članicah. V zvezi s tem je treba Europol opremiti za podporo državam članicam pri preprečevanju, analiziranju in preiskovanju kriminala po vsej Uniji. To je potrdila tudi ocena Sklepa 2009/371/PNZ. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Glede na povezave med nalogami Europola in akademije Cepol bi združevanje in racionalizacija funkcij teh agencij izboljšala učinkovitost operativne dejavnosti, ustreznost usposabljanja in učinkovitost policijskega sodelovanja v Uniji. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Sklepa 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ bi bilo treba zato razveljaviti in ju nadomestiti s to uredbo, ki temelji na spoznanjih, pridobljenih pri izvajanju obeh navedenih sklepov. Europol, ustanovljen s to uredbo, bi moral nadomestiti in nadaljevati funkcije Europola in akademije Cepol, kot so bile določene z razveljavljenima sklepoma. |
(7) Sklep 2009/371/PNZ bi bilo treba zato razveljaviti in ga nadomestiti s to uredbo, ki temelji na spoznanjih, pridobljenih pri izvajanju navedenega sklepa. Agencija Europol, ustanovljena s to uredbo, bi morala nadomestiti in nadaljevati funkcije Europola, kot so bile določene z razveljavljenim sklepom. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Ker kazniva dejanja pogosto segajo prek notranjih meja, bi moral Europol podpirati in krepiti ukrepe držav članic in njihovo sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in boj proti njim. Ker je terorizem ena največjih groženj varnosti Unije, bi moral Europol pomagati državam članicam pri soočanju s skupnimi izzivi na tem področju. Europol bi kot agencija EU za kazenski pregon moral podpirati in krepiti tudi ukrepe in sodelovanje pri preprečevanju tistih oblik kriminala, ki vplivajo na interese EU. Nuditi bi moral tudi podporo pri preprečevanju povezanih kaznivih dejanj, ki so storjena z namenom pridobitve sredstev, omogočanja, izvrševanja dejanj ali zagotavljanja nekaznovanja za dejanja iz pristojnosti Europola, in boj proti njim. |
(8) Europol bi moral podpirati in krepiti ukrepe držav članic in njihovo sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in boju proti njim. Ker terorizem predstavlja grožnjo varnosti Unije, bi moral Europol pomagati državam članicam pri soočanju s skupnimi izzivi na tem področju. Europol bi kot agencija EU za kazenski pregon moral podpirati in krepiti tudi ukrepe in sodelovanje pri preprečevanju tistih oblik kriminala, ki vplivajo na interese EU. Nuditi bi moral tudi podporo pri preprečevanju povezanih kaznivih dejanj, ki so storjena z namenom pridobitve sredstev, omogočanja, izvrševanja dejanj ali zagotavljanja nekaznovanja za dejanja iz pristojnosti Europola, in boj proti njim. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Europol bi moral zagotoviti kakovostnejše, usklajeno in dosledno usposabljanje za uradnike organov pregona vseh razredov znotraj jasnega okvira v skladu z ugotovljenimi potrebami pri usposabljanju. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Europol bi moral imeti možnost, da od držav članic zahteva, naj začnejo, vodijo ali usklajujejo preiskave kaznivih dejanj v posebnih primerih, ko bi čezmejno sodelovanje zagotovilo dodano vrednost. Europol bi moral o takih zahtevkih obvestiti Eurojust. |
(10) Europol bi moral imeti možnost, da od držav članic zahteva, naj začnejo, vodijo ali usklajujejo preiskave kaznivih dejanj v posebnih primerih, ko bi čezmejno sodelovanje zagotovilo dodano vrednost. Europol bi moral o takih zahtevkih obvestiti Eurojust. Europol bi moral zahtevek utemeljiti. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Europol bi moral hraniti zapise o sodelovanju pri dejavnostih skupnih preiskovalnih enot, ki se spopadajo s kriminalom, ki spada na njegovo področje delovanja. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10b) Kadar se med Europolom in državami članicami vzpostavi sodelovanje v zvezi z določeno preiskavo, bi morali Europol in zadevne države članice pripraviti jasne določbe, v katerih bi opisali posebne naloge, ki jih je treba izvesti, stopnjo udeleženosti v preiskovalnih ali sodnih postopkih držav članic ter porazdelitev odgovornosti in veljavno pravo, ki se uporablja za namene sodnega nadzora. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Za povečanje učinkovitosti Europola kot središčne točke za izmenjavo informacij v Uniji bi bilo treba določiti jasne obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo podatke, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih ciljev. Pri izvajanju takih obveznosti bi morale države članice posebno pozornost posvečati zagotavljanju ustreznih podatkov za boj proti kriminalu, ki veljajo za strateške in operativne prednostne naloge v okviru ustreznih političnih instrumentov Unije. Države članice bi morale Europolu zagotoviti tudi kopijo dvostranskih in večstranskih izmenjav informacij z drugimi državami članicami o kaznivih dejanjih, ki spadajo pod cilje Europola. Hkrati bi moral Europol povečati raven podpore državam članicam, da se izboljšata medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij. Europol bi moral predložiti letno poročilo vsem institucijam Unije in nacionalnim parlamentom, v katerem bi navedel, v kolikšni meri mu posamezne države članice zagotavljajo informacije. |
(11) Za povečanje učinkovitosti Europola kot središčne točke za izmenjavo informacij v Uniji bi bilo treba določiti jasne obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo podatke, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih ciljev. Pri izvajanju takih obveznosti morajo države članice posebno pozornost posvečati zagotavljanjule tistih podatkov za boj proti kriminalu, ki velja za strateško in operativno prednostno nalogo v okviru ustreznih političnih instrumentov Unije. Države članice bi morale Europolu zagotoviti tudi kopijo dvostranskih in večstranskih izmenjav informacij z drugimi državami članicami o kaznivih dejanjih, ki spadajo pod cilje Europola, in pri tem navesti vir informacij. Hkrati bi moral Europol povečati raven podpore državam članicam, da se izboljšata medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij. Europol mora predložiti letno poročilo vsem institucijam Unije in nacionalnim parlamentom, v katerem navede, v kolikšni meri mu posamezne države članice zagotavljajo informacije. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) V vsaki državi članici bi bilo treba vzpostaviti nacionalno enoto, da se zagotovi učinkovito sodelovanje med Europolom in državami članicami. Ta enota bi morala biti glavna zveza med nacionalnimi organi pregona, ustanovami za usposabljanje in Europolom. Vsaka nacionalna enota bi morala Europolu dodeliti vsaj enega uradnika za zvezo, da se zagotovi neprekinjena in učinkovita izmenjava informacij med Europolom in nacionalnimi enotami ter olajša njihovo sodelovanje. |
(12) V vsaki državi članici bi bilo treba vzpostaviti nacionalno enoto, da se zagotovi učinkovito sodelovanje med Europolom in državami članicami. V tej uredbi bi bilo treba ohraniti vlogo Europolovih nacionalnih enot kot porokov in zagovornic nacionalnih interesov v Agenciji. Nacionalne enote bi bilo treba ohraniti kot stične točke med Europolom in pristojnimi organi, s čimer bi se jim zagotovila osrednja in usklajevalna vloga pri vseh dejavnostih sodelovanja držav članic z Europolom in prek Europola, kar bi zagotovilo enoten odziv države članice na zahteve Europola. Vsaka nacionalna enota bi morala Europolu dodeliti vsaj enega uradnika za zvezo, da se zagotovi neprekinjena in učinkovita izmenjava informacij med Europolom in nacionalnimi enotami ter olajša njihovo sodelovanje. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Da se zagotovi visoka kakovost, usklajenost in doslednost usposabljanja organov pregona na ravni Unije, bi moral Europol delovati v skladu s politiko usposabljanja organov pregona Unije. Usposabljanje na ravni Unije bi moralo biti na voljo uradnikom organov pregona vseh razredov. Europol bi moral zagotoviti, da se usposabljanje ovrednoti, ugotovitve iz ocen potreb pri usposabljanju pa se upoštevajo pri načrtovanju, da se zmanjša podvajanje. Europol bi moral v državah članicah spodbujati priznavanje usposabljanja na ravni Unije. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) V upravnem odboru Europola bi morale biti zastopane Komisija in države članice, da se zagotovi učinkovit nadzor nad njegovim delovanjem. Da se izrazi dvojna pristojnost nove agencije, to sta operativna podpora in usposabljanje za kazenski pregon, bi polnopravni člani upravnega odbora morali biti imenovani na podlagi njihovega znanja o sodelovanju na področju kazenskega pregona, nadomestni člani pa bi morali biti imenovani na podlagi njihovega znanja v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni člani bi morali delovati kot polnopravni člani, kadar bi bil polnopravni član odsoten in kadar bi se razpravljalo ali odločalo o usposabljanju. Znanstveni odbor bi moral svetovati upravnemu odboru pri tehničnih vprašanjih o usposabljanju. |
(16) V upravnem odboru Europola bi morale biti zastopane Komisija in države članice, da se zagotovi učinkovit nadzor nad njegovim delovanjem. Člani upravnega odbora bi morali biti imenovani na podlagi svojega znanja o sodelovanju na področju kazenskega pregona. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti da določi proračun, preverja njegovo izvajanje, sprejme ustrezna finančna pravila in dokumente načrtovanja, vzpostavi pregledne delovne postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola ter sprejme letno poročilo o dejavnostih. Izvrševati bi moral pooblastila organa za imenovanja v zvezi z uslužbenci agencije, vključno z izvršnim direktorjem. Da se racionalizira postopek odločanja in okrepi nadzor upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja, bi moral upravni odbor imeti tudi pravico, da ustanovi izvršni odbor. |
(17) Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti da določi proračun, preverja njegovo izvajanje, sprejme ustrezna finančna pravila in dokumente načrtovanja, sprejme ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in boj proti goljufijam, kot tudi pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov, vzpostavi pregledne delovne postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola ter sprejme letno poročilo o dejavnostih. Izvrševati bi moral pooblastila organa za imenovanja v zvezi z uslužbenci agencije, vključno z izvršnim direktorjem. Da se racionalizira postopek odločanja in okrepi nadzor upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja, bi moral upravni odbor imeti tudi pravico, da ustanovi izvršni odbor. |
Obrazložitev | |
Poročevalec meni, da ni primerno predvideti ustanovitev izvršnega odbora, ki bi zagotavljal preglednosti in demokratičnost delovanja Europola. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Europol mora nujno imeti na voljo popolne in najnovejše informacije za namene preprečevanja kriminala, ki spada pod njegove cilje, in boj proti njemu. Zato bi mu bilo treba omogočiti obdelavo podatkov, ki mu jih posredujejo države članice, tretje države, mednarodne organizacije in organi Unije, ter podatkov iz javno dostopnih virov, da se razvije razumevanje kriminalnih pojavov in trendov, zbira informacije o kriminalnih združbah ter odkrije povezave med različnimi kaznivimi dejanji. |
(19) Europol mora nujno imeti na voljo popolne in najnovejše informacije za namene preprečevanja kriminala, ki spada pod njegove cilje, in boj proti njemu. Zato bi mu bilo treba omogočiti obdelavo podatkov, ki mu jih posredujejo države članice, tretje države, mednarodne organizacije in organi Unije, ter podatkov iz javno dostopnih virov, v kolikor je Europol mogoče šteti za zakonitega prejemnika tovrstnih podatkov, da se razvije razumevanje kriminalnih pojavov in trendov, zbirajo informacije o kriminalnih združbah ter odkrijejo povezave med kaznivimi dejanji. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Europol bi moral za obdelavo podatkov uporabljati nove tehnologije, da se izboljša njegova učinkovitost pri zagotavljanju natančnih analiz kaznivih dejanj organom pregona držav članic. Europolu bi bilo treba omogočiti hitro ugotavljanje povezav med preiskavami in običajnih načinov delovanja različnih kriminalnih združb, preverjanje navzkrižnih zadetkov podatkov in jasen pregled trendov, pri čemer bi bilo treba ohraniti visoko raven varstva osebnih podatkov posameznikov. Zato Europolove zbirke podatkov ne bi smele biti predhodno opredeljene, s čimer se bo Europolu omogočilo, da izbere najučinkovitejšo strukturo informacijske tehnologije. Določiti bi bilo treba namen obdelav in pravice dostopa ter določene dodatne zaščitne ukrepe, da se zagotovi visoka raven varstva podatkov. |
(20) Europol bi moral za obdelavo podatkov uporabljati nove tehnologije, da se izboljša njegova učinkovitost pri zagotavljanju natančnih analiz kaznivih dejanj organom pregona držav članic. Europolu bi bilo treba omogočiti hitro ugotavljanje povezav med preiskavami in običajnih načinov delovanja različnih kriminalnih združb, preverjanje navzkrižnega ujemanja podatkov in jasen pregled trendov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov posameznikov. Določiti bi bilo treba namen obdelav in pravice dostopa ter določene dodatne zaščitne ukrepe, da se zagotovi visoka raven varstva podatkov. Pri obdelavi osebnih podatkov je treba upoštevati načelo omejitve namena in načelo sorazmernosti. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Države članice, organi v tretjih državah in mednarodne organizacije bi morali določiti namen, za katerega bi Europol lahko obdelal podatke, ki jih le-ti posredujejo, in omejiti pravice dostopa, da se zagotovi spoštovanje lastništva podatkov in varstvo informacij. |
(21) Države članice, organi v tretjih državah in mednarodne organizacije bi morali določiti namen, za katerega bi Europol lahko obdelal podatke, ki jih le-ti posredujejo, in omejiti pravice dostopa, da se zagotovi spoštovanje lastništva podatkov in varstvo informacij. Omejitev namena prispeva k preglednosti, pravni varnosti in predvidljivosti ter je posebej velikega pomena na področju policijskega sodelovanja, kjer se posamezniki, na katere se nanašajo podatki, običajno ne zavedajo, kdaj se njihovi osebni podatki zbirajo in obdelujejo, in kjer ima uporaba osebnih podatkov lahko zelo velik vpliv na življenje in svoboščine posameznikov. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Da se izboljša operativno sodelovanje med agencijami in da se zlasti vzpostavijo povezave med podatki, ki so že v lasti različnih agencij, bi Europol moral Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) omogočiti dostop do svojih podatkov in iskanje po njih. |
(23) Da se izboljša operativno sodelovanje med agencijami in da se zlasti vzpostavijo povezave med podatki, ki so že v lasti različnih agencij, bi Europol moral Eurojustu omogočiti dostop do svojih podatkov in iskanje po njih ob upoštevanju posebnih zaščitnih ukrepov.
|
Obrazložitev | |
Člen 88(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije se nanaša na poseben odnos med Europolom in Eurojustom. Ni primerno, da se na tem mestu vključi tudi OLAF. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Europol bi moral vzdrževati sodelovanje z drugimi organi Unije, organi pregona in ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnitev njegovih nalog. |
(24) Europol bi moral vzdrževati sodelovanje z drugimi organi Unije in organi pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnitev njegovih nalog. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj se poročevalec zaveda, da do združitve Europola in Cepola ne bo prišlo. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Da se zagotovi operativna učinkovitost, bi bilo treba Europolu omogočiti izmenjavo vseh informacij, razen osebnih podatkov, z drugimi organi Unije, organi pregona in ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izvajanje njegovih nalog. Ker imajo družbe, podjetja, poslovna združenja, nevladne organizacije in druge zasebne stranke strokovno znanje in podatke, ki so neposredno relevantni za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boj proti njim, bi bilo Europolu treba omogočiti tudi izmenjavo takih podatkov z zasebnimi strankami. Za preprečevanje kibernetskega kriminala, povezanega z ogrožanjem varnosti omrežja in informacij, in boj proti njemu, bi moral Europol v skladu z Direktivo [ime sprejete direktive] Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotovitev visoke ravni varnosti omrežja in informacij po vsej Uniji31 sodelovati in izmenjavati informacije, razen osebnih podatkov, z nacionalnimi organi, pristojnimi za varnost omrežja in informacijskih sistemov. |
(25) Da se zagotovi operativna učinkovitost, bi bilo treba Europolu omogočiti izmenjavo vseh informacij, razen osebnih podatkov, z drugimi organi Unije in organi pregona tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izvajanje njegovih nalog. Za preprečevanje kibernetskega kriminala, povezanega z ogrožanjem varnosti omrežja in informacij, in boj proti njemu, bi moral Europol v skladu z Direktivo [ime sprejete direktive] Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotovitev visoke ravni varnosti omrežja in informacij po vsej Uniji31 sodelovati in izmenjavati informacije, razen osebnih podatkov, z nacionalnimi organi, pristojnimi za varnost omrežja in informacijskih sistemov. |
____________________________ |
___________________________ |
31 Vstaviti sklic na sprejeto Direktivo (Predlog: COM(2013) 48). |
31 Vstaviti sklic na sprejeto Direktivo (Predlog: COM(2013) 48). |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(26) Europolu bi bilo treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z drugimi organi Unije v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog. |
(26) Europolu bi bilo treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z drugimi organi Unije v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog. Evropski nadzornik za varstvo podatkov podpira omejitev te izmenjave podatkov na tiste posameznike, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Europola, ali za katere obstaja sum, da bi lahko zagrešili taka kazniva dejanja. |
Obrazložitev | |
Europolova pooblastila za izmenjavo osebnih podatkov z drugimi organi Unije je treba omejiti samo na podatke o tistih posameznikih, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Europola, ali za katere obstaja sum, da bi lahko zagrešili taka kazniva dejanja. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) Huda kazniva dejanja in terorizem so pogosto povezani z osebami zunaj ozemlja EU. Zato bi bilo Europolu treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z organi pregona tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, kot je Interpol, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog. |
(27) Huda kazniva dejanja in terorizem so pogosto povezani z osebami zunaj ozemlja EU. Zato bi bilo Europolu treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z organi pregona tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, kot je Interpol, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog. Pri izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami mora obstajati ustrezno ravnotežje med nujnostjo zaradi učinkovitega kazenskega pregona in varstvom osebnih podatkov. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(31) Informacije, za katere je jasno, da jih je tretja država ali mednarodna organizacija pridobila s kršitvijo človekovih pravic, se ne obdelujejo. |
(31) Informacije, za katere je jasno, da so bile pridobljene s kršitvijo človekovih pravic, se ne obdelujejo. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(32) Pravila o varstvu podatkov v Europolu bi bilo treba okrepiti, opirati pa bi se morala na načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 45/200132, da se zagotovi visoka raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Ker Pogodbi priložena izjava 21 priznava specifičnost obdelave osebnih podatkov v okviru kazenskega pregona, bi morala biti Europolova pravila o varstvu podatkov samostojna in usklajena z drugimi ustreznimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo na področju policijskega sodelovanja v Uniji, zlasti s Konvencijo št. 10833 in Priporočilom št. R(87) Sveta Evrope34 ter Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah35 [zamenjati z ustrezno direktivo, veljavno ob sprejetju]. |
(32) Pravila o varstvu podatkov v Europolu bi bilo treba okrepiti in uskladiti z drugimi ustreznimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na področju policijskega sodelovanja v Uniji, da se zagotovi visoka raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Čeprav Sklep 2009/371/PNZ zagotavlja trden sistem varstva podatkov za Europol, bi ga bilo treba dodelati, da se Europol uskladi z zahtevami Lizbonske pogodbe, da se izpostavi vse večja vloga Europola, izboljšajo pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, in dodatno okrepi zaupanje med državami članicami in Europolom, ki je potrebno za uspešno izmenjavo informacij. Pravila o varstvu podatkov v Europolu bi bilo treba okrepiti, opirati pa bi se morala na načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 45/200132 ali instrument, ki to uredbo nadomešča, da se zagotovi visoka raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, in na druga načela varstva podatkov, vključno z načelom odgovornosti, oceno učinka na varstvo podatkov, vgrajeno zasebnostjo in privzeto zasebnostjo ter obveščanjem o kršitvah varstva osebnih podatkov. Novi okvir za varstvo podatkov institucij in organov EU bi se moral, čim bo sprejet, uporabljati tudi za Europol. Kot priznava Pogodbi priložena Izjava št. 21, je zaradi posebne narave obdelave osebnih podatkov v okviru kazenskega pregona za Europol treba določiti posebna pravila za varstvo osebnih podatkov in prost pretok takih podatkov, ki morajo temeljiti na členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije in biti usklajena z drugimi ustreznimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo na področju policijskega sodelovanja v Uniji, zlasti s Konvencijo št. 10833 in njenim Dodatnim protokolom z dne 8. novembra 2001, Priporočilom št. R(87) Sveta Evrope34 ter strogim sistemom varstva podatkov iz Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah35 [zamenjati z ustrezno direktivo, veljavno ob sprejetju]. Preglednost je ključni del varstva podatkov, saj omogoča uresničevanje drugih načel in pravic v zvezi z varstvom podatkov. Da se izboljša preglednost, bi Europol moral imeti pregledne politike na področju varstva podatkov in zagotoviti njihovo enostavno dostopnost za javnost, tako da bi določbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in razpoložljivimi sredstvi za uresničevanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, opredelil v razumljivi obliki ter jasnem in preprostem jeziku, poleg tega pa bi moral objaviti tudi seznam mednarodnih sporazumov in sporazumov o sodelovanju, ki jih je sklenil s tretjimi državami, organi Unije in mednarodnimi organizacijami. |
___________________________ |
_______________________ |
32 UL L 8, 12.1.2001, str. 1. |
32 UL L 8, 12.1.2001, str. 1. |
33Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Strasbourg, 28. 1. 1981. |
33Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Strasbourg, 28. 1. 1981. |
34Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 državam članicam o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, 17.9.1987. |
34Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 državam članicam o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, 17.9.1987. |
35 UL L 350, 30.12.2008, str. 60. |
35 UL L 350, 30.12.2008, str. 60. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(33) Osebne podatke bi bilo treba v največji možni meri razlikovati glede na stopnjo njihove točnosti in zanesljivosti. Dejstva bi bilo treba razlikovati od osebnih ocen, da se zagotovijo tako varstvo posameznikov kot tudi kakovost in zanesljivost informacij, ki jih obdeluje Europol.
|
(33) Osebne podatke je treba razlikovati glede na stopnjo njihove točnosti in zanesljivosti. Dejstva je treba razlikovati od osebnih ocen, da se zagotovijo tako varstvo posameznikov kot tudi kakovost in zanesljivost informacij, ki jih obdeluje Europol. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(33a) Glede na posebno naravo Agencije bi morala ta imeti svoj posebni režim za zagotavljanje varstva podatkov, ki v nobenem primeru ne sme biti blažji od splošnih pravil, ki veljajo v Uniji in njenih agencijah. Reforme v zvezi s splošnimi pravili o varstvu podatkov bi torej morale čim prej začeti veljati za Europol, najkasneje pa dve leti po začetku veljavnosti splošnih pravil; do omenjene uskladitve pravil med posebnim režimom Europola in posebnimi pravili EU o varstvu podatkov mora priti prej kot v dveh letih od sprejema vsake nove ureditve s tega področja. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(34) Na področju policijskega sodelovanja se obdelujejo osebni podatki v zvezi z različnimi kategorijami oseb, na katere se podatki nanašajo. Europol bi moral čim jasneje razlikovati med osebnimi podatki različnih kategorij oseb, na katere se podatki nanašajo. Osebne podatke oseb, kot so žrtve, priče in osebe z relevantnimi informacijami, ter osebne podatke mladoletnikov bi bilo treba še posebej varovati. Zato jih Europol ne bi smel obdelovati, razen če je to nujno potrebno za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, ter če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal. |
(34) Na področju policijskega sodelovanja se obdelujejo osebni podatki v zvezi z različnimi kategorijami oseb, na katere se podatki nanašajo. Europol bi moral čim jasneje razlikovati med osebnimi podatki različnih kategorij oseb, na katere se podatki nanašajo. Osebne podatke oseb, kot so žrtve, priče in osebe z relevantnimi informacijami, ter osebne podatke mladoletnikov bi bilo treba še posebej varovati. Zato jih Europol ne bi smel obdelovati.
|
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(35) Ob upoštevanju temeljnih pravic do varstva osebnih podatkov Europol ne bi smel shranjevati osebnih podatkov dlje, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog. |
(35) Ob upoštevanju temeljnih pravic do varstva osebnih podatkov Europol ne bi smel shranjevati osebnih podatkov dlje, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog. Najpozneje tri leta po vnosu podatkov bi bilo treba preveriti, ali je potrebno njihovo nadaljnje hranjenje. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(36) Europol bi moral izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da se zagotovi varnost osebnih podatkov. |
(36) Europol izvaja vse potrebne ukrepe, da se zagotovi varnost osebnih podatkov. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(37) Vsaka oseba bi morala imeti pravico dostopa do osebnih podatkov, ki jo zadevajo, do popravkov nepravilnih podatkov in izbrisa ali preprečevanja dostopa do podatkov, ki jo zadevajo, če ti podatki niso več potrebni. Pravice osebe, na katero se podatki nanašajo, in njihovo uveljavljanje ne bi smeli vplivati na obveznosti Europola, zanje pa bi morale veljati omejitve, določene v tej uredbi. |
(37) Vsaka oseba bi morala imeti pravico dostopa do osebnih podatkov, ki jo zadevajo, do popravkov nepravilnih podatkov in izbrisa ali preprečevanja dostopa do podatkov, ki jo zadevajo. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(38) Varstvo pravic in svoboščin oseb, na katere se podatki nanašajo, zahteva jasno razdelitev odgovornosti na podlagi te uredbe. Države članice bi zlasti morale biti odgovorne za točnost in posodabljanje podatkov, ki so jih prenesle na Europol, ter za zakonitost takega prenosa. Europol bi moral biti odgovoren za točnost in posodabljanje podatkov, ki jih zagotovijo drugi pošiljatelji podatkov. Europol bi moral zagotoviti tudi, da so podatki obdelani pravično in zakonito, da so zbrani in obdelani za določen namen, da so točni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se obdelujejo, ter da se ne shranjujejo dlje, kot je to potrebno za namen, za katerega so obdelani. |
(38) Varstvo pravic in svoboščin oseb, na katere se podatki nanašajo, zahteva jasno razdelitev odgovornosti na podlagi te uredbe. Države članice bi zlasti morale biti odgovorne za točnost in posodabljanje podatkov, ki so jih prenesle na Europol, ter za zakonitost takega prenosa. Europol bi moral biti odgovoren za točnost in posodabljanje podatkov, ki jih zagotovijo drugi pošiljatelji podatkov. Europol mora zagotoviti tudi, da so podatki obdelani pravično in zakonito, da so zbrani in obdelani za določen namen, da so točni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se obdelujejo, ter da se ne shranjujejo dlje, kot je to potrebno za namen, za katerega so obdelani. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(39) Europol bi moral zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov hraniti zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do osebnih podatkov ali njihovega razkrivanja, združevanja ali izbrisa. Europol bi moral biti zavezan k sodelovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in na zahtevo omogočiti dostop do zapisov ali dokumentacije, da se lahko uporabijo za spremljanje postopkov obdelave. |
(39) Europol bi moral zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov hraniti zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do osebnih podatkov ali njihovega razkrivanja, združevanja ali izbrisa. Europol je zavezan k sodelovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in na zahtevo omogoči dostop do zapisov ali dokumentacije, da se lahko uporabijo za spremljanje postopkov obdelave. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(40) Europol bi moral imenovati pooblaščenca za varstvo podatkov, ki bi mu pomagala pri spremljanju skladnosti z določbami te uredbe. Pooblaščencu za varstvo podatkov bi moralo biti omogočeno, da neodvisno in učinkovito opravlja svoje dolžnosti in naloge. |
(40) Europol bi moral imenovati pooblaščenca za varstvo podatkov, ki bi mu pomagala pri spremljanju skladnosti z določbami te uredbe. Pooblaščencu za varstvo podatkov bi moralo biti omogočeno, da neodvisno in učinkovito opravlja svoje dolžnosti in naloge. Pooblaščenec za varstvo podatkov bi moral imeti na razpolago sredstva, potrebna za izpolnjevanje svojih nalog. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(41) Nacionalni organi, pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, bi morali preverjati, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa bi moral preverjati, ali Europol zakonito obdeluje podatke, in izvajati svoje funkcije popolnoma neodvisno. |
(41) Neodvisna, pregledna, odgovorna in učinkovita struktura za nadzor, ki ima zadostna pooblastila, je bistvena za varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, kot zahtevata člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Nacionalni organi, pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, bi morali preverjati, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pa bi moral preverjati, ali Europol zakonito obdeluje podatke, in izvajati svoje funkcije popolnoma neodvisno. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(42) Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi bi morali sodelovati drug z drugim pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, in da se zagotovi dosledna uporaba te uredbe v vsej Uniji. |
(42) Pomembno je zagotoviti okrepljen in učinkovit nadzor Europola ob čim bolj smotrni uporabi virov in zbranega strokovnega znanja na nacionalni ravni in ravni EU. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi bi morali sodelovati drug z drugim pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, in da se zagotovi dosledna uporaba te uredbe v vsej Uniji. Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko pri opravljanju svojih dolžnosti, vključno z izvajanjem revizij in inšpekcijskih pregledov na kraju samem, po potrebi uporabi strokovno znanje in izkušnje nacionalnih organov za varstvo podatkov. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(43) Ker Europol obdeluje tudi neoperativne osebne podatke, ki niso povezani s preiskavami kaznivih dejanj, bi se morala za obdelavo takšnih podatkov uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001. |
(43) Ker Europol obdeluje tudi neoperativne osebne podatke, ki niso povezani s preiskavami kaznivih dejanj, kot so osebni podatki zaposlenih pri Europolu, ponudnikov storitev ali obiskovalcev, bi se morala za obdelavo takšnih podatkov uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(44) Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral obravnavati in preiskati pritožbe, ki jih vložijo osebe, na katere se podatki nanašajo. Preiskavo na podlagi pritožbe bi bilo treba izvesti v obsegu, primernem za posamezni primer, in je lahko predmet sodne presoje. Nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v primernem roku obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi. |
(44) Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral obravnavati in preiskati pritožbe, ki jih vložijo osebe, na katere se podatki nanašajo. Preiskavo na podlagi pritožbe bi bilo treba izvesti v obsegu, potrebnem za popolno pojasnitev, in je lahko predmet sodne presoje. Nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, nemudoma obvestiti o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(48) Za zagotovitev, da bo Europol popolnoma odgovorna in pregledna notranja organizacija, je ob upoštevanju člena 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije nujno določiti postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju zaupnosti operativnih informacij. |
(48) Zaradi spoštovanja vloge parlamentov pri nadzoru evropskega območja svobode, varnosti in pravice ter političnih odgovornosti nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta pri spoštovanju in izvajanju njihovih pristojnosti v zakonodajnem postopku mora biti Europol popolnoma odgovorna in pregledna notranja organizacija. Zato bi bilo treba ob upoštevanju člena 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije določiti postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti v skladu z določbami o medparlamentarnem sodelovanju iz Naslova II protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju zaupnosti operativnih informacij. |
Obrazložitev | |
Zaradi poglobljenega in tesnejšega sodelovanja na področju dejavnosti Europola, nacionalni parlamenti in Evropski parlament skupaj določijo posebne postopke v skladu z Naslovom II Protokola 1 Lizbonske pogodbe o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. | |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 50 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(50) Glede na naravo nalog Europola in vlogo izvršnega direktorja lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi izvršnega direktorja pred njegovim imenovanjem ter pred podaljšanjem njegovega mandata, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja odbora. Izvršni direktor bi moral Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti tudi letno poročilo. Poleg tega bi bilo treba Evropskemu parlamentu omogočiti, da izvršnega direktorja povabi, da poroča o izvrševanju svojih nalog. |
(50) Glede na naravo nalog Europola in vlogo izvršnega direktorja bo skupina za skupni parlamentarni nadzor povabila izvršnega direktorja pred njegovim imenovanjem ter pred podaljšanjem njegovega mandata, da poda izjavo in odgovarja na njena vprašanja. Izvršni direktor bi moral skupini za skupni parlamentarni nadzor in Svetu predložiti tudi letno poročilo. Poleg tega bi bilo treba Evropskemu parlamentu omogočiti, da izvršnega direktorja povabi, da poroča o izvrševanju svojih nalog. |
Obrazložitev | |
Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije omenja obveznost, da se v uredbo vključi parlamentarni nadzor, ki ga morajo izvajati Evropski parlament in nacionalni parlamenti. V ta namen se ustanovi skupina za skupni parlamentarni nadzor, ki jo ureja člen 53 te uredbe. | |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 56 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(56) Potrebne določbe glede namestitve Europola v državi članici, v kateri ima sedež, tj. na Nizozemskem, in posebna pravila, ki se uporabljajo za celotno osebje Europola in njihove družinske člane, bi bilo treba določiti v sporazumu o sedežu. Poleg tega bi morala država članica gostiteljica zagotoviti najboljše možne pogoje za uspešno delovanje Europola, vključno s šolanjem otrok in prevozi, da bo lahko urad pridobil visokokakovostne človeške vire iz čim širšega geografskega območja. |
črtano |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 57 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(57) Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ. Zato bi moral biti zakoniti naslednik vseh njunih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, odgovornostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki sta jih sklenila Europol, ustanovljen na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademija Cepol, ustanovljena na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi morali ohraniti veljavnost, z izjemo sporazuma o sedežu, ki ga je sklenila akademija Cepol. |
(57) Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ. Zato bi moral biti zakoniti naslednik vseh njunih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, odgovornostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki jih je sklenil Europol, ustanovljen na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, bi morali ohraniti veljavnost. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na CEPOL, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 58 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(58) Da se Europolu omogoči čim boljše nadaljnje izpolnjevanje nalog na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademije Cepol, ustanovljene na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z upravnim odborom, izvršnim direktorjem in ločenimi obračunskimi enotami proračuna Europola za usposabljanje za tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. |
(58) Da se Europolu omogoči čim boljše nadaljnje izpolnjevanje nalog na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z upravnim odborom in izvršnim direktorjem. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na CEPOL, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 59 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(59) Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitev subjekta, odgovornega za sodelovanje in usposabljanje organov pregona na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(59) Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitev subjekta, odgovornega za sodelovanje organov pregona na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 1 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja |
Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med organi pregona v Evropski uniji, za okrepitev in podporo njihovim ukrepom in za doseganje dosledne evropske politike usposabljanja. |
1. Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med organi pregona v Evropski uniji ter za okrepitev in podporo njihovim ukrepom. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ. |
2. Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na CEPOL, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Europol se v vsaki državi članici poveže z eno nacionalno enoto, ki se ustanovi ali imenuje v skladu s členom 7. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) „pristojni organi držav članic“ pomenijo vse policijske organe in druge službe kazenskega pregona, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalni zakonodaji odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim; |
(a) „pristojni organi držav članic“ pomenijo vse javne organe, ki obstajajo v državah članicah in v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, in boj proti njim; |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) „analiza“ pomeni zbiranje, obdelavo ali uporabo podatkov z namenom pomagati pri preiskavah kaznivih dejanj; |
(b) „analiza“ pomeni skrbno preučitev informacij, da se odkrijejo njihov specifični pomen in posebnosti z namenom pomagati pri preiskavah kaznivih dejanj in opravljati katerokoli od drugih nalog, ki so navedene v členu 4; |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka i | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(i)„osebni podatki“ pomenijo katere koli informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, v nadaljnjem besedilu „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“; določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, zlasti s pomočjo identifikacijske številke ali enega ali več dejavnikov, značilnih za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno istovetnost; |
(i) „osebni podatki“ pomenijo katere koli informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo („posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“); določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, zlasti s pomočjo identifikatorjev, kot so ime, identifikacijska številka, podatki o kraju, enotni identifikator ali eden ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, ekonomsko, kulturno, socialno ali spolno identiteto te osebe; |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka k | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(k) „prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki se mu posreduje podatke, bodisi da je tretja stranka ali ne; vendar pa se organi, ki lahko prejmejo podatke v okviru posamezne poizvedbe, ne štejejo za prejemnike; |
(k) „prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki se mu posreduje podatke, bodisi da je tretja stranka ali ne; |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka n | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(n) „privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno dano posebno in ozaveščeno izjavo volje, s katero posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, izrazi soglasje k obdelavi z njim povezanih osebnih podatkov; |
(n) „privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno dano posebno, izrecno in ozaveščeno izjavo volje, s katero posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, jasno in nedvoumno izrazi soglasje k obdelavi z njim povezanih osebnih podatkov; |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in drugih oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, in boju proti njim, kot je določeno v Prilogi 1. |
1. Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju organiziranega kriminala, terorizma in drugih hudih kaznivih dejanj, kot so določeni v Prilogi 1 in ki prizadenejo dve ali več držav članic na način, ki zahteva skupni pristop držav članic ob upoštevanju obsega, pomena in posledic kaznivih dejanj, ter pri boju proti njim. |
Obrazložitev | |
Jasen opis ciljev Europola je bistvenega pomena. Predlagana povezava med potrebo po skupnem pristopu in skupnim interesom politike Unije bi lahko omejila pristojnost Europola v primerih, ko politika Unije ne obstaja oziroma ni izrecne politike Unije. Po drugi strani se kot posledica tega, da ni opredeljeno, kaj je treba obravnavati kot hudo kaznivo dejanje, pristojnost Europola lahko razširi, če kaznivo dejanje prizadene dve ali več držav članic. | |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Europol podpira, razvija, izvaja in usklajuje dejavnosti usposabljanja uradnikov organov pregona. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na usposabljanje, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) države članice brez zamude obvešča o informacijah, ki jih zadevajo, in o kakršnih koli povezavah med kaznivimi dejanji; |
(b) države članice prek nacionalnih enot Europola iz člena 7 brez zamude obvešča o informacijah, ki jih zadevajo, in o kakršnih koli povezavah med kaznivimi dejanji; |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka i | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(i) ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi držav članic ali |
(i) ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi držav članic, bodisi pri preiskavah, ki so jih začele že države članice, bodisi ki so se začele na zahtevo Europola državi članici, naj začne preiskavo kaznivega dejanja; or |
Obrazložitev | |
Pravni okvir, v katerem lahko Europol opravlja to nalogo, bi bilo treba izrecno opredeliti, in sicer, na čigavo odgovornost se izvajajo ti ukrepi, in posledice odgovornosti v zvezi z varstvom obdelanih podatkov. | |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) zagotavlja tehnično in finančno podporo čezmejnim operacijam in preiskavam držav članic, vključno s skupnimi preiskovalnimi enotami; |
(h) zagotavlja tehnično in finančno podporo čezmejnim operacijam in preiskavam držav članic, vključno s pomočjo skupnih preiskovalnih enot v skladu s členom 5; |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka i | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(i) podpira, razvija, vodi, usklajuje in izvaja usposabljanje uradnikov organov pregona v sodelovanju z mrežo ustanov za usposabljanje v državah članicah, kot je določeno v poglavju III; |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na usposabljanje, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka j | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(j) organom Unije, ustanovljenim na podlagi naslova V Pogodbe, in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) zagotavlja kriminalistične obveščevalne podatke in analitično podporo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost; |
črtano |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka l a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(la) pomagati pri preiskavah v državah članicah, zlasti s posredovanjem vseh ustreznih informacij nacionalnim enotam; |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Europol ne uporablja prisilnih ukrepov. |
Obrazložitev | |
To pravilo (povzeto iz člena 88 PDEU) se nanaša na vse dejavnosti Europola in ga je zato treba omeniti tukaj in ne v naslednjem členu, ki obravnava le skupne preiskovalne enote. | |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Europol lahko v okviru omejitev zakonodaje držav članic, v katerih deluje skupna preiskovalna enota, pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjuje informacije z vsemi člani skupne preiskovalne enote. |
2. Europol lahko v okviru omejitev zakonodaje držav članic, v katerih deluje skupna preiskovalna enota, pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjuje informacije z vsemi člani skupne preiskovalne enote. Osebje Europola ne sodeluje pri uporabi prisilnih ukrepov. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. O sodelovanju Europola v skupni preiskovalni enoti se dogovorijo pristojni organi držav članic, ki jo sestavljajo, in dogovor zapišejo v dokument, ki ga podpiše direktor Europola in ki se priloži k ustreznemu sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne enote. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3b. V prilogi iz odstavka 3a se določijo pogoji sodelovanja uslužbencev Europola v skupni preiskovalni enoti, vključno s pravili, ki urejajo privilegije in imunitete teh uslužbencev ter odgovornosti, ki izvirajo iz njihovega morebitnega nepravilnega ukrepanja. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3c. Uslužbenci Europola, ki sodelujejo v skupni preiskovalni enoti, so v zvezi s kršitvami, katerih žrtve bi lahko postali ali ki bi jih sami zagrešili, podvrženi nacionalni zakonodaji države članice, v kateri deluje skupna preiskovalna enota, in ki velja za člane skupne preiskovalne enote, ki opravljajo podobne naloge v tej državi članici. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3d. Uslužbenci Europola, ki sodelujejo v skupni preiskovalni enoti, si lahko izmenjujejo podatke iz Europolovih sistemov za shranjevanje podatkov z drugimi člani enote. Ker gre za neposredne stike, ki jih ureja člen 7, Europol o tem hkrati obvesti nacionalne enote Europola v državah članicah, ki so zastopane v skupni preiskovalni enoti, in nacionalne enote Europola v državah članicah, ki so priskrbele podatke. |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 e (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3e. Podatki, ki jih pridobi uslužbenec Europola v času delovanja v skupni preiskovalni enoti, se lahko vključijo v enega od Europolovih sistemov za shranjevanje podatkov prek nacionalnih enot Europola s soglasjem pristojnega organa, ki jih je posredoval in je zanje odgovoren. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Europol v posebnih primerih, ko meni, da bi bilo treba začeti preiskavo kaznivega dejanja, ki spada pod njegove cilje, o tem obvesti Eurojust. |
1. Europol v primerih, ko meni, da bi bilo treba začeti preiskavo kaznivega dejanja, ki spada pod njegove cilje, o tem obvesti Eurojust. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obenem Europol od nacionalnih enot zadevnih držav članic, ustanovljenih na podlagi člena 7(2), zahteva začetek, vodenje ali usklajevanje preiskave kaznivega dejanja. |
2. Obenem lahko Europol od nacionalnih enot zadevnih držav članic, ustanovljenih na podlagi člena 7(2), zahteva začetek, vodenje ali usklajevanje preiskave kaznivega dejanja. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. V primeru suma zlonamernega napada na omrežje in informacijski sistem dveh ali več držav članic ali organov EU, ki ga izvede državni ali nedržavni akter, lociran v tretji državi, Europol začne preiskavo na lastno pobudo. |
Obrazložitev | |
Namen tega je preprečiti situacije, ko države članice ne obravnavajo poročil o zlonamernih napadih, ki tako ostanejo neraziskani. | |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Nacionalne enote Europol nemudoma obvestijo o začetku preiskave. |
3. Države članice tovrstne zahteve ustrezno preučijo in Europol prek svojih nacionalnih enot nemudoma obvestijo, ali bodo začele preiskavo. |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice sodelujejo z Europolom pri izpolnjevanju njegovih nalog. |
1. Države članice in Europol sodelujejo pri izpolnjevanju nalog Europola. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vsaka država članica ustanovi ali imenuje nacionalno enoto, ki je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi v državi članici ter ustanovami za usposabljanje uradnikov organov pregona. Vsaka država članica imenuje uradnika za vodjo nacionalne enote. |
2. Vsaka država članica ustanovi nacionalno enoto, ki je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi, ki jih imenujejo države članice. Vsaka država članica imenuje vodjo nacionalne enote. |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Europol lahko neposredno sodeluje s pristojnimi organi držav članic v zvezi s posameznimi preiskavami. V tem primeru nemudoma obvesti nacionalno enoto in zagotovi kopijo vseh informacij, ki so si jih je med neposrednimi stiki izmenjal z zadevnimi pristojnimi organi. |
4. Nacionalna enota je edini organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Vendar lahko Europol neposredno sodeluje s pristojnimi organi držav članic v okviru posameznih preiskav, ki jih opravljajo ti organi, če ta neposreden stik predstavlja dodano vrednost za uspešen zaključek preiskave, in v skladu z nacionalno zakonodajo. Europol vnaprej obvesti nacionalno enoto o potrebi po takšnem stiku. Europol čim prej zagotovi kopijo vseh informacij, ki si jih je izmenjal v okviru teh neposrednih stikov. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Države članice prek svojih nacionalnih enot ali svojih pristojnih organov zlasti: |
5. Države članice prek svojih nacionalnih enot zlasti: |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) posredujejo Europolu informacije, ki jih potrebuje za doseganje svojih ciljev. To vključuje, da Europolu nemudoma zagotovijo informacije v zvezi s področji kriminala, ki jih Unija šteje med prednostne naloge. Poleg tega morajo zagotoviti kopije dvostranskih in večstranskih izmenjav z drugo državo članico ali državami članicami, če je izmenjava povezana s kriminalom, ki spada med cilje Europola; |
(a) na lastno pobudo posredujejo Europolu informacije in podatke, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in se odzivajo na prošnje po informacijah, dajanju podatkov in svetovanju, ki jih izrazi Europol; |
|
Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti, ki jo imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, nacionalna enota v posameznem primeru ni dolžna zagotoviti informacij in kriminalističnih obveščevalnih podatkov, če bi to: |
|
(i) škodilo temeljnim interesom državne varnosti |
|
(ii) ogroža uspeh tekoče preiskave ali varnost posameznikov; ali |
|
(iii) razkrilo informacije o organizacijah ali posebnih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) zagotovijo učinkovito komunikacijo in sodelovanje z Europolom vseh relevantnih pristojnih organov držav članic in ustanov za usposabljanje uradnikov organov pregona v državah članicah; |
(b) zagotovijo učinkovito komunikacijo in sodelovanje z Europolom vseh relevantnih pristojnih organov; |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na usposabljanje, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) veča ozaveščenost o dejavnostih Europola. |
črtano |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) zaprošajo Europol za ustrezne informacije, ki lahko olajšajo preiskave, ki jih izvajajo za to določeni pristojni organi. |
Obrazložitev | |
Nacionalne enot bi morale imeti v okviru svojih nalog tudi možnost, da Europol zaprosijo za informacije, ki so pomembne za preiskave, saj bi to okrepilo vzajemno sodelovanje med Europolom in državami članicami. | |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – točka c b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cb) zagotovijo učinkovito komunikacijo in sodelovanje s pristojnimi organi; |
Obrazložitev | |
V skladu s členom 7(4) bi morale nacionalne enote zagotoviti učinkovito komunikacijo in sodelovanje s pristojnimi organi, saj so ti stično kontaktna točka med Europolom in državami članicami. | |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5 – točka c c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cc) zagotavljajo skladnost z zakonodajo pri vsaki izmenjavi informacij med njimi in Europolom. |
Obrazložitev | |
Ta nova pristojnost bo pripomogla h krepitvi zanesljivega sistema varstva podatkov, uvedenega s to uredbo. | |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. Države članice zagotovijo minimalno raven varnosti vseh sistemov, ki jih uporabljajo za vzpostavitev zveze z Europolom. |
9. Države članice zagotovijo največjo možno raven varnosti vseh sistemov, ki jih uporabljajo za vzpostavitev zveze z Europolom. |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med Europolom in svojimi državami članicami. |
3. Uradniki za zvezo posredujejo informacije nacionalnih enot Europolu in informacije Europola nacionalnim enotam. |
Obrazložitev | |
V skladu z drugimi členi bi bilo treba v tem členu pojasniti, da so nacionalne enote kontaktna točka med državami članicami in Europolom. | |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med svojimi državami članicami in uradniki za zvezo drugih držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. Europolova infrastruktura se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo za takšne dvostranske izmenjave uporabi tudi v zvezi s kaznivimi dejanji zunaj ciljev Europola. Upravni odbor določi pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v zvezi z Europolom. |
4. Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med svojimi državami članicami in uradniki za zvezo drugih držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. Europolova infrastruktura se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo za takšne dvostranske izmenjave uporabi tudi v zvezi s kaznivimi dejanji zunaj ciljev Europola. Upravni odbor določi pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v zvezi z Europolom. Vse tovrstne izmenjave informacij so v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ ali Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, kot je primerno. Europol podatke, prejete v skladu s to določbo, obdeluje le, če ga je mogoče obravnavati kot zakonitega prejemnika v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije. |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Poglavje III | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
NALOGE V ZVEZI Z USPOSABLJANJEM URADNIKOV ORGANOV PREGONA |
črtano |
Člen 9 |
|
Akademija Europol |
|
1. Oddelek znotraj Europola, imenovan Akademija Europol in ustanovljen s to uredbo, podpira, razvija, izvaja in usklajuje usposabljanje uradnikov organov pregona, zlasti na področju boja proti hudim kaznivim dejanjem, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in terorizmu, varovanja javnega redu in športnih dogodkov z velikim tveganjem, strateškega načrtovanja in poveljevanja nevojaškim misijam Unije, vodenja organov pregona in jezikovnih sposobnosti, pri čemer zlasti: |
|
(a) veča ozaveščenost in znanje o: |
|
i) mednarodnih instrumentih in instrumentih Unije za sodelovanje organov pregona; |
|
ii) organih Unije, zlasti Europolu, Eurojustu in Frontexu, njihovem delovanju in vlogi; |
|
iii) pravosodnih vidikih sodelovanja organov pregona in praktičnem znanju o dostopu do tokov informacij; |
|
(b) spodbuja razvoj regionalnega in dvostranskega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami; |
|
(c) obravnava posebna kriminalistična ali policijska vsebinska področja, kjer lahko usposabljanje na ravni Unije zagotovi dodano vrednost; |
|
(d) oblikuje posebne skupne učne načrte za uradnike organov pregona, da se usposobijo za sodelovanje v civilnih misijah Unije; |
|
(e) podpira države članice pri dvostranskih dejavnostih za gradnjo zmogljivosti organov pregona v tretjih državah; |
|
(f) usposablja inštruktorje in pomaga pri izboljševanju in izmenjavi dobrih učnih praks. |
|
2. Akademija Europol razvija in redno posodablja učna orodja in metode ter jih uporablja z vidika vseživljenjskega učenja, da izboljša sposobnosti uradnikov organov pregona. Akademija Europol oceni rezultate navedenih ukrepov, da se izboljša kakovost, doslednost in učinkovitost prihodnjih ukrepov. |
|
Člen 10 |
|
Naloge Akademije Europol |
|
1. Akademija Europol pripravlja strateške večletne analize potreb po usposabljanju in večletne učne programe. |
|
2. Akademija Europol razvija in izvaja dejavnosti usposabljanja ter učne izdelke, ki lahko vključujejo: |
|
(a) tečaje, seminarje, konference, spletne dejavnosti in dejavnosti e-učenja; |
|
(b) skupne učne načrte za večanje ozaveščenosti, obravnavo vrzeli in/ali omogočanje skupnega pristopa v zvezi s pojavom čezmejnega kriminala; |
|
(c) module usposabljanja, ki se merijo na podlagi postopnih ravni ali stopenj zahtevnosti znanj, ki jih potrebuje relevantna ciljna skupina, in so osredotočeni na opredeljeno geografsko območje, na posebno vsebinsko področje kriminalne dejavnosti ali pa na določen sklop strokovnih veščin; |
|
(d) programe izmenjave in programe napotitve uradnikov organov pregona v okviru pristopa, ki temelji na operativnem usposabljanju. |
|
3. Da se zagotovi usklajena evropska politika usposabljanja za podporo civilnih misij in gradnje zmogljivosti v tretjih državah, Akademija Europol: |
|
(a) oceni učinek obstoječih politik in pobud za usposabljanje organov pregona, ki so povezane z Unijo; |
|
(b) razvija in zagotavlja usposabljanje, da pripravi uradnike organov pregona držav članic na sodelovanje v civilnih misijah ter jim omogoči, da pridobijo ustrezna jezikovna znanja; |
|
(c) razvija in zagotavlja usposabljanje za uradnike organov pregona iz tretjih držav, zlasti iz držav, ki so kandidatke za pristop k Uniji; |
|
(d) upravlja namenska sredstva zunanje pomoči Unije za pomoč tretjim državam pri gradnji njihove zmogljivosti na ustreznih področjih politike v skladu z vzpostavljenimi prednostnimi nalogami Unije. |
|
4. Akademija Europol spodbuja medsebojno priznavanje usposabljanja organov pregona v državah članicah in s tem povezanih obstoječih evropskih standardov kakovosti. |
|
Člen 11 |
|
Raziskave, pomembne za usposabljanje |
|
1. Akademija Europol prispeva k razvoju raziskav, pomembnih za dejavnosti usposabljanja iz tega poglavja. |
|
2. Akademija Europol spodbuja in vzpostavlja partnerstva z organi Unije ter javnimi in zasebnimi akademskimi institucijami ter spodbuja oblikovanje tesnejših partnerstev med univerzami in ustanovami za usposabljanje organov pregona v državah članicah. |
|
Obrazložitev | |
Črtajo se vsa sklicevanja na usposabljanje in torej celo poglavje III, saj poročevalec meni, da se Europol in Cepol ne bi smela združiti. | |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 12 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) znanstveni odbor za usposabljanje v skladu s členom 20; |
črtano |
Obrazložitev | |
Ker bi bil znanstveni odbor ustanovljen zaradi združitve Europola in Cepola, poročevalec pa meni, da ta združitev ni primerna, bi bilo treba točko c črtati. | |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 12 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) če je potrebno, izvršni odbor v skladu s členoma 21 in 22. |
črtano |
Obrazložitev | |
Poročevalec meni, da ustanovitev izvršnega odbora zaradi zagotavljanja preglednosti in notranje demokracije v Europolu ni zaželena. | |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije, od katerih imajo vsi pravico do glasovanja. |
1. Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in enega predstavnika Komisije, od katerih imajo vsi pravico do glasovanja. |
Obrazložitev | |
Vsaka država članica ima v upravnem odboru samo enega predstavnika, zato je primerneje in bolj pravično, da ima tudi Komisija samo enega predstavnika. | |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Predstavnik skupine za skupni parlamentarni nadzor se lahko kot opazovalec udeleži sej upravnega odbora. Ta predstavnik nima glasovalne pravice. |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Vsakega člana upravnega odbora zastopa nadomestni član, ki je imenovan na podlagi njegovih izkušenj pri upravljanju organizacij javnega ali zasebnega sektorja ter znanja o nacionalnih politikah v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni član deluje kot član pri obravnavanju vprašanj, povezanih z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Nadomestni član zastopa člana med njegovo odsotnostjo. Član zastopa nadomestnega člana pri obravnavanju vprašanj, povezanih z usposabljanjem uradnikov organov pregona, med njegovo odsotnostjo. |
3. Vsakega člana upravnega odbora zastopa nadomestni član, ki ga imenuje polnopravni član na podlagi meril iz člena 13(2). Nadomestni član zastopa člana med njegovo odsotnostjo. |
Obrazložitev | |
Bolj izvedljivo bi bilo, da bi polnopravni član upravnega odbora izbral nadomestnega člana. | |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo, da omejijo fluktuacijo svojih predstavnikov in s tem zagotovijo stalnost dela upravnega odbora. Vse strani si prizadevajo doseči usklajeno zastopanje moških in žensk v upravnem odboru. |
4. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru. |
Obrazložitev | |
Srednji del tega odstavka bi bilo treba črtati, saj je izbor članov upravnega odbora zadeva držav članic. | |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Mandat članov in nadomestnih članov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Po koncu mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave. |
5. Mandat članov in nadomestnih članov je odvisen od časovnega obdobja, ki ga določi država članica, ki jih je imenovala. |
Obrazložitev | |
Ker vsaka država članica imenuje svojega člana v upravni odbor, bi moral njegov mandat zaradi usklajenosti trajati za obdobje, ki ga je določila država članica imenovanja. | |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Predsedujočemu pomaga sekretariat upravnega odbora. Sekretariat zlasti: |
|
(a) tesno in redno sodeluje pri organizaciji, usklajevanju in zagotavljanju skladnosti dela upravnega odbora. Pod pristojnostjo in vodstvom predsednika |
|
(b) upravnemu odboru zagotavlja potrebno administrativno podporo za izvajanje njegovih nalog. |
Obrazložitev | |
Izkušnje kažejo, da je sekretariat upravnega odbora koristen, zato ga je treba ohraniti. | |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 5 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5b. Vsak član upravnega odbora na začetku svojega mandata predloži izjavo o svojih interesih. |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola in ga do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi; |
(d) do 1. julija naslednjega leta sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola ter ga pošlje in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor in predloži Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, nacionalnim parlamentom in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi; |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti; |
črtano |
Obrazložitev | |
Europol ne bi smel preseči svojih pooblastil in posegati v pooblastila urada OLAF. | |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani in člani znanstvenega odbora za usposabljanje; |
(h) sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani; |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka i | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(i) v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Europola izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi („pooblastila pristojnega organa za imenovanja“); |
črtano |
Obrazložitev | |
Ta pooblastila naj bi izvajal le izvršni direktor v skladu z določbami veljavnega pravnega okvira, kar je skladno z določbami člena 19(5)(ka)(novo). | |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka j | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(j) sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov; |
(j) na predlog direktorja sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov; |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka n | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(n) imenuje člane znanstvenega odbora za usposabljanje; |
črtano |
Obrazložitev | |
Ker bi bil znanstveni odbor ustanovljen zaradi združitve Europola in Cepola, poročevalec pa meni, da do te združitve ne bi smelo priti, bi bilo treba točko (n) črtati. | |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka o | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(o) zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevana; |
(o) zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ustrezno upoštevana; |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka p | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(p) sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola in, če je potrebno, z njihovo spremembo; |
črtano |
Obrazložitev | |
Temu ustreza sprememba člena 19(5)(kb) (novo). | |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka (qa) (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(qa) imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki svoje naloge opravlja neodvisno od upravnega odbora in je odgovoren za vzpostavitev in upravljanje sistemov za obdelavo podatkov; |
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Upravni odbor lahko na podlagi priporočila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v skladu s členom 46(3(f) in s podporo dvotretjinske večine svojih članov začasno ali dokončno prepove obdelavo. |
Obrazložitev | |
To je skladno s spremenjeno določbo člena 46(3)(f), v skladu s katero bo lahko Evropski nadzornik za varstvo podatkov priporočal začasno ali dokončno prepoved obdelave. | |
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o dodelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko te dodelitve pooblastil začasno prekinejo. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil. |
črtano |
Upravni odbor lahko, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor. |
|
Obrazložitev | |
Ta pooblastila naj bi izvajal sam izvršni direktor v skladu s spremenjenimi določbami iz člena 19(5)(ka) (novo) in člena 22(3). | |
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Upravni odbor vsako leto najpozneje do 30. novembra sprejme letni delovni program na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, pri tem pa upošteva mnenje Komisije. Posreduje ga Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
1. Upravni odbor vsako leto najpozneje do 30. novembra sprejme letni delovni program na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor in ki se predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor, pri tem pa upošteva mnenje Komisije. Posreduje ga skupini za skupni parlamentarni nadzor, Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. |
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. Jasno prikazuje naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali izbrisane. |
2. Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je pogojen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. Jasno prikazuje naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali izbrisane. |
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe. |
Spremembe letnega delovnega programa se sprejmejo po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe. |
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Sprejeti večletni delovni program se posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
Sprejeti večletni delovni program se posreduje in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor ter se posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov. |
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Upravni odbor vsako leto tudi sprejme in posodobi večletni delovni program do 30. novembra, pri tem pa upošteva mnenje Komisije in stališča s posvetovanja z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti. |
Upravni odbor vsako leto tudi sprejme in posodobi večletni delovni program do 30. novembra, pri tem pa upošteva mnenje Komisije in stališča s posvetovanja z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti ter evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. |
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Njun mandat se lahko enkrat podaljša. Če pa njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom kot predsednik ali namestnik predsednika, na isti datum avtomatično preneha tudi njun mandat. |
2. Mandat predsednika in njegovega namestnika traja pet let. Njun mandat se lahko enkrat podaljša. Če pa njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom kot predsednik ali namestnik predsednika, na isti datum avtomatično preneha tudi njun mandat. |
Obrazložitev | |
Zaradi večje usklajenosti je boljši petletni mandat, enak mandatu izvršnega direktorja. Njun odnos mora biti namreč stalen, da se zagotovi neovirano delovanje Europola. | |
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Predstavnik skupine za skupni parlamentarni nadzor se lahko kot opazovalec udeleži sej upravnega odbora. |
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Upravni odbor brez poseganja v člene 14(1)(a), (b) in (c), člen 16(1) in člen 56(8) sprejme odločitve z večino glasov članov. |
1. Upravni odbor brez poseganja v točke (a), (b) in (c) pododstavka 1 člena 14(1) in v pododstavek 1a člena 14(1), člen 16(1) in člen 56(8) sprejme odločitve z večino glasov članov. |
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Predstavnik skupine za skupni parlamentarni nadzor ne glasuje. |
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Izvršni direktor na povabilo poroča Evropskemu parlamentu o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog. |
3. Izvršni direktor na povabilo nastopi pred skupino za skupni parlamentarni nadzor in ji redno poroča o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog. |
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) pripravo letnega delovnega programa in večletnega delovnega programa ter njuno predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo; |
(c) pripravo letnega delovnega programa in večletnega delovnega programa ter njuno predložitev upravnemu odboru ob upoštevanju mnenja Komisije; |
Obrazložitev | |
Rezultat predhodno posvetovanje s Komisijo je mnenje, kot je to določeno tudi v členu 15(1) in 15(4) te uredbe. | |
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) pripravo strategije Europola za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru; |
(h) pripravo strateške analize boja proti goljufijam in strategije za preprečevanje ter upravljanje nasprotij interesov za Europol in njihovo predložitev v odobritev upravnemu odboru; |
Obrazložitev | |
Prim. notranja sklicevanja. | |
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5 – točka k | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(k) pripravo osnutka večletnega načrta kadrovske politike in njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo; |
(k) pripravo osnutka večletnega načrta kadrovske politike in njegovo predložitev upravnemu odboru ob upoštevanju mnenja Komisije; |
Obrazložitev | |
Rezultat posvetovanja s Komisijo je v obliki mnenja. | |
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5 – točka k a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ka) v zvezi z osebjem Europola za izvajanje pooblastil, ki se na podlagi kadrovskih predpisov za uradnike Unije podelijo organu za imenovanja, na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije pa organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi („pooblastila pristojnega organa za imenovanja“), in sicer brez poseganja v člen 14(1)(j); |
Obrazložitev | |
Izvršni direktor bi moral še naprej biti pristojen za izvajanje pooblastil organa za imenovanje, kot je določeno v veljavnem okviru določb, kar je skladno s spremenjenimi določbami 14(1)(i) in člena 14(2). | |
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5 – točka k b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(kb) sprejemanje vseh odločitev v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola in po potrebi njihovo spremembo; |
Obrazložitev | |
Skladno s spremenjenimi določbami člena 14(1)(p). | |
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Oddelek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ODDELEK 3 |
črtano |
ZNANSTVENI ODBOR ZA USPOSABLJANJE |
|
Člen 20 |
|
Znanstveni odbor za usposabljanje |
|
1. Znanstveni odbor za usposabljanje je neodvisen svetovalni organ, ki jamči in usmerja znanstveno kakovost dejavnosti usposabljanja Europola. Za ta namen izvršni direktor znanstveni odbor za usposabljanje že na začetku vključi v pripravo vseh dokumentov iz člena 14, v kolikor so ti povezani z usposabljanjem. |
|
2. Znanstveni odbor za usposabljanje sestavlja 11 oseb z najvišjim akademskim ali strokovnim statusom na področjih, ki jih zajema poglavje III te uredbe. Upravni odbor imenuje člane po objavi preglednega povabila k oddaji prijav in izbirnega postopka v Uradnem listu Evropske unije. Člani upravnega odbora niso člani znanstvenega odbora za usposabljanje. Člani znanstvenega odbora za usposabljanje so neodvisni. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali drugega organa. |
|
3. Europol na svojem spletnem mestu objavi seznam članov znanstvenega odbora za usposabljanje in ga redno posodablja. |
|
4. Mandat članov znanstvenega odbora za usposabljanje traja pet let. Člani ne morejo biti ponovno imenovani, lahko pa se odstavijo s položaja, če ne izpolnjujejo meril neodvisnosti. |
|
5. Znanstveni odbor za usposabljanje imenuje svojega predsednika in namestnika predsednika, njun mandat pa traja pet let. Mnenja sprejema z navadno večino. Predsednik skliče znanstveni odbor največ štirikrat letno. Če je potrebno, predsednik skliče izredno sejo na svojo pobudo ali na zahtevo vsaj štirih članov odbora. |
|
6. Izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje ali njuna predstavnika so povabljeni na seje kot opazovalci brez glasovalne pravice. |
|
7. Znanstvenemu odboru za usposabljanje pomaga sekretar, ki je uslužbenec Europola in ga določi odbor ter imenuje izvršni direktor. |
|
8. Znanstveni odbor za usposabljanje zlasti: |
|
(a) svetuje izvršnemu direktorju in namestniku izvršnega direktorja za usposabljanje pri pripravi osnutka letnega delovnega programa in drugih strateških dokumentov, da se zagotovi njihova znanstvena kakovost in usklajenost z ustreznimi sektorskimi politikami ter prednostnimi nalogami Unije; |
|
(b) zagotovi neodvisno mnenje in nasvete upravnemu odboru glede zadev, ki so v njegovi pristojnosti; |
|
(c) zagotovi neodvisno mnenje in nasvete o kakovosti učnih načrtov, uporabljenih učnih metodah, učnih možnostih in znanstvenem razvoju; |
|
(d) izvaja vse druge svetovalne naloge v zvezi z znanstvenimi vidiki dejavnosti Europola v zvezi z usposabljanjem na zahtevo upravnega odbora ali izvršnega direktorja ali namestnika izvršnega direktorja za usposabljanje; |
|
9. Letni proračun znanstvenega odbora za usposabljanje se dodeli posebni proračunski vrstici Europola. |
|
Obrazložitev | |
Ker bi bil znanstveni odbor ustanovljen zaradi združitve Europola in Cepola, poročevalec pa meni, da do te združitve ne bi smelo priti, bi bilo treba člen 20 črtati. | |
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Oddelek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ODDELEK 4 |
črtano |
IZVRŠNI ODBOR |
|
Člen 21 |
|
Ustanovitev |
|
Upravni odbor lahko ustanovi izvršni odbor. |
|
Člen 22 |
|
Funkcije in organizacija |
|
1. Izvršni odbor pomaga upravnemu odboru. |
|
2. Izvršni odbor ima naslednje funkcije: |
|
(a) pripravlja odločitve, ki jih sprejme upravni odbor; |
|
(b) skupaj z upravnim odborom zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročila o preiskavah in priporočila, ki izhajajo iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevana; |
|
(c) brez poseganja v funkcije izvršnega direktorja, ki so določene v členu 19, pomaga in svetuje izvršnemu direktorju pri izvajanju odločitev upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora upravnega poslovodenja. |
|
3. Izvršni odbor lahko po potrebi in zaradi nujnosti sprejme določene začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasno prekinitvijo dodelitve pooblastil organa za imenovanje. |
|
4. Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, predstavnik Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih izmed svojih članov imenuje upravni odbor. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima pravice glasovanja. |
|
5. Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Mandat članov izvršnega odbora poteče s prenehanjem njihovega članstva v upravnem odboru. |
|
6. Izvršni odbor ima redno sejo vsaj vsake tri mesece. Poleg tega skliče sejo tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo članov. |
|
7. Izvršni odbor ravna v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme upravni odbor. |
|
Obrazložitev | |
Poročevalec meni, da zaradi zagotavljanja preglednosti in notranje demokracije v Europolu ni treba ustanoviti izvršnega odbora. | |
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Europol lahko pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz informacijskih sistemov, ki so nacionalnega značaja, značaja Unije ali mednarodnega značaja, tudi prek računalniškega neposrednega dostopa, če to dovoljujejo pravni instrumenti Unije, mednarodni ali nacionalni pravni instrumenti. Veljavne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop do teh informacij in njihovo uporabo s strani Europola, če so v njih določena pravila glede dostopa in uporabe, strožja od pravil iz te uredbe. Dostop do takih informacijskih sistemov se odobri le ustrezno pooblaščenim uslužbencem Europola, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog. |
3. Europol lahko pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz informacijskih sistemov, ki so značaja Unije ali mednarodnega značaja, tudi prek računalniškega neposrednega dostopa, če to dovoljujejo pravni instrumenti Unije, mednarodni ali nacionalni pravni instrumenti in če je mogoče dokazati nujnost in sorazmernost takšnega dostopa za opravljanje naloge, ki je v pristojnosti Europola. Veljavne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop do teh informacij in njihovo uporabo s strani Europola, če so v njih določena pravila glede dostopa in uporabe, strožja od pravil iz te uredbe. |
|
Določajo cilje, kategorije osebnih podatkov ter namene, sredstva in postopek, ki ga je treba uporabljati za pridobivanje in obdelavo informacij, ob upoštevanju veljavne zakonodaje in načel na področju varstva podatkov. Dostop do takih informacijskih sistemov se odobri le ustrezno pooblaščenim uslužbencem Europola, kolikor je to nujno potrebno za opravljanje njihovih nalog in sorazmerno z njihovimi nalogami. |
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Člen 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Če je to nujno za doseganje njegovih ciljev iz člena 3(1) in (2), Europol lahko obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, le za namene: |
1. Če je to nujno za doseganje njegovih ciljev iz člena 3, Europol lahko obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki. |
|
Osebni podatki se lahko obdelujejo le za namene: |
(a) navzkrižnega preverjanja, katerega cilj je ugotavljanje povezav med informacijami; |
(a) navzkrižnega preverjanja, katerega cilj je ugotavljanje povezav ali drugih pomembnih zvez med informacijami, ki se nanašajo samo na: |
|
(i) osebe, ki so osumljene storitve ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katero je pristojen Europol, ali so bile pravnomočno obsojene zaradi storitve takega dejanja, |
|
(ii) osebe, za katere obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile kazniva dejanja; |
(b) analiz strateškega ali tematskega značaja; |
(b) analiz strateškega ali tematskega značaja; |
c) operativnih analiz v posebnih primerih. |
c) operativnih analiz v posebnih primerih. |
|
Te naloge se izvršijo na podlagi naslednjih meril: |
|
– preverjanje iz točke (a) se izvaja v skladu s potrebnimi jamstvi za varstvo podatkov, zlasti je treba v zadostni meri utemeljiti zahtevo za informacije in namen preverjanja. Poleg tega se sprejmejo potrebni ukrepi za zagotovitev, da lahko podatke naknadno spremenijo samo organi, ki so že od začetka pristojni za njihovo zbiranje; |
|
– za vsak primer operativne analize iz točke (c) veljajo naslednji zaščitni ukrepi: |
|
(i) opredeli se poseben namen; osebni podatki se lahko obdelujejo le, če so pomembni za ta poseben namen; |
|
(ii) vsi postopki preverjanja navzkrižnega ujemanja s strani uslužbencev Europola so posebej utemeljeni; pridobivanje podatkov po posvetovanju je omejeno na najmanjšo možno potrebno količino in je posebej utemeljeno; |
|
(iii) podatke lahko spreminjajo le pooblaščeni uslužbenci, ki so odgovorni za namen, za katerega so bili ti podatki prvotno zbrani. |
|
Europol te postopke ustrezno dokumentira. Dokumentacija se na zahtevo da na voljo pooblaščencu za varstvo podatkov in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov za namene preverjanja zakonitosti postopka obdelave. |
2. Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo za posamezen namen iz odstavka 1, so navedene v Prilogi 2. |
2. Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, katerih osebni podatki se lahko zbirajo za posamezen namen iz odstavka 1, so navedene v Prilogi 2. |
|
2a. Europol lahko v izjemnih primerih začasno obdeluje podatke, da določi, ali so takšni podatki pomembni za njegove naloge in za kateri namen iz odstavka 1. Upravni odbor na predlog direktorja in po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov določi pogoje za obdelavo takih podatkov, zlasti glede dostopa do teh podatkov in njihove uporabe, ter roke za shranjevanje in izbris podatkov, ki ne smejo biti daljši od šest mesecev, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela iz člena 34. |
|
2b. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bo pripravil smernice, v katerih bodo opredeljeni nameni, navedeni v odstavkih 1(a), (b) in (c). |
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki Europolu posreduje informacije, določi namen iz člena 24, za katerega se bodo informacije obdelale. Če tega ne stori, Europol določi pomembnost informacij kot tudi namen, za katerega bodo obdelane. Europol lahko obdeluje informacije za drugačen namen, kot je tisti, za katerega so bile posredovane, le, če to odobri pošiljatelj podatkov. |
1. Država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki Europolu posreduje informacije, določi poseben in dobro opredeljen namen iz člena 24, za katerega se bodo informacije obdelale. Europol lahko obdeluje informacije za drugačen poseben in izrecen namen, kot je tisti, za katerega so bile posredovane, le, če to izrecno odobri pošiljatelj podatkov v skladu z veljavno zakonodajo. |
Predlog spremembe 130 Predlog uredbe Člen 25 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 25a |
|
Ocena učinka na varstvo podatkov |
|
1. Europol pred vsakim nizom obdelave osebnih podatkov izvede oceno učinka predvidenih sistemov in postopkov obdelave na varstvo osebnih podatkov ter o njej obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov. |
|
2. Ocena obsega vsaj splošni opis predvidenih postopkov obdelave, oceno tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ukrepe, namenjene obvladovanju teh tveganj, zaščitne ukrepe, varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti z določbami te uredbe, ob upoštevanju pravic in upravičenih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih zadevnih oseb. |
Predlog spremembe 131 Predlog uredbe Člen 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Države članice imajo dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namene iz člena 24(1)(a) in (b), ter možnost iskanja po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Države članice določijo pristojne organe, ki imajo dovoljenje za izvajanje takega iskanja. |
1. Če lahko države članice utemeljijo, da je to potrebno za zakonito opravljanje njihovih nalog, imajo dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namene iz člena 24(1)(a) in (b), ter možnost iskanja po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Države članice določijo pristojne organe, ki imajo dovoljenje za izvajanje takega iskanja. |
2. Države članice imajo na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1)(c) brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki posredujejo informacije, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacijo posredovala Europolu. |
2. Države članice imajo na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za poseben namen iz člena 24(1)(c), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki posredujejo informacije, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol obvesti pošiljatelja informacije in začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacije Europolu in v obsegu, ki je potreben za zakonito opravljanje nalog zadevne države članice. |
3. Uslužbenci Europola, ki jih je izvršni direktor ustrezno pooblastil, imajo dostop do informacij, ki jih obdeluje Europol, v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog. |
3. Uslužbenci Europola, ki jih je izvršni direktor ustrezno pooblastil, imajo dostop do informacij, ki jih obdeluje Europol, v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog. |
|
3a. Europol v skladu s členom 43 hrani natančne zapise vseh zadetkov in informacij, do katerih se je dostopalo. |
Predlog spremembe 132 Predlog uredbe Člen 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Dostop Eurojusta in urada OLAF do informacij Europola |
Dostop Eurojusta do informacij Europola |
1. Europol sprejme vse ustrezne ukrepe, da Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) na podlagi njunih pristojnosti omogoči dostop do vseh informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1) (a) in (b), in iskanje po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Europol se obvesti, če iskanje Eurojusta ali urada OLAF razkrije ujemanje z informacijami, ki jih obdeluje Europol. |
1. Europol sprejme vse ustrezne ukrepe, da Eurojustu na podlagi njegovih pristojnosti omogoči dostop do vseh informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1)(a) in (b), in iskanje po njih brez poseganja v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve dostopa do takih podatkov in njihove uporabe. Europol se obvesti, če iskanje Eurojusta razkrije ujemanje z informacijami, ki jih obdeluje Europol. |
2. Europol sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da imata Eurojust in urad OLAF v okviru njunih pristojnosti na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz člena 24(1)(c), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki so informacije posredovale, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo države članice, organa Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki je informacijo posredovala Europolu. |
2. Europol sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ima Eurojust v okviru svojih pristojnosti na podlagi sistema iskanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za poseben namen iz člena 24(1)(c), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki so informacije posredovale, v skladu s členom 25(2). V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacije, povezane z zadetkom, v skladu z odločitvijo države članice, organa Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ki je informacijo posredovala Europolu. Eurojust v primeru zadetka navede, katere podatke potrebuje, Europol pa lahko podatke posreduje le, če so podatki, povezani z zadetkom, potrebni za zakonito opravljanje njegovih nalog. Europol beleži, do katerih informacij se je dostopalo. |
3. Iskanje po informacijah v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za preverjanje, ali se informacije, ki so na voljo pri Eurojustu oziroma uradu OLAF, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Europol. |
3. Iskanje po informacijah v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za preverjanje, ali se informacije, ki so na voljo pri Eurojustu, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Europol. |
4. Europol da dovoljenje za iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 šele po tem, ko od Eurojusta oziroma urada OLAF prejme informacije o nacionalnih članih, namestnikih, pomočnikih in uslužbencih Eurojusta ter uslužbencih urada OLAF, ki so pooblaščeni za izvajanje takega iskanja. |
4. Europol da dovoljenje za iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 šele po tem, ko od Eurojusta prejme informacije o nacionalnih članih, namestnikih, pomočnikih in uslužbencih Eurojusta, ki so pooblaščeni za izvajanje takega iskanja. |
5. Če Europol ali država članica med Europolovim obdelovanjem informacij v zvezi s posamezno preiskavo ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu s pristojnostmi Eurojusta ali urada OLAF, ju Europol o tem obvesti in začne postopek izmenjave informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se Eurojust ali OLAF posvetujeta z Europolom. |
5. Če Europol ali država članica med Europolovim obdelovanjem informacij v zvezi s posamezno preiskavo ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu s pristojnostmi Eurojusta, ga Europol o tem obvesti in začne postopek izmenjave informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se Eurojust posvetuje z Europolom. |
6. Eurojust, vključno s kolegijem, nacionalnimi člani, namestniki, pomočniki in uslužbenci Eurojusta, ter OLAF spoštujeta vse splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, ki so jih določile države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s členom 25(2). |
6. Eurojust, vključno s kolegijem, nacionalnimi člani, namestniki, pomočniki in uslužbenci Eurojusta, spoštuje vse splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, ki so jih določile države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s členom 25(2). |
|
6a. Europol in Eurojust se v primeru, da se po pregledu medsebojnih podatkov izkaže, da utegnejo biti podatki netočni ali v nasprotju z drugimi podatki, medsebojno obvestita. |
Predlog spremembe 133 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Če mora Europol v skladu s svojo nalogo iz člena 4(1)(b) obvestiti državo članico o informacijah, ki jo zadevajo, in za te informacije veljajo omejitve dostopa iz člena 25(2), ki prepovedujejo njihovo posredovanje, se Europol o tem posvetuje s pošiljateljem podatkov, ki določa omejitev dostopa, ter zaprosi za njegovo dovoljenje za posredovanje. |
1. Če mora Europol v skladu s svojo nalogo iz člena 4(1)(b) obvestiti državo članico o informacijah, ki jo zadevajo, in za te informacije veljajo omejitve dostopa iz člena 25(2), ki prepovedujejo njihovo posredovanje, se Europol o tem posvetuje s pošiljateljem podatkov, ki določa omejitev dostopa, ter zaprosi za njegovo dovoljenje za posredovanje. |
Brez takšnega dovoljenja se informacij ne sme posredovati. |
Brez izrecnega dovoljenja se informacije ne smejo posredovati. |
|
V primerih, ko za informacije ne veljajo omejitve dostopa iz člena 25, Europol vseeno obvesti državo članico, ki je posredovala informacije, o njihovem posredovanju. |
Obrazložitev | |
Državo članico, ki je posredovala informacijo, bi bilo treba obvestiti o tem, komu se je ta informacija dalje posredovala, tudi če ta država članica ni navedla morebitnih omejitev. | |
Predlog spremembe 134 Predlog uredbe Člen 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Če je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi Unije v skladu s cilji teh organov, z organi pregona tretjih držav, ustanovami za usposabljanje organov pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami. |
1. Če je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi Unije v skladu s cilji teh organov, z organi pregona tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami. |
2. Če je to pomembno za opravljanje njegovih nalog in ob upoštevanju omejitev, določenih v skladu s členom 25(2), lahko Europol neposredno izmenjuje vse informacije, razen osebnih podatkov, s subjekti iz odstavka 1. |
2. Če je to pomembno za opravljanje njegovih nalog in ob upoštevanju omejitev, določenih v skladu s členom 25(2), lahko Europol neposredno izmenjuje vse informacije, razen osebnih podatkov, s subjekti iz odstavka 1. |
3. Europol lahko sprejema osebne podatke od subjektov iz odstavka 1, razen od zasebnih strank, in jih obdeluje, kolikor je to nujno za izvajanje njegovih nalog in ob upoštevanju določb iz tega poglavja. |
3. Europol lahko sprejema osebne podatke, ki jih hranijo subjekti iz odstavka 1, razen od zasebnih strank, in jih obdeluje, če je to nujno potrebno in sorazmerno za zakonito izvajanje njegovih nalog in ob upoštevanju določb iz tega poglavja. |
4. Brez poseganja v člen 36(4) Europol prenese osebne podatke organom Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam le, če je to nujno za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, ter v skladu s tem poglavjem. Če je podatke za prenos zagotovila država članica, Europol od zadevne države članice pridobi soglasje, razen če: |
4. Brez poseganja v člen 36(5) Europol prenese osebne podatke organom Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam le, če je to nujno za preprečevanje kriminala, ki spada pod naloge Europola, in boj proti njemu, ter v skladu s tem poglavjem in če se prejemnik izrecno zaveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili preneseni. Če je podatke za prenos zagotovila država članica, Europol od zadevne države članice pridobi predhodno izrecno soglasje, razen če: |
(a) se lahko predvideva, da je prenos dovoljen, ker država članica ni izrecno omejila možnosti za nadaljnji prenos; ali |
|
(b) je država članica že vnaprej dovolila tak nadaljnji prenos, in sicer s splošnim soglasjem ali soglasjem pod posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne. |
(b) je država članica že vnaprej dovolila tak nadaljnji prenos, in sicer s splošnim soglasjem ali soglasjem pod posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne. |
5. Nadaljnji prenosi osebnih podatkov s strani držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij so prepovedani, razen če Europol s tem izrecno soglaša. |
5. Nadaljnji prenosi osebnih podatkov s strani držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij so prepovedani, razen če Europol s tem predhodno izrecno soglaša, prejemnik pa se izrecno zaveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili preneseni. |
|
5a. Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo zabeležijo podrobni zapisi o vseh prenosih osebnih podatkov in njihovih razlogih. |
|
5b. Informacije, ki jih je tretja država, mednarodna organizacija ali zasebna stranka pridobila s kršitvijo temeljnih pravic, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah, se ne obdelujejo. |
Predlog spremembe 135 Predlog uredbe Člen 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ob upoštevanju vseh morebitnih omejitev, določenih v skladu s členom 25(2) ali (3), lahko Europol neposredno prenaša osebne podatke organom Unije, če je to nujno za izvajanje njegovih nalog ali nalog organa Unije, ki jih prejema. |
Ob upoštevanju vseh morebitnih omejitev, določenih v skladu s členom 25(2) ali (3), in brez poseganja v člen 27 lahko Europol neposredno prenaša osebne podatke organom Unije, če je to nujno za izvajanje njegovih nalog ali nalog organa Unije, ki jih prejema. Europol seznam institucij in organov EU, s katerimi si izmenjuje informacije, objavi na svojem spletnem mestu. |
Predlog spremembe 136 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ti sporazumi o sodelovanju se v roku petih let po začetku veljavnosti te uredbe spremenijo in nadomestijo z naknadnim sporazumom v skladu s točko (b). |
Predlog spremembe 137 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Za take prenose ni potrebno nobeno dodatno dovoljenje. |
Pred in med pogajanji o mednarodnem sporazumu iz točke (b), zlasti pa pred sprejetjem pogajalskega mandata in tudi pred sklenitvijo sporazuma, se je treba pravočasno posvetovati z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. |
|
Europol redno posodobljen seznam svojih mednarodnih sporazumov in sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami objavi na svojem spletnem mestu. |
Predlog spremembe 138 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izvršni direktor za vsak primer posebej dovoli prenos osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, če je: |
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izvršni direktor ob upoštevanju svojih obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti ter sorazmernosti za vsak primer posebej dovoli prenos osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, če je: |
(a) prenos podatkov nujno potreben, da se zaščitijo bistveni interesi ene ali več držav članic, ki jih zajemajo cilji Europola; |
(a) prenos potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe; ali |
(b) prenos podatkov nujno potreben za preprečevanje neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi dejanji; |
(b) prenos potreben za zaščito legitimnih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če to določa zakonodaja države članice, ki prenaša osebne podatke; ali |
(c) prenos drugače nujen ali pravno obvezen na podlagi pomembnega javnega interesa ali zaradi uveljavitve, izvajanja ali ohranitve pravnih zahtevkov; ali |
(c) prenos podatkov bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti v državi članici ali tretji državi; ali |
(d) je prenos potreben za varstvo življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe. |
(d) prenos v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij; ali |
|
(da) prenos v posameznih primerih potreben zaradi uveljavitve, izvajanja ali obrambe pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom kaznivih dejanj ali izvrševanjem posebne kazenske sankcije. |
|
Izvršni direktor v vsakem primeru upošteva raven varstva podatkov, ki velja v zadevni tretji državi ali mednarodni organizaciji, pri čemer vzame v obzir vrsto in namen podatkov, trajanje predvidene obdelave, splošne ali posebne določbe o varstvu podatkov, ki se uporabljajo v tej državi, in ali so bili posebni pogoji, ki jih zahteva Europol v zvezi s podatki, sprejeti ali ne. |
|
Odstopanja se ne smejo uporabljati za sistematične, množične ali strukturne prenose. |
Poleg tega lahko upravni odbor po dogovoru z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov izda dovoljenje za niz prenosov za obdobje, ki ni daljše od enega leta in se lahko podaljša, v skladu s točkami (a) do (d) zgoraj, pri tem pa upošteva zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. |
Poleg tega lahko evropski nadzornik za varstvo podatkov izda dovoljenje za prenos ali niz prenosov za obdobje, ki ni daljše od enega leta in se lahko podaljša, v skladu s točkami (a) do (d) zgoraj, pri tem pa navede ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. |
Predlog spremembe 139 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Izvršni direktor upravni odbor in evropskega nadzornika za varstvo podatkov obvesti o primerih, v katerih je uporabil odstavek 2. |
3. Izvršni direktor upravni odbor in evropskega nadzornika za varstvo podatkov nemudoma obvesti o primerih, v katerih je uporabil odstavek 2. |
Predlog spremembe 140 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Europol hrani natančne zapise vseh prenosov v skladu s tem členom. |
Predlog spremembe 141 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Če je to nujno za izvajanje njegovih nalog, Europol lahko obdeluje osebne podatke zasebnih strank pod pogojem, da jih prejme prek: |
1. Če je to nujno za izvajanje njegovih nalog, Europol lahko obdeluje osebne podatke zasebnih strank pod pogojem, da jih ne prejme neposredno od zasebnih strank, temveč le prek: |
Predlog spremembe 142 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Europol ne vzpostavlja neposrednega stika z zasebnimi strankami, da bi pridobil osebne podatke. |
3. Europol ne vzpostavlja nobenega stika z zasebnimi strankami, da bi pridobil osebne podatke. |
Predlog spremembe 143 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Europol ne vzpostavlja neposrednega stika s posamezniki, da bi pridobil informacije. |
3. Europol ne vzpostavlja stika s posamezniki, da bi pridobil informacije. |
Predlog spremembe 144 Predlog uredbe Člen 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Osebni podatki so: |
1. Osebni podatki so: |
(a) obdelani pošteno in zakonito; |
(a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden in preverljiv način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; |
(b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene in se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov za zgodovinske, statistične ali znanstvene namene se ne šteje za nezdružljivo pod pogojem, da Europol zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti za zagotovitev, da se podatki ne obdelujejo za noben drug namen; |
(b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene in se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; |
(c) primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se obdelujejo; |
(c) primerni, ustrezni in omejeni na nujno potrebne glede na namene, za katere se obdelujejo; obdelujejo se samo, če namenov ni bilo mogoče doseči z obdelavo informacij, ki ne vključujejo osebnih podatkov; |
(d) točni in po potrebi posodobljeni; sprejeti je treba vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki nemudoma izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo; |
(d) točni in posodobljeni; sprejeti je treba vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki nemudoma izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo; |
(e) shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. |
(e) shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; |
|
(ea) obdelani na način, ki posamezniku, na katerega se nanašajo, omogoča učinkovito uveljavljanje njegovih pravic; |
|
(eb) obdelani na način, ki ščiti pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred naključno izgubo, uničenjem ali poškodbo, in sicer z uporabo ustreznih tehničnih ali organizacijskih ukrepov; |
|
(ec) obdelani samo s strani ustrezno pooblaščenih uslužbencev, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. |
|
1a. Europol objavi dokument, v katerem v razumljivi obliki opredeli določbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in razpoložljivimi sredstvi za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki. |
Predlog spremembe 145 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vir informacij iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije posreduje, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov: |
1. Vir informacij iz države članice oceni država članica, ki informacije posreduje, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov: |
Predlog spremembe 146 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Informacije iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije posreduje, njihovo zanesljivost pa ugotovi na podlagi naslednjih oznak za oceno informacij: |
2. Informacije iz države članice oceni država članica, ki informacije posreduje, njihovo zanesljivost pa ugotovi na podlagi naslednjih oznak za oceno informacij: |
Predlog spremembe 147 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Kadar država članica pošlje Europolu informacije brez ocene, poskuša Europol, kolikor je to mogoče, oceniti zanesljivost vira ali informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Specifični podatki in informacije se ocenijo v dogovoru z državo članico, ki jih je prispevala. Država članica in Europol se lahko na splošno dogovorita tudi o ocenjevanju posebnih vrst podatkov in posebnih virov. Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije oziroma podatke z oznako (X) iz odstavka 1 in oznako (4) iz odstavka 2. |
4. Kadar država članica pošlje Europolu informacije brez ocene, Europol oceni zanesljivost vira ali informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Specifični podatki in informacije se ocenijo v dogovoru z državo članico, ki jih je prispevala. Država članica in Europol se lahko na splošno dogovorita tudi o ocenjevanju posebnih vrst podatkov in posebnih virov. Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije oziroma podatke z oznako (X) iz odstavka 1 in oznako (4) iz odstavka 2. |
Predlog spremembe 148 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Europol informacije iz javno dostopnih virov oceni z oznakami iz odstavkov 1 in 2. |
6. Europol informacije iz javno dostopnih virov oceni z oznakama (X) in (4). |
Predlog spremembe 149 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Obdelava osebnih podatkov žrtev kaznivega dejanja, prič ali drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, ter oseb, mlajših od 18 let, je prepovedana, razen če je nujno potrebna za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, ali boj proti njemu. |
1. Obdelava osebnih podatkov žrtev kaznivega dejanja, prič ali drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, ter oseb, mlajših od 18 let, je prepovedana, razen če je nujno potrebna in ustrezno utemeljena za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, ali boj proti njemu. |
Predlog spremembe 150 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obdelava osebnih podatkov, ki se obdelujejo avtomatizirano ali z drugimi sredstvi in razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, vero ali prepričanja ali članstvo v sindikatih, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim ali spolnim življenjem, je prepovedana, razen če je nujno potrebno za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu, in če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal. |
2. Obdelava osebnih podatkov, ki se obdelujejo avtomatizirano ali z drugimi sredstvi in razkrivajo rasno, etnično ali socialno poreklo, politična prepričanja, vero ali prepričanja ali članstvo v sindikatih, ter podatkov v zvezi z zdravjem ali spolnim življenjem, je prepovedana, razen če je nujno potrebna in ustrezno utemeljena za preprečevanje kriminala, ki spada pod cilje Europola, in boj proti njemu in če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal. |
Obrazložitev | |
Vzeto iz Listine o temeljnih pravicah. | |
Predlog spremembe 151 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Odločitve, ki prinašajo pravne učinke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne smejo temeljiti zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov iz odstavka 2, razen če takšno odločitev izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije ali, če je to potrebno, evropski nadzornik za varstvo podatkov. |
4. Odločitve, ki prinašajo pravne učinke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne smejo temeljiti zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov iz odstavka 2, razen če takšno odločitev izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije ali evropski nadzornik za varstvo podatkov. |
Predlog spremembe 152 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Osebni podatki iz odstavkov 1 in 2 se ne prenesejo državam članicam, organom Unije, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, razen če je nujno potrebno v posameznih primerih v zvezi s kriminalom, ki spada pod cilje Europola. |
5. Osebni podatki iz odstavkov 1 in 2 se ne prenesejo državam članicam, organom Unije, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, razen če je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno v posameznih primerih v zvezi s kriminalom, ki spada pod cilje Europola. Takšen prenos je v skladu z določbami iz poglavja VI te uredbe. |
Predlog spremembe 153 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, se hranijo pri Europolu le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje njegovih ciljev. |
1. Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, se hranijo pri Europolu le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje namena, za katerega se obdelujejo. |
Predlog spremembe 154 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 6 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) bi to škodovalo interesom osebe, na katero se podatki nanašajo in ki potrebuje zaščito. V takih primerih se podatki uporabljajo le s privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo; |
(a) bi to škodovalo interesom osebe, na katero se podatki nanašajo in ki potrebuje zaščito. V takih primerih se podatki uporabljajo le z izrecno in pisno privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo; |
Predlog spremembe 155 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 6 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) je treba osebne podatke ohraniti za namene dokazovanja; |
(c) je treba osebne podatke ohraniti za namene dokazovanja ali za uveljavitev, izvajanje ali ohranitev pravnih zahtevkov; |
Predlog spremembe 156 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 2 – točka g a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ga) zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, do katerih podatkov so dostopali člani osebja, kdo so bili ti člani osebja in kdaj so dostopali do podatkov (zapisi o dostopu); |
Predlog spremembe 157 Predlog uredbe Člen 38 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 38a |
|
Vgrajeno varstvo podatkov |
|
1. Europol uporabi ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe in postopke na tak način, da obdelava ustreza zahtevam določb, sprejetih v skladu s to uredbo, in zagotovi zaščito pravic posameznika, na katerega se nanašajo podatki. |
|
2. Europol uporabi mehanizme za zagotovitev, da se privzeto obdelajo samo tisti osebni podatki, ki so potrebni za namene obdelave. |
Predlog spremembe 158 Predlog uredbe Člen 38 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 38b |
|
Obveščanje evropskega nadzornika za varstvo podatkov o kršitvi varnosti osebnih podatkov |
|
1. Europol v primeru kršitve varnosti osebnih podatkov o kršitvi nemudoma, po možnosti najpozneje v 24 urah po odkritju kršitve, obvesti evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Europol v primerih, ko nadzornik ni bil obveščen v 24 urah, na zahtevo predloži utemeljeno obrazložitev. |
|
2. Obvestilo iz odstavka 1 vsebuje vsaj: |
|
(a) opis kršitve varnosti osebnih podatkov, vključno z vrstami in številom zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrstami in številom zadevnih podatkovnih zapisov; |
|
(b) priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve varnosti osebnih podatkov; |
|
(c) opis možnih posledic kršitve varnosti osebnih podatkov; |
|
(d) opis ukrepov, ki jih upravljavec predlaga ali sprejme za obravnavanje kršitve varnosti osebnih podatkov. |
|
3. Europol dokumentira vse kršitve varnosti osebnih podatkov, pri čemer vključi dejstva v zvezi s kršitvijo, njene učinke in sprejete popravne ukrepe, kar evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogoča, da preveri skladnost s tem členom. |
Predlog spremembe 159 Predlog uredbe Člen 38 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 38c |
|
Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov
|
|
1. Če kršitev varnosti osebnih podatkov iz člena 38b lahko škodljivo vpliva na varstvo osebnih podatkov ali zasebnost posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, Europol slednjemu nemudoma pošlje sporočilo o kršitvi varnosti osebnih podatkov. |
|
2. Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 opisuje vrsto kršitve varnosti osebnih podatkov ter vsebuje ime in kontaktne podatke pooblaščenca za varstvo podatkov iz člena 44. |
|
3. Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov ni treba obvestiti, če je Europol evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zadovoljivo dokazal, da je izvedel ustrezne tehnološke zaščitne ukrepe in da so bili ti ukrepi uporabljeni za osebne podatke, v zvezi s katerimi je bila kršena varnost. Taki tehnološki zaščitni ukrepi bi morali podatke spremeniti v obliko, ki je nerazumljiva vsem, ki niso pooblaščeni za dostop do njih. |
|
4. Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo podatki, se lahko zakasni, omeji ali opusti, ob upoštevanju zakonitih interesov zadevne osebe, če je takšen ukrep nujen in sorazmeren: |
|
(a) za preprečitev oviranja uradnih in zakonitih preiskav, poizvedb ali postopkov; |
|
(b) za izogibanje vplivu na preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij; |
|
(c) za zagotavljanje javne in nacionalne varnosti; |
|
(d) za varovanje pravic in svoboščin tretjih oseb. |
Predlog spremembe 160 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico biti v razumnih časovnih presledkih obveščen o tem, ali Europol obdeluje osebne podatke, ki se nanašajo nanj. Kadar se takšni osebni podatki obdelujejo, Europol posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posreduje naslednje informacije: |
1. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico biti v razumnih časovnih presledkih obveščen o tem, ali Europol obdeluje osebne podatke, ki se nanašajo nanj. Kadar se takšni osebni podatki obdelujejo, Europol posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posreduje vsaj naslednje informacije:
|
Predlog spremembe 161 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) informacijo vsaj o namenih postopka obdelave, vrstah zadevnih podatkov in prejemnikih, ki so jim posredovani podatki; |
(b) informacijo vsaj o namenih postopka obdelave, vrstah zadevnih podatkov, roku hranjenja osebnih podatkov in prejemnikih, ki so jim posredovani podatki; |
Predlog spremembe 162 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) navedbo zakonske podlage za obdelavo podatkov; |
Predlog spremembe 163 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka c b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cb) informacije o obstoju pravice, da od Europola zahteva popravek, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; |
Predlog spremembe 164 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka c c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cc) kopijo podatkov, ki se obdelujejo. |
Predlog spremembe 165 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki želi uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov, lahko brez pretiranih stroškov vloži zahtevo v zvezi s tem organu, ki je za ta namen imenovan, v državi članici po svoji izbiri. Ta organ zahtevo nemudoma predloži Europolu, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema. |
2. Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki želi uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov, lahko brezplačno vloži zahtevo v zvezi s tem pri organu, ki je za ta namen imenovan, v državi članici po svoji izbiri. Ta organ zahtevo nemudoma predloži Europolu, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema. Europol potrdi prejem zahteve. |
Predlog spremembe 166 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Europol na zahtevo nemudoma odgovori, vsekakor pa v treh mesecih po njenem prejemu. |
3. Europol na zahtevo nemudoma odgovori, vsekakor pa v treh mesecih po prejemu zahteve nacionalnega organa. |
Predlog spremembe 167 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 5 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Dostop do osebnih podatkov se zavrne ali omeji, če je to potreben ukrep, da: |
5. Zagotavljanje informacij v odgovor na zahtevo iz odstavka 1 se zavrne, če je tovrstna delna ali popolna zavrnitev potreben ukrep, da: |
Obrazložitev | |
Pri uporabi izvzetja je treba prikazati, za katere podatke se uporablja. V primerih, ko je izvzetje potrebno le za del obdelovanih podatkov, bi moral biti obvezen delni dostop. | |
Predlog spremembe 168 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pri vseh odločitvah o omejitvi ali zavrnitvi zahtevanih informacij je treba upoštevati temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo podatki. |
Predlog spremembe 169 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zaprositi Europol, da popravi njegove osebne podatke, če so nepravilni, ter jih dopolni ali posodobi, kjer je to mogoče in potrebno. |
1. Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zaprositi Europol, da popravi njegove osebne podatke, če so nepravilni, ter jih dopolni ali posodobi. |
Predlog spremembe 170 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Če so podatke iz odstavkov 1, 2 in 3, ki jih hrani Europol, zagotovile tretje države ali mednarodne organizacije ali pa so rezultati lastnih analiz Europola, Europol take podatke popravi, izbriše ali blokira. |
4. Če so podatke iz odstavkov 1, 2 in 3, ki jih hrani Europol, zagotovile tretje države ali mednarodne organizacije ali pa so rezultati lastnih analiz Europola, Europol take podatke popravi, izbriše ali blokira ter, kjer je ustrezno, obvesti vir podatkov. |
Predlog spremembe 171 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Europol hrani osebne podatke na način, da se lahko popravijo in izbrišejo. |
Predlog spremembe 172 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za kakovost osebnih podatkov, kot je določeno v členu 34(d), so odgovorne države članice, ki so osebne podatke zagotovile Europolu, Europol pa za osebne podatke, ki so jih zagotovili organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ter za osebne podatke, ki jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov. |
2. Za kakovost osebnih podatkov, kot je določeno v členu 34(d), so odgovorne države članice, ki so osebne podatke zagotovile Europolu, Europol pa za osebne podatke, ki so jih zagotovili organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije, ter za osebne podatke, ki jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov. Za kakovost podatkov do trenutka prenosa in vključno z njim so odgovorni organi Unije. |
Predlog spremembe 173 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 4 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Za zakonitost prenosa podatkov je odgovoren/odgovorna: |
4. Za veljavna načela varstva podatkov je odgovoren/odgovorna: |
Predlog spremembe 174 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Europol preveri pristojnost prejemnika in oceni potrebo po prenosu podatkov. Če se pojavijo dvomi o tej potrebi, Europol od prejemnika zahteva nadaljnje informacije. Prejemnik zagotovi, da je potrebo po prenosu podatkov mogoče preveriti. Prejemnik obdeluje osebne podatke samo za namene, za katere je bil opravljen njihov prenos. |
Predlog spremembe 175 Predlog uredbe Člen 42 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Pri obdelavi osebnih podatkov, ki bodo del nove zbirke v postopku sestavljanja, je potrebno predhodno preverjanje, če: |
1. Pri obdelavi osebnih podatkov v kakršnem koli nizu postopkov obdelave, ki služijo enemu ali več povezanim namenom v zvezi z osrednjimi dejavnostmi obdelave, je potrebno predhodno preverjanje, če: |
Obrazložitev | |
Predlog evropskega nadzornika za varstvo podatkov | |
Predlog spremembe 176 Predlog uredbe Člen 42 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Evropski nadzornik za varstvo podatkov poda svoje mnenje v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila. Ta rok se lahko začasno odloži, dokler evropski nadzornik za varstvo podatkov ne pridobi nadaljnjih informacij, ki jih je morda zahteval. S sklepom evropskega nadzornika za varstvo podatkov pa se ta rok lahko podaljša še za nadaljnja dva meseca, če to zahteva zapletenost zadeve. Europol mora biti o tem sklepu uradno obveščen pred iztekom začetnega dvomesečnega obdobja. |
Evropski nadzornik za varstvo podatkov poda svoje mnenje v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila. Ta rok se lahko kadar koli začasno odloži, dokler evropski nadzornik za varstvo podatkov ne pridobi nadaljnjih informacij, ki jih je morda zahteval. S sklepom evropskega nadzornika za varstvo podatkov pa se ta rok lahko podaljša še za nadaljnja dva meseca, če to zahteva zapletenost zadeve. Rok je mogoče podaljšati največ dvakrat. Europol mora biti o tem sklepu uradno obveščen pred iztekom začetnega dvomesečnega obdobja. |
Predlog spremembe 177 Predlog uredbe Člen 43 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov Europol hrani zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do, razkrivanja, združevanja ali izbrisa osebnih podatkov. Taki zapisi ali dokumentacija se izbrišejo po treh letih, razen če so podatki še potrebni za tekoči nadzor. Zapisov ni mogoče spreminjati. |
1. Zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne neoporečnosti in varnosti podatkov Europol hrani zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do, priklica, razkrivanja, združevanja ali izbrisa osebnih podatkov. Taki zapisi ali dokumentacija se izbrišejo po treh letih, razen če so podatki še potrebni za tekoči nadzor. Zapisov ni mogoče spreminjati. |
Predlog spremembe 178 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 7 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) na neodvisen način zagotavlja zakonitost in skladnost z določbami te uredbe pri obdelavi osebnih podatkov; |
(a) na neodvisen način zagotavlja notranjo uporabo določb te uredbe pri obdelavi osebnih podatkov; |
Predlog spremembe 179 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 7 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) sodeluje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov; |
(e) sodeluje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, zlasti v zvezi s postopki obdelave iz člena 42; |
Predlog spremembe 180 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 7 – točka f a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) deluje kot kontaktna točka za zahteve za dostop iz člena 39. |
Predlog spremembe 181 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 7 – točka f b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fb) vodi katalog vseh postopkov obdelave, ki jih izvaja Europol, pri čemer vključi, kjer je primerno, informacije o namenu, kategorijah podatkov, prejemnikih, rokih za blokiranje in izbris, prenosih tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ter varnostnih ukrepih; |
Predlog spremembe 182 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 7 – točka f c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fc) vodi katalog incidentov in kršitev varnosti, ki vplivajo na operativne ali upravne osebne podatke; |
Predlog spremembe 183 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
8. Poleg tega pooblaščenec za varstvo podatkov opravlja naloge iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v zvezi z osebnimi podatki članov osebja Europola in upravnimi osebnimi podatki. |
8. Poleg tega pooblaščenec za varstvo podatkov opravlja naloge iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v zvezi z upravnimi osebnimi podatki. |
Predlog spremembe 184 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
9. Pri opravljanju svojih nalog ima pooblaščenec za varstvo podatkov dostop do vseh podatkov, ki jih obdela Europol, in do vseh prostorov Europola. |
9. Pri opravljanju svojih nalog ima pooblaščenec za varstvo podatkov dostop do vseh podatkov, ki jih obdela Europol, in do vseh prostorov Europola. Takšen dostop je mogoč kadarkoli in brez predhodne zahteve. |
Predlog spremembe 185 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
11. Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov. Navedena izvedbena pravila urejajo zlasti postopek izbora pooblaščenca za varstvo podatkov in njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo njeno neodvisnost. Europol pooblaščencu za varstvo podatkov zagotovi osebje in sredstva, potrebna za opravljanja njenih dolžnosti. Ti člani osebja imajo dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do prostorov Europola le v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog. |
11. Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov. Navedena izvedbena pravila urejajo zlasti postopek izbora pooblaščenca za varstvo podatkov in njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo njeno neodvisnost. Europol pooblaščencu za varstvo podatkov zagotovi osebje in sredstva, potrebna za opravljanja njenih dolžnosti. Ti člani osebja imajo dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do prostorov Europola le v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog. Takšen dostop je mogoč kadarkoli in brez predhodne zahteve. |
Predlog spremembe 186 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 11 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
11a. Pooblaščenec za varstvo podatkov ima na razpolago sredstva, potrebna za izpolnjevanje svojih nalog. |
Predlog spremembe 187 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) opravlja poizvedbe na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe in o izidu v razumnem roku obvesti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; |
(b) opravlja poizvedbe na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe in o izidu nemudoma obvešča posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; |
Predlog spremembe 188 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 3 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) odredi popravo, blokiranje, izbris ali uničenje vseh podatkov, kadar so bili obdelani s kršitvijo določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in uradno obvestilo o takih dejanjih tretjim strankam, ki so jim bili posredovani podatki; |
(e) odredi popravo, blokiranje, izbris ali uničenje vseh podatkov, ki so bili obdelani s kršitvijo določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in uradno obvestilo o takih dejanjih tretjim strankam, ki so jim bili posredovani podatki; |
Predlog spremembe 189 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 3 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) naloži začasno ali dokončno prepoved obdelave; |
(f) upravnemu odboru predlaga, da začasno ali dokončno delno ali popolno prepove obdelavo; |
Obrazložitev | |
Skladno s predlogom spremembe k členu 14(1), pododstavek 1a (novo). | |
Predlog spremembe 190 Predlog uredbe Člen 46 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pripravi letno poročilo o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom. To poročilo je del letnega poročila evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 48 Uredbe (ES) št. 45/2001. |
5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pripravi letno poročilo o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom. To poročilo je del letnega poročila evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 48 Uredbe (ES) št. 45/2001. |
|
To poročilo vključuje statistične podatke v zvezi s pritožbami, poizvedbami, preiskavami, obdelavo občutljivih informacij, prenosov osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam, predhodnim preverjanjem in obveščanjem ter uporabo pooblastil iz odstavka 3. |
|
To poročilo se posreduje in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor ter posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. Evropski parlament in Svet lahko na podlagi tega poročila zahtevata, da evropski nadzornik za varstvo podatkov sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev uporabe določb te uredbe. |
Predlog spremembe 191 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. V primerih iz odstavka 1 evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi v okviru svojih pristojnosti po potrebi izmenjujejo relevantne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučijo težave pri razumevanju ali uporabi te uredbe, proučijo težave v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora ali uveljavljanjem pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov. |
2. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pri izvajanju svojih dolžnosti, določenih v členu 46(2), po potrebi uporablja strokovno znanje in izkušnje nacionalnih organov za varstvo podatkov. Člani in osebje v nacionalnih organih za varstvo podatkov imajo pri izvajanju dejavnosti v sodelovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti, pooblastila, enakovredna tistim iz člena 46(4), in jih zavezuje obveznost, enaka tisti iz člena 46(6). Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi si v okviru svojih pristojnosti po potrebi izmenjujejo relevantne informacije, pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučijo težave pri razumevanju ali uporabi te uredbe, proučijo težave v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora ali uveljavljanjem pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov. |
Predlog spremembe 192 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Evropski nadzornik za varstvo podatkov nacionalne nadzorne organe izčrpno obvešča o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo. |
Predlog spremembe 193 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2b. V primerih, ko posebna vprašanja zadevajo podatke iz ene ali več držav članic, se evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z zadevnimi in pristojnimi nacionalnimi nadzornimi organi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne odloča o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, dokler ga zadevni in pristojni nacionalni nadzorni organi ne obvestijo o svojem stališču v roku, ki ga določi nadzornik in ki ne sme biti krajši od dveh mesecev. Evropski nadzornik za varstvo podatkov v največji možni meri upošteva stališče zadevnih in pristojnih nacionalnih nadzornih organov. Kadar nadzornik ne namerava upoštevati njihovega stališča, jih mora obvestiti in podati utemeljitev. Če nadzornik oceni, da je primer izjemno nujen, se lahko odloči za takojšnje ukrepanje. V takih primerih nemudoma obvesti zadevne in pristojne nacionalne nadzorne organe in utemelji nujnost razmer ter ukrepe, ki jih je sprejel.
|
Predlog spremembe 194 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2c. Evropski nadzornik za varstvo podatkov se z zadevnimi in pristojnimi nacionalnimi nadzornimi organi posvetuje, preden sprejme kateri koli ukrep iz točk (e) do (h) člena 46(3). V največji možni meri upošteva stališče, ki so ga zadevni in pristojni nacionalni nadzorni organi sporočili v roku, ki ga je določil in ni krajši od dveh mesecev. Kadar nadzornik ne namerava upoštevati njihovega stališča, jih mora obvestiti in podati utemeljitev. Če nadzornik oceni, da je primer izjemno nujen, se lahko odloči za takojšnje ukrepanje. V takih primerih nemudoma obvesti zadevne in pristojne nacionalne nadzorne organe in utemelji nujnost razmer ter ukrepe, ki jih je sprejel. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne ukrepa, če so ga vsi nacionalni nadzorni organi obvestili o svojem negativnem stališču. |
Predlog spremembe 195 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Nacionalni nadzorni organi in evropski nadzornik za varstvo podatkov se po potrebi sestanejo. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. |
3. Vodje nacionalnih nadzornih organov in evropski nadzornik za varstvo podatkov se sestanejo vsaj enkrat letno, da bi razpravljali o strateških in splošnih političnih vprašanjih ali drugih vprašanjih iz odstavkov 1 in 2. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. |
Predlog spremembe 196 Predlog uredbe Člen 48 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Upravni osebni podatki in podatki osebja |
Upravni osebni podatki |
Predlog spremembe 197 Predlog uredbe Člen 48 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za vse osebne podatke članov osebja Europola in za upravne osebne podatke, ki jih hrani Europol. |
Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za vse upravne osebne podatke, ki jih hrani Europol. |
Predlog spremembe 198 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Če se pritožba nanaša na odločitev iz člena 39 ali 40, se evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi ali pristojnim pravosodnim organom v državi članici, iz katere izvirajo podatki, ali državi članici, na katero se podatki neposredno nanašajo. Odločitev evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki lahko vključuje zavrnitev sporočanja katerih koli informacij, se sprejme v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom ali pristojnim pravosodnim organom. |
2. Če se pritožba nanaša na odločitev iz člena 39 ali 40, se evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi ali pristojnimi pravosodnimi organi v državah članicah, iz katerih izvirajo podatki, ali državah članicah, na katere se podatki neposredno nanašajo. |
Predlog spremembe 199 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Če se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki jih je Europolu zagotovila država članica, evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da so potrebni pregledi opravljeni pravilno in v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je zagotovila podatke. |
3. Če se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki jih je Europolu zagotovila država članica, evropski nadzornik za varstvo podatkov v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom države članice, ki je zagotovila podatke, zagotovi, da je bila obdelava podatkov v zadevni državi članici zakonita in da so bila potrebna preverjanja izvedena pravilno. |
Predlog spremembe 200 Predlog uredbe Člen 53 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Parlamentarni nadzor |
Skupni parlamentarni nadzor |
|
1. Mehanizem za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti, oblikuje specializirana skupina za skupni parlamentarni nadzor. Ustanovi se v pristojnem odboru Evropskega parlamenta in je sestavljena iz polnopravnih članov tega odbora ter po enega predstavnika pristojnega odbora nacionalnih parlamentov posameznih držav članic in nadomestnega člana. Države članice z dvodomnim parlamentarnim sistemom lahko namesto tega zastopa po en predstavnik vsakega doma. |
|
2. Seje skupine za skupni parlamentarni nadzor vedno skliče predsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta. Sopredsedujeta jim predsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta in predstavnik nacionalnega parlamenta države članice, ki predseduje Svetu po sistemu rotacije. |
|
3. Skupina za skupni parlamentarni nadzor spremlja uporabo določb te uredbe, zlasti v zvezi z njihovim učinkom na temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb. |
|
4. Skupina za skupni parlamentarni nadzor ima zato naslednje dolžnosti: |
1. Predsednik upravnega odbora in izvršni direktor nastopita pred Evropskim parlamentom, skupaj z nacionalnimi parlamenti, na njihovo zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. |
(a) predsednik upravnega odbora, izvršni direktor in predstavnik Komisije nastopita pred skupino za skupni parlamentarni nadzor na njeno zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer se po potrebi upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. Skupina se lahko odloči, da na svoje seje po potrebi povabi druge zadevne osebe; |
2. Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti izvaja parlamentarni nadzor nad dejavnostmi Europola v skladu s to uredbo. |
(b) Evropski nadzornik za varstvo podatkov nastopi pred skupino za skupni parlamentarni nadzor na njeno zahtevo in vsaj enkrat letno, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti varovanje osebnih podatkov pri dejavnostih Europola, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. |
|
Na sejah skupine za skupni parlamentarni nadzor se predstavijo in obravnavajo naslednji dokumenti: |
|
– osnutka letnega in večletnega delovnega programa iz člena 15; |
|
– konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola iz člena 14; |
|
– letno poročilo evropskega nadzornika za varstvo podatkov o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom iz člena 46; |
|
– poročilo o ocenjevanju, ki ga pripravi Komisija, v katerem oceni učinkovitost in uspešnost Europola, iz člena 70. |
|
Na zahtevo skupine za skupni parlamentarni nadzor nastopijo pred njo: |
|
– izbrani kandidati za izvršnega direktorja iz člena 56(2); |
|
– izvršni direktor, ki naj bi se mu podaljšal mandat, kot je predvideno v členu 56(5); |
|
– izvršni direktor, da bi poročal o opravljanju svojih dolžnosti. |
|
Predsednik upravnega odbora obvesti skupino za skupni parlamentarni nadzor, preden odstavi izvršnega direktorja s položaja, in poda razloge ali utemeljitev za tako odločitev. |
3. Europol poleg obveznosti v zvezi z informacijami in posvetovanji, določenimi v tej uredbi, ter ob upoštevanju obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom v vednost posreduje: |
5. Poleg tega Europol ob upoštevanju obveznosti nerazkrivanja in varovanja tajnosti skupini za skupni parlamentarni nadzor po potrebi v vednost posreduje: |
(a) ocene ogroženosti, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s ciljem Europola, ter izsledke študij in ocenjevanj, ki jih je naročil Europol; |
(a) ocene ogroženosti, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s ciljem Europola, ter izsledke študij in ocenjevanj, ki jih je naročil Europol; |
(b) delovne dogovore, sprejete v skladu s členom 31(1). |
(b) delovne dogovore, sprejete v skladu s členom 31(1). |
|
6. Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko zahteva vse ustrezne dokumente, potrebne za izpolnitev njenih nalog, ob uporabi Uredbe (ES) št. 1049/20011a ter pravilnika o obdelavi zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta. |
|
7. Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko za Evropski parlament pripravi povzetek sklepov o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom. |
|
______________ |
|
1a Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. |
Predlog spremembe 201 Predlog uredbe Člen 54 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Da se omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 53, se Evropskemu parlamentu in njegovim predstavnikom na zahtevo lahko odobri dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega. |
1. Da se omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 53, se skupini za skupni parlamentarni nadzor in njenim predstavnikom na zahtevo in, kjer je ustrezno, po privolitvi pošiljatelja podatkov odobri dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega. |
2. Dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov je skladen s temeljnimi načeli in minimalnimi standardi iz člena 69. Podrobnosti ureja delovni dogovor, ki ga skleneta Europol in Evropski parlament. |
2. Zaradi občutljive in tajne narave omenjenih podatkov je dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov skladen s pravilnikom o obdelavi zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta1a. Nadaljnje podrobnosti lahko ureja delovni dogovor, ki ga skleneta Europol in Evropski parlament. |
|
____________ |
|
1a Kakor je določeno v Sklepu predsedstva Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2013. |
Predlog spremembe 202 Predlog uredbe Člen 55 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Organ za imenovanje v celoti izkoristi možnosti, ki jih zagotavljajo kadrovski predpisi, in specializiranemu osebju, kot so strokovnjaki za informacijsko tehnologijo, zagotovi višjo funkcionalno skupino in razred v skladu z njihovimi kvalifikacijami, da bodo naloge te agencije iz člena 4 izpolnjevali na najboljši možen način. |
Obrazložitev | |
Zaradi visoko tehnično razvitega in hitro naraščajočega kibernetskega kriminala in kriminala, ki ga omogočajo splet in računalniki, mora Europol zaposlovati dobro usposobljeno in zelo iskano osebje. Prejemki pogodbenih delavcev, na primer IT strokovnjakov, ki so močno potrebni za boj proti kibernetskemu kriminalu, kot so goljufije na področju DDV, otroška pornografija in trgovina z nedovoljenim blagom, ne odražajo razmer na trgu. Europolu je treba omogočiti, da zapolni ta delovna mesta, da se bo lahko učinkovito bojeval proti kriminalu in prispeval k evropski dodani vrednosti. | |
Predlog spremembe 203 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor izmed kandidatov s seznama, ki jih predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnem postopku. |
2. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor v skladu s postopkom sodelovanja, kot sledi: |
Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora. |
(a) na podlagi seznama vsaj treh kandidatov, ki ga sestavi odbor, v katerem so predstavnik Komisije iz upravnega odbora in še dva člana upravnega odbora, po odprtem in preglednem izbirnem postopku, bodo kandidati pred imenovanjem pozvani, da podajo izjavo pred Svetom in skupino za skupni parlamentarni nadzor ter odgovarjajo na vprašanja; |
Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem pristojni odbori Evropskega parlamenta povabijo, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov. |
(b) skupina za skupni parlamentarni nadzor in Svet bosta nato podala svoji mnenji in prednostni vrstni red kandidatov; |
|
(c) upravni odbor bo ob upoštevanju teh mnenj imenoval izvršnega direktorja. |
Predlog spremembe 204 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let. |
4. Upravni odbor lahko po pridobitvi mnenja skupine za skupni parlamentarni nadzor in na predlog Komisije, ki upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let. |
Predlog spremembe 205 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata pristojni odbor Parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov. |
5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja v mesecu pred podaljšanjem mandata skupina za skupni parlamentarni nadzor pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njenih članov. |
Predlog spremembe 206 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
7. Izvršnega direktorja se lahko odstavi samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije. |
7. Izvršnega direktorja se lahko odstavi samo na podlagi sklepa upravnega odbora, ki ga je treba pojasniti skupini za skupni parlamentarni nadzor in Svetu. |
Predlog spremembe 207 Predlog uredbe Člen 57 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Izvršnemu direktorju pomagajo štirje namestniki, vključno z namestnikom, ki je odgovoren za usposabljanje. Namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje je odgovoren za upravljanje Akademije Europol in njenih dejavnosti. Izvršni direktor opredeli naloge drugih. |
1. Izvršnemu direktorju pomagajo trije namestniki. Izvršni direktor opredeli naloge drugih. |
Obrazložitev | |
Vključitev četrtega namestnika izvršnega direktorja je bila povezana z združitvijo Europola in Evropske policijske akademije, ki se poročevalcu ne zdi primerna, zato se ohrani sistem treh namestnikov direktorja. | |
Predlog spremembe 208 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Upravni odbor na podlagi tega osnutka pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto. Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola se vsako leto pošlje Komisiji do [datuma, določenega v okvirni finančni uredbi]. Upravni odbor do 31. marca Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje končni osnutek, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta. |
2. Upravni odbor na podlagi tega osnutka pripravi začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto. Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola se vsako leto pošlje Komisiji do [datuma, določenega v okvirni finančni uredbi]. Upravni odbor do 31. marca pošlje in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor, Komisiji, Svetu in nacionalnim parlamentom končni osnutek, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta. |
Obrazložitev | |
Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije omenja obveznost, da se v uredbo vključi parlamentarni nadzor, ki ga morajo izvajati Evropski parlament in nacionalni parlamenti. V ta namen se ustanovi skupina za skupni parlamentarni nadzor, ki jo ureja člen 53 te uredbe. | |
Predlog spremembe 209 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Europol Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega proračunskega leta. |
2. Europol pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju ter ga predloži skupini za skupni parlamentarni nadzor do 31. marca naslednjega proračunskega leta. |
Obrazložitev | |
Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije omenja obveznost, da se v uredbo vključi parlamentarni nadzor, ki ga morajo izvajati Evropski parlament in nacionalni parlamenti. V ta namen se ustanovi skupina za skupni parlamentarni nadzor, ki jo ureja člen 53 te uredbe. | |
Predlog spremembe 210 Predlog uredbe Člen 62 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Izvršni direktor do 1. julija po vsakem proračunskem letu Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje končni zaključni račun in mnenje upravnega odbora. |
6. Izvršni direktor do 1. julija po vsakem proračunskem letu skupini za skupni parlamentarni nadzor, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje in predstavi končni zaključni račun in mnenje upravnega odbora. |
Obrazložitev | |
Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije omenja obveznost, da se v uredbo vključi parlamentarni nadzor, ki ga morajo izvajati Evropski parlament in nacionalni parlamenti. V ta namen se ustanovi skupina za skupni parlamentarni nadzor, ki jo ureja člen 53 te uredbe. | |
Predlog spremembe 211 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Pravila ne odstopajo od [okvirne finančne uredbe], razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje. |
1. Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Pravila ne odstopajo od [okvirne finančne uredbe], razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje. Evropski parlament se obvesti o vsakem odstopanju. |
Predlog spremembe 212 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Zaradi posebnosti članov mreže nacionalnih ustanov za usposabljanje, ki so edini organi s posebnimi značilnostmi in tehničnimi pooblastili za izvajanje ustreznih dejavnosti usposabljanja, lahko ti člani prejemajo donacije brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s členom 190(1)(d) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/201241. |
črtano |
_______________ |
|
41 UL L 362, 31.12.2012, str. 1. |
|
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na usposabljanje, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 213 Predlog uredbe Člen 67 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Za dokumente, ki jih hrani Europol, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/200143. |
1. Za vse upravne dokumente, ki jih hrani Europol, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/200143. |
_______________ |
__________________ |
43 UL L 145, 31.5.2001, str. 43. |
43 UL L 145, 31.5.2001, str. 43. |
Predlog spremembe 214 Predlog uredbe Člen 67 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Europol na svojem spletišču objavi seznam članov upravnega odbora ter zunanjih in notranjih strokovnjakov skupaj z njihovimi izjavami o interesih in življenjepisi. Zapisniki sestankov upravnega odbora se sistematično objavljajo. Europol lahko začasno ali trajno omeji objavljanje dokumentov, če bi lahko njihova objava škodovala opravljanju nalog Europola, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. |
Predlog spremembe 215 Predlog uredbe Člen 67 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 67a |
|
Predhodno obvestilo in mehanizem opozarjanja |
|
Komisija sproži sistem opozarjanja, če ima resne pomisleke, da morda namerava upravni odbor sprejeti odločitve, ki niso v skladu s pristojnostmi Europola, ki morda kršijo pravo EU ali očitno nasprotujejo ciljem politike EU. Komisija v takšnih primerih uradno izpraša upravni odbor in od njega zahteva, da ne sprejme zadevne odločitve. Če upravni odbor zavrne zahtevo, Komisija o tem uradno obvesti Evropski parlament in Svet v pričakovanju hitrega odziva. Komisija lahko od upravnega odbora zahteva, da sporne odločitve ne udejanji, dokler predstavniki institucij še vedno razpravljajo o zadevi. |
Obrazložitev | |
Glej točko 59 skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah. | |
Predlog spremembe 216 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija najkasneje v petih letih po [datum začetka uporabe te uredbe] in vsakih pet let zatem naroči ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Europola in njegovih delovnih praks. Ocenjevanje obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ciljev Europola in finančne posledice vsake take spremembe. |
1. Komisija najkasneje v petih letih po [datum začetka uporabe te uredbe] in vsakih pet let zatem naroči ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Europola in njegovih delovnih praks ter delovanje mehanizmov nadzora Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov nad Europolovimi dejavnostmi. Ocenjevanje obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ciljev Europola in finančne posledice vsake take spremembe. |
Obrazložitev | |
Določbo o ocenjevanju in pregledih je treba razširiti tudi na mehanizem parlamentarnega nadzora nad Europolom. | |
Predlog spremembe 217 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. |
2. Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem, ki jim je po potrebi priložen predlog spremembe te uredbe, posreduje in predstavi skupini za skupni parlamentarni nadzor, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom zagotovi še druge informacije o ocenjevanju, če tako zahtevajo. |
Obrazložitev | |
Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije omenja obveznost, da se v uredbo vključi parlamentarni nadzor, ki ga morajo izvajati Evropski parlament in nacionalni parlamenti. V ta namen se ustanovi skupina za skupni parlamentarni nadzor, ki jo ureja člen 53 te uredbe. | |
Predlog spremembe 218 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija ob vsakem drugem ocenjevanju oceni tudi rezultate, ki jih je Europol dosegel v zvezi s svojim ciljem, pooblastili in nalogami. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Europola glede na zastavljene cilje in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe. |
3. Komisija ob vsakem drugem ocenjevanju oceni tudi rezultate, ki jih je Europol dosegel v zvezi s svojim ciljem, pooblastili in nalogami. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Europola glede na zastavljene cilje in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. |
Predlog spremembe 219 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Europol, ustanovljen s to uredbo, je splošni pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ, ter akademije Cepol, ustanovljene s Sklepom 2005/681/PNZ. |
1. Europol, ustanovljen s to uredbo, je splošni pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 220 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je pred datumom začetka veljavnosti te uredbe sklenila akademija Cepol, ustanovljena s Sklepom 2005/681/PNZ.
|
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 221 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Z odstopanjem od odstavka 3 sporazum o sedežu, sprejet na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, preneha veljati z datumom začetka uporabe te uredbe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 222 Predlog uredbe Člen 74 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Mandat članov upravnega odbora akademije Cepol, ustanovljenega na podlagi člena 10 Sklepa 2005/681/PNZ, preneha [datum začetka veljavnosti te uredbe]. |
črtano |
_ | |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 223 Predlog uredbe Člen 74 – odstavek 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6a. Upravni odbor pripravi podrobne določbe, ki urejajo postopek iz člena 67a, in jih predloži Komisiji v odobritev. |
Predlog spremembe 224 Predlog uredbe Člen 75 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Izvršni direktor akademije Cepol, imenovan na podlagi člena 11(1) Sklepa 2005/681/PNZ, do izteka svojega mandata opravlja funkcije namestnika izvršnega direktorja Europola za usposabljanje. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča po [datum začetka veljavnosti te uredbe] toda pred [datum začetka uporabe te uredbe], se samodejno podaljša na eno leto po dnevu začetka uporabe te uredbe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 225 Predlog uredbe Člen 76 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Za vsako od treh proračunskih let po začetku veljavnosti te uredbe se vsaj 8 milijonov EUR operativnih stroškov Europola nameni usposabljanju, kot je opisano v Poglavju III. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 226 Predlog uredbe Člen 77 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba nadomešča in razveljavlja Sklep 2009/371/PNZ in Sklep 2005/681/PNZ. |
Ta uredba nadomešča in razveljavlja Sklep 2009/371/PNZ. |
Sklicevanja na nadomeščena sklepa se razumejo kot sklicevanja na to uredbo. |
Sklicevanja na nadomeščeni sklep se razumejo kot sklicevanja na to uredbo. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 227 Predlog uredbe Člen 78 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsi zakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ in Sklepa 2005/681/PNZ se razveljavijo z dnem začetka uporabe te uredbe. |
1. Vsi zakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ se razveljavijo z dnem začetka uporabe te uredbe. |
2. Vsi nezakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, s katerim je bil ustanovljen Evropski policijski urad (Europol), in Sklepa 2005/681/PNZ, s katerim je bila ustanovljena akademija Cepol, veljajo do [datuma začetka uporabe te uredbe], razen če upravni odbor Europola med izvajanjem te uredbe odloči drugače. |
2. Vsi nezakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, s katerim je bil ustanovljen Evropski policijski urad (Europol), veljajo do [datuma začetka uporabe te uredbe], razen če upravni odbor Europola med izvajanjem te uredbe odloči drugače. |
Obrazložitev | |
Odprava vseh sklicevanj na Cepol, saj poročevalec meni, da do združitve Europola in Cepola ne bi smelo priti. | |
Predlog spremembe 228 Predlog uredbe Priloga 1 – alinea 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
spolna zloraba in spolno izkoriščanje žensk in otrok. |
– spolna zloraba in spolno izkoriščanje posameznikov, zlasti žensk in otrok. |
- [1] UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
OBRAZLOŽITEV
1. OZADJE PREDLOGA
Evropski policijski urad (Europol) je bil najprej ustanovljen s konvencijo z dne 26. julija 1995, edinim instrumentom, ki je bil v času ustanovitve na voljo v skladu z Maastrichtsko pogodbo in je za začetek veljavnosti zahteval ratifikacijo vseh držav članic. Ta mehanizem je predvideval, da se konvencija o Europolu lahko spreminja samo s „protokoli“, instrumenti, ki jih je treba predložiti v ratifikacijo nacionalnim parlamentom.
Z namenom izboljšanja delovanja Europola so bili med letoma 2000 in 2003 ratificirani trije protokoli. Ti so začeli veljati med 29. marcem in 18. aprilom 2007. Šlo je za posebno dolgotrajen in zapleten postopek. To ponazarja, kako težko ali skoraj nemogoče je bilo hitro prilagajati globalni okvir Europola za soočanje z nujnimi razmerami, ki bi zahtevale dodelitev novih pooblastil.
Europol je potreboval učinkovitejši zakonodajnopravni instrument, ki bi mu omogočil boljšo sposobnost odzivanja za boj proti vedno bolj globaliziranemu kriminalu. Po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe se je Evropski policijski urad lahko preoblikoval v evropsko agencijo, ki je imela dodeljen proračun in osebje Unije. V ta namen je Svet dne 6. aprila 2009 sprejel sklep, s katerim je bil ustanovljen Evropski policijski urad, konvencija o Europolu pa je bila razveljavljena.
Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009 je pomenil priznanje pristojnosti soodločanja Evropskemu parlamentu. Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določata strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Europola.
Naloga Europola, kot je določeno v členu 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je: podpirati in krepiti dejavnosti policijskih organov in drugih služb kazenskega pregona držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih oblik kriminala, ki vplivajo na dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, ter boju proti njim. Europol olajšuje izmenjavo informacij med organi pregona držav članic in zagotavlja kriminalistično analizo, s katero pomaga nacionalnim policijskim silam pri izvajanju čezmejnih preiskav.
Evropski svet je v „Stockholmskem programu – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ pozval k razvoju Europola in k temu, da postane „središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“. S sprejetjem te uredbe bo lahko Stockholmski program izpolnil enega izmed svojih ciljev in prednostnih nalog.
Glede na:
– mnenje, ki ga je večkrat izrazila večina političnih skupin, zastopanih v Evropskem parlamentu,
– ustna sporočila, izražena na sedežu Parlamenta, in pisna sporočila predsednikov upravnih odborov Cepola in Europola,
– mnenja direktorjev Europola in Cepola, izražena na sedežu Parlamenta,
– mnenje večine držav članic, ki je bilo izraženo na Svetu za pravosodje in notranje zadeve dne 7. junija 2013,
ki vsa nasprotujejo združitvi Europola in Cepola,
se poročevalec strinja z navedenimi mnenji in meni, da se mora Uredba o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ nanašati samo na Evropski policijski urad Europol, zato mora ta zakonodajni predlog predvideti samo razveljavitev Sklepa 2009/371/PNZ.
V zadnjem desetletju je v Evropski uniji naraslo število primerov hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, vzorci kaznivih dejanj pa so postali bolj raznoliki. Europol v svoji oceni ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala v Evropski uniji iz leta 2013 (SOCTA 2013) ugotavlja, da so hude oblike kriminala in organiziran kriminal vedno bolj dinamičen in zapleten pojav ter ostajajo velika grožnja za varnost in blaginjo v EU. V študiji je navedeno tudi, da so vplivi globalizacije na družbo in poslovanje spodbudili nastajanje novih oblik kriminalnih dejavnosti, pri katerih kriminalne združbe izkoriščajo zakonodajne vrzeli, internet in stanje, povezano z gospodarsko krizo, za nezakonito pridobivanje premoženjskih koristi ob nizkem tveganju. Internet se uporablja za organizacijo in izvajanje kriminalnih dejavnosti, saj služi kot orodje sporazumevanja, tržišče, mesto rekrutiranja in kot finančna storitev. Poleg tega spodbuja nove oblike spletnega kriminala in goljufij s plačilnimi karticami ter razpečevanje materiala, povezanega s spolnimi zlorabami otrok.
Kar zadeva spremenjen način delovanja organiziranega kriminala v Evropski uniji, je treba poudariti, da je danes cilj skupin organiziranega kriminala čim bolj povečati dobičke, zato se ukvarjajo z več različnimi kaznivimi dejanji, kot so trgovina z ljudmi, preprodaja drog in strelnega orožja, finančna kazniva dejanja, na primer korupcija, goljufije in pranje denarja, ter spletni kriminal. Vsa ta kazniva dejanja ne ogrožajo le osebne in finančne varnosti evropskih državljanov, temveč ustvarjajo nezakonite dobičke, ki krepijo moč kriminalnih mrež in javnim organom odtegnejo nujno potrebne prihodke. Terorizem ostaja velika grožnja varnosti EU, saj so družbe v Evropi še vedno ranljive za teroristične napade.
Med zadevami, ki evropskim državljanom vzbujajo skrb, je kriminal na petem mestu. Ogroženi se počutijo tudi zaradi spletnega kriminala, ki hitro narašča in lahko spodkoplje zaupanje v internetne storitve ter povzroči znatno škodo gospodarstvu Evropske unije. Zato je 11. januarja 2013 začel delovati Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti EC3, ki sodi pod okrilje Evropskega policijskega urada, kot instrument za usklajevanje na področju spletnega kriminala.
Zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov potrebujemo Evropski policijski urad, ki bo učinkovit in uspešen pri sodelovanju in izmenjavi informacij.
2. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
Pravna podlaga tega predloga je člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
3. CILJ IN VSEBINA
Oblikovani predlog jasno opredeljuje področje delovanja Europola, njegove naloge in način izvajanja sodelovanja z državami članicami. Poleg tega so njegovi cilji:
1. Uskladiti Europol z zahtevami Lizbonske pogodbe, tako da se vzpostavi zakonodajni okvir Europola z uredbo in vpelje mehanizem za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.
2. izboljšati upravljanje Europola s stremljenjem k večji učinkovitosti;
3. zagotoviti trdnejšo strukturo Europola na področju varovanja podatkov s pooblastitvijo evropskega nadzornika za varstvo podatkov, da povsem neodvisno nadzira ravnanje z osebnimi podatki v Europolu;
4. okrepiti izmenjavo informacij.
Uredba te cilje dosega na naslednji način:
3.1. Usklajevanje Europola z Lizbonsko pogodbo in parlamentarni nadzor
Uredba zagotavlja, da dejavnosti Europola nadzorujejo demokratično izvoljeni predstavniki državljanov EU. Predlagana pravila so skladna s sporočilom Komisije o postopkih za nadzor nad dejavnostmi Europola, ki ga bo izvajal Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.
Omenjeni parlamentarni nadzor je posebej naveden v členu 53 te uredbe, čeprav je omenjen tudi na številnih drugih mestih skozi vse besedilo.
Nadzor nad dejavnostjo Europola s strani Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov se izvaja prek enote za parlamentarni nadzor v specializirani in majhni sestavi, ki jo sestavljata pristojni odbor Evropskega parlamenta (LIBE) skupaj s po enim predstavnikom parlamentarnega odbora za notranje zadeve ali podobnega odbora vsakega nacionalnega parlamenta držav članic. Omenjeni nadzorni organ vedno gostuje na sedežu Evropskega parlamenta, enoto skliče predsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta (LIBE), sopredsedujeta pa ji predsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta (LIBE) in predstavnik nacionalnega parlamenta države članice, ki trenutno predseduje Svetu.
Enoti za parlamentarni nadzor se predstavijo za razpravo naslednje zadeve:
– konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola,
– letni in večletni delovni program ter
– letno poročilo evropskega nadzornika za varstvo podatkov o dejavnostih nadzora nad Europolom.
Poleg tega lahko ta organ povabi kandidata, izbranega za izvršnega direktorja Europola, naj poda izjavo in obvešča enoto o izvajanju svojih nalog.
Prej omenjeni člen 53 pravi, da predsednik upravnega odbora in izvršni direktor na prošnjo enote za parlamentarni nadzor nastopita pred to enoto, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom. Tudi Evropski parlament in nacionalni parlamenti bodo v vednost prejemali ocene ogroženosti, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s cilji Europola, ter izsledke študij in ocenjevanj, ki jih je naročil Europol.
Pri tem ne smemo pozabiti, da mora Evropski parlament opravljati naloge proračunskega organa. Zlasti mu je treba posredovati in na sedežu Parlamenta predstaviti ocene proračuna ter poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju. Poleg tega Parlament podeljuje razrešnico izvršnemu direktorju glede izvrševanja proračuna.
3.2. Boljše upravljanje
S to uredbo se izboljšuje upravljanje Europola, saj se krepi njegova učinkovitost, postopki pa se racionalizirajo, zlasti kar zadeva upravni odbor in izvršnega direktorja. Poleg tega bodo v upravnem odboru zastopani predstavniki Komisije in držav članic, vsaka s po enim članom, da bi zagotovili dobro delovanje odbora.
Glede na operativno učinkovitost in uspešnost, ki so jo dokazali z leti izkušenj, bodo člani upravnega odbora, ki predstavljajo države članice, ostali policijski načelniki vsake države članice ali posamezniki, ki jih bodo države članice imenovale na to mesto zaradi izkušenj na področju vodenja policijskih enot in znanja o policijskem sodelovanju, ti predstavniki pa bodo imeli možnost imenovati svojega namestnika, ki bo v njihovi odsotnosti deloval kot polnopravni član. Med naloge upravnega odbora sodijo letno sprejemanje delovnega programa za naslednje leto, večletnih delovnih načrtov, letnega proračuna Europola, konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih ter finančnih pravil, ki se uporabljajo za Europol. Med njimi izstopa naloga imenovanja izvršnega direktorja, ki ga izbere s seznama vsaj treh kandidatov, ki ga predlaga odbor, sestavljen iz predstavnika Komisije v upravnem odboru in dveh drugih članov upravnega odbora.
Poleg tega upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino, razen v izjemnih primerih, kar mu bo olajšalo delo in omogočilo večjo operativnost in hitrost.
Da se zagotovi učinkovito vsakodnevno delovanje Europola, je izvršni direktor njegov zakoniti predstavnik in upravitelj. Izvršni direktor je popolnoma neodvisen pri izvajanju svojih nalog in zagotavlja, da Europol izvaja naloge, ki so predvidene v tej uredbi. Izvršni direktor bi moral biti odgovoren zlasti za pripravo proračunskih dokumentov in dokumentov načrtovanja, ki jih predloži upravnemu odboru v odločanje, izvajanje letnih in večletnih delovnih programov Europola ter drugih dokumentov načrtovanja.
Uredba določa, da nacionalne enote jamčijo in se zavzemajo za nacionalne interese v Europolu, s čimer se nacionalne enote ohranijo kot stične točke med Europolom in pristojnimi organi ter se jim tako zagotovi osrednja in usklajevalna vloga pri vseh dejavnostih sodelovanja držav članic z Europolom in prek Europola, kar zagotavlja enoten odziv države članice na zahteve Europola.
3.3. Trdnejša struktura na področju varstva podatkov
Predlog krepi sistem varstva podatkov, ki velja za dejavnosti Europola.
• Uvaja funkcijo evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki je povsem neodvisen. Ima pomembna pooblastila, kot so preiskovanje pritožb, nadzor nad uporabo določb iz te uredbe, svetovanje Europolu glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo osebnih podatkov, vodenje evidence postopkov in izvajanje predhodnega preverjanja obdelav podatkov, o katerih je obveščen.
• Obdelava osebnih podatkov o žrtvah, pričah, osebah, ki niso osumljenci, in mladoletnikih je prepovedana, razen če je nujno potrebna. Ta omejitev velja tudi za podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, vero ali prepričanja, članstvo v sindikatih ter podatke v zvezi z zdravstvenim ali spolnim življenjem (občutljive osebne podatke). Poleg tega se lahko občutljivi osebni podatki obdelajo le, če dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdelal.
• Dostop držav članic do osebnih podatkov, ki jih hrani Europol in se nanašajo na operativne analize, je omejen na posreden dostop, ki temelji na sistemu iskanja zadetkov: rezultat avtomatizirane primerjave je anonimen „zadetek“, če se podatki, ki jih hrani država članica prosilka, ujemajo s podatki, ki jih hrani Europol. S tem povezani osebni podatki ali podatki o posamezni zadevi se zagotovijo le na podlagi posebne zahteve za dodatne informacije.
• Pravica posameznikov do dostopa do osebnih podatkov, ki jih hrani Europol, se okrepi, da se poveča preglednost. Informacije, ki jih mora Europol zagotoviti posamezniku, ki zahteva dostop do podatkov o sebi, so navedene v uredbi.
• Predlog določa jasna pravila za razdelitev odgovornosti v zadevah glede varstva podatkov in zlasti določa, da je Europol odgovoren za pregledovanje nadaljnje potrebe po shranjevanju osebnih podatkov v rednih časovnih presledkih.
• Obveznosti evidentiranja in dokumentiranja se razširita, tako da ne zajemata le dostopa, ampak tudi širši obseg dejavnosti obdelave podatkov: zbiranje, spreminjanje, dostop, razkritje, združevanje in izbris. Da se zagotovi boljši nadzor nad uporabo podatkov in prikaz oseb, ki so jih obdelale, uredba prepoveduje spreminjanje zapisov.
• Če je to nujno za izvajanje njegovih nalog, Europol lahko obdeluje osebne podatke zasebnih strank. Poleg tega lahko Europol te podatke pridobi neposredno od zasebnih strank, če nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za zasebne stranke, dovoljuje prenos omenjenih podatkov organom pregona. V tem primeru Europol nemudoma pošlje vse informacije, zlasti osebne podatke, zadevnim nacionalnim enotam.
• Vsak posameznik lahko na Europol naslovi odškodninski zahtevek zaradi nezakonite obdelave podatkov ali dejanja, ki ni v skladu z določbami te uredbe. V takem primeru sta Europol in država članica, v kateri se je zgodila škoda, skupno in solidarno odgovorna (Europol na podlagi člena 340 Pogodbe in država članica na podlagi nacionalne zakonodaje).
• Nacionalni organi za varstvo podatkov pa so še vedno pristojni za nadzor vnosa, priklica in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu s strani zadevne države članice. Še vedno so pristojni tudi za proučitev, ali tak vnos, priklic ali sporočanje krši pravice osebe, na katero se podatki nanašajo.
• Uredba uvaja elemente „skupnega nadzora“ podatkov, prenesenih na Europol in obdelanih v Europolu. Pri posebnih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, in da se zagotovi dosledna uporaba te uredbe v Evropski uniji, bi morali evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi, ki bi delovali znotraj svojih pristojnosti, sodelovati drug z drugim.
3.4. Okrepljena izmenjava informacij
Namen uredbe je okrepiti zagotavljanje informacij držav članic Europolu. To se zagotovi s krepitvijo obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo ustrezne podatke. Pri tem se kot stična točka z Europolom uporabljajo nacionalne enote.
S pomočjo sistema za izmenjavo informacij, ki ga določa uredba, bodo doseženi visoki standardi varnosti in varstva podatkov s postopkovnimi jamstvi, ki se uporabljajo za vse posebne vrste podatkov. Uredba podrobno opredeljuje namene dejavnosti obdelave podatkov (navzkrižno preverjanje, strateške analize ali druge operativne analize splošnega značaja v posebnih primerih) in vire informacij ter določa, kdo lahko dostopa do podatkov. Našteva tudi kategorije osebnih podatkov in subjektov, katerih podatki se lahko zbirajo za posamezne konkretne dejavnosti obdelave podatkov. Zagotavlja visoke standarde varstva podatkov s pomočjo pooblastil, ki jih uredba dodeljuje evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.
4. OCENA UČINKA
Ocena učinka Europola temelji na dveh političnih ciljih: povečati količino informacij, ki jih države članice posredujejo Europolu in ustvariti okolje za obdelavo podatkov, ki bo Europolu omogočilo, da kar najbolje pomaga državam članicam pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim. V zvezi s prvim ciljem sta bili ocenjeni dve možni politiki: i) pojasnjevanje pravne obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo podatke, ki zagotavljajo spodbude in mehanizem poročanja o uspešnosti posameznih držav članic, in (ii) dodeljevanje dostopa Europolu do ustreznih zbirk podatkov nacionalnih organov pregona na podlagi iskanja zadetkov. V zvezi s ciljem glede okolja za obdelavo podatkov sta bili ocenjeni dve možni politiki: i) združitev dveh obstoječih analitičnih delovnih datotek v eno in (ii) novo okolje za obdelavo, ki bo vzpostavilo postopkovne zaščitne ukrepe za izvajanje načel varstva podatkov s posebnim poudarkom na „vgrajeni zasebnosti“.
V skladu z metodologijo, ki jo je določila Komisija, so bile vse možnosti ocenjene s pomočjo medresorske usmerjevalne skupine na osnovi učinka na varnost in temeljne pravice.
Glede na oceno bo njeno izvajanje zagotovilo večjo učinkovitost Europola kot agencije, ki nudi vsestransko podporo uradnikom organov pregona v Evropski uniji.
5. PRORAČUNSKE POSLEDICE
Končno število delovnih mest in splošni proračun sta odvisna od rezultatov notranjega pregleda potreb decentraliziranih agencij po sredstvih za obdobje 2014–2020, ki ga opravi Komisija, ter pogajanj glede večletnega finančnega okvira s posebnim poudarkom na „resničnih potrebah“ v okviru, kot je sedanji, ki ga označujejo konkurenčne zahteve po zelo omejenih proračunskih sredstvih in obveznost 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih v agencijah.
MNENJE Odbora za proračun (12.7.2013)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ
(COM(2013)0173 – C7‑0094/2013 – 2013/0091(COD))
Pripravljavka mnenja: Jutta Haug
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija predlaga novo uredbo o Europolu in razveljavitev sklepov Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) in Evropske policijske akademije (Cepol). Naloge Cepola bi bile vključene med naloge Europola, vse dejavnosti pa bi se odvijale na sedežu Europola v Haagu.
Sedanje naloge obeh agencij za podporo sodelovanju pri kazenskem pregonu, izmenjavi informacij in usposabljanju bi tako pokrivala Agencija Evropske unije za sodelovanje in usposabljanje organov pregona.
Predlog je skladen s skupnim pristopom za decentralizirane agencije EU, ki so ga Parlament, Svet in Komisija potrdili julija 2012 in ki določa, da bi bilo treba v primerih, ko se naloge agencij prekrivajo, ko so med njimi možne sinergije ali pa bi bile učinkovitejše, če bi bile del večje strukture, proučiti možnost njihovega združevanja. Čeprav se osnovne naloge obeh agencij ne prekrivajo neposredno, pa obstaja močen argument za njuno združitev. Združitev strokovnega znanja agencije Europol z izkušnjami akademije Cepol pri usposabljanju in izobraževanju bi ustvarila neposredne in posredne učinke prelivanja in sinergije v tej skupni strukturi. Poleg tega je jasno, da bi akademija Cepol, ki ima 43 zaposlenih in prejema proračunska sredstva v višini 8,4 milijonov EUR, veliko pridobila v večji strukturi, kakršna je Europol, ki ima 592 zaposlenih in prejema proračunska sredstva v višini 82,5 milijonov EUR, zlasti glede povsem upravnih nalog. S tem bi se sprostila sredstva za glavne operativne naloge.
Agencije morajo delovati v skladu s posebnimi uredbami, okt je finančna uredba EU, njenimi pravili uporabe, okvirno finančno uredbo, ki se uporablja za decentralizirane agencije, pa tudi s kadrovskimi predpisi EU. Zlasti manjše agencije se pri tem soočajo s težavami, težave pa imajo tudi zaradi nesorazmerno visokega števila upravnih nalog v primerjavi z delovnimi mesti, ki se ukvarjajo z dejanskimi nalogami agencij, kot so opredeljene v njihovem mandatu.
Pripravljavka mnenja zato podpira združitev agencije Europol in akademije Cepol, tudi zaradi težkih proračunskih razmer v prihodnjih letih. Vseeno pa se zaveda pomislekov v zvezi z dolgoročno vlogo usposabljanja znotraj nove strukture Europola. Zato je bila predlagana uvedba namenskih proračunskih vrstic tako za policijsko sodelovanje kot za usposabljanje, s čimer bi proračunskemu organu omogočili, da znotraj operativnih odhodkov odloči o skupni vsoti, namenjeni usposabljanju.
A tudi če zakonodajni postopek ne bo privedel do združitve Europola in Cepola, pripravljavka mnenja vseeno podpira selitev akademije Cepol na sedež Europola v Haagu, saj je vlada Združenega kraljestva že napovedala, da bo lokacijo v Bramshillu zaprla. Ker bi akademija Cepol za izvajanje programa usposabljanja organov pregona potrebovala dodatna sredstva, bi z enotno lokacijo obeh agencij prihranili vsaj nekaj sredstev, zagotovo pa bi to ustvarilo tudi učinek prelivanja in okrepilo stike med operativnim osebjem in osebjem za usposabljanje.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1a. poudarja, da je pri širitvi mandata Europola treba upoštevati točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1; poudarja, da odločitve zakonodajnega organa, ki podaljšanje podpirajo, ne smejo vplivati na odločitve proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka; |
|
________________ |
|
1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1. |
Predlog spremembe 2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1b. poziva Komisijo, naj pripravi finančno poročilo, v katerem bo v celoti upoštevala izid zakonodajnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Svetom o izpolnitvi proračunskih in kadrovskih zahtev v Europolu in po možnosti v službah Komisije; |
Predlog spremembe 3 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 c (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1c. opozarja državo gostiteljico na skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, podpisano 19. julija 2012, zlasti na odstavka 8 in 9, in na Prilogo k tej skupni izjavi; |
Predlog spremembe 4 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 d (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1d. da bi proračunskemu organu omogočili ločeno določanje odobritev za kazenski pregon in usposabljanje, poudarja, da so potrebne namenske proračunske vrstice za obe nalogi, ne glede na izid zakonodajnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Svetom; |
Predlog spremembe 5 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 e (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1e. poziva Komisijo, naj v svojem finančnem poročilu upošteva nove naloge Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, v skladu z odstavkom 42 skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah1; |
|
_____________ |
|
1 http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/12/st11/st11450.en12.pdf |
Predlog spremembe 6 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 f (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1f. poudarja, da stroški vzpostavitve ne smejo preseči pričakovanega prihranka, doseženega z morebitno združitvijo; |
Obrazložitev | |
Sklicevanje na študijo o spremembi Sklepa Sveta št. 2005/681/PNZ o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) z dne 24. aprila 2012 (str. 116). | |
Predlog spremembe 7 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 g (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
1g. poudarja, da je združevanje notranjih upravnih nalog med agencijami lahko ustrezna možnost za doseganje prihrankov; vendar poudarja, da tovrstno združevanje ne bi smelo vplivati na osnovne naloge agencij, kot so usposabljanje ali operativne naloge; |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) Uvedejo so namenske proračunske vrstice, da se proračunskemu organu omogoči ločeno določanje odobritev za kazenski pregon in usposabljanje. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Odhodki Europola vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške. |
5. Odhodki Europola vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške. Operativni stroški dejavnosti v zvezi s programi usposabljanja organov pregona po tej uredbi se v proračunu obravnavajo ločeno in zanje se uporablja ločeno proračunsko poročanje. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 76 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Za vsako od treh proračunskih let po začetku veljavnosti te uredbe se vsaj 8 milijonov EUR operativnih stroškov Europola nameni usposabljanju, kot je opisano v Poglavju III. |
1. Za vsako od treh proračunskih let po začetku veljavnosti te uredbe se vsaj 8 milijonov EUR operativnih stroškov Europola nameni usposabljanju, kot je opisano v Poglavju III in v skladu z določbami člena 59(5). |
POSTOPEK
Naslov |
Agencija Evropske unije za sodelovanje in usposabljanje na področju kazenskega pregona (Europol) in razveljavitev sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0173 – C7-0094/2013 – 2013/0091(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 21.5.2013 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 21.5.2013 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Jutta Haug 15.4.2013 |
||||
Datum sprejetja |
11.7.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 2 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Richard Ashworth, Zuzana Brzobohatá, Jean-Luc Dehaene, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Lucas Hartong, Jutta Haug, Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, Claudio Morganti, Jan Mulder, Juan Andrés Naranjo Escobar, Andrej Plenković, Dominique Riquet, Alda Sousa, Oleg Valjalo, Angelika Werthmann, Jacek Włosowicz |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Da Graça Carvalho, Edit Herczog, Paul Rübig, Catherine Trautmann |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Zdravka Bušić |
||||
MNENJE Odbora za proračunski nadzor (8.10.2013)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ
(COM(2013)0173 – C7‑0094/2013 – 2013/0091(COD))
Pripravljavka mnenja: Inés Ayala Sender
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti da določi proračun, preverja njegovo izvajanje, sprejme ustrezna finančna pravila in dokumente načrtovanja, vzpostavi pregledne delovne postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola ter sprejme letno poročilo o dejavnostih. Izvrševati bi moral pooblastila organa za imenovanja v zvezi z uslužbenci agencije, vključno z izvršnim direktorjem. Da se racionalizira postopek odločanja in okrepi nadzor upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja, bi moral upravni odbor imeti tudi pravico, da ustanovi izvršni odbor. |
(17) Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti da določi proračun, preverja njegovo izvajanje, sprejme ustrezna finančna pravila in dokumente načrtovanja, sprejme ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in boj proti goljufijam, kot tudi pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov, vzpostavi pregledne delovne postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola ter sprejme letno poročilo o dejavnostih. Izvrševati bi moral pooblastila organa za imenovanja v zvezi z uslužbenci agencije, vključno z izvršnim direktorjem. Da se racionalizira postopek odločanja in okrepi nadzor upravnega poslovodenja in proračunskega upravljanja, bi moral upravni odbor imeti tudi pravico, da ustanovi izvršni odbor. |
Obrazložitev | |
Ker so naloge izvršnega odbora, o katerih že odloča upravni odbor, odvečne, poročevalka meni, da izvršni odbor ni potreben. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Da se izboljša operativno sodelovanje med agencijami in da se zlasti vzpostavijo povezave med podatki, ki so že v lasti različnih agencij, bi Europol moral Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) omogočiti dostop do svojih podatkov in iskanje po njih. |
(23) Da se izboljša operativno sodelovanje med agencijami bi se moral Europol dogovoriti z Eurojustom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) o sodelovanju v okviru njihovih pristojnosti, kadar je to potrebno. |
Obrazložitev | |
Glej člena 13 in 8 uredbe OLAF. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Akademija Europol pristojnim odborom Evropskega parlamenta predloži letno poročilo o svojih dejavnostih in dosežkih, vključno s pregledom svojih letnih računovodskih izkazov. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Mandat članov in nadomestnih članov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Po koncu mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave. |
5. Mandat članov in nadomestnih članov traja štiri leta. Mandat se lahko obnovi. Po koncu mandata ali v primeru odstopa člani opravljajo svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave. |
Obrazložitev | |
Zaradi uskladitve z besedilom predloga skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah (glej točko 10). | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Vsak član upravnega odbora na začetku svojega mandata predloži izjavo o svojih interesih. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka o | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(o) zagotovi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevana;
|
(o) zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil Evropskega računskega sodišča, ter tistih, ki izhajajo iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje vse informacije v zvezi z rezultati ocenjevalnih postopkov; |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) pripravo strategije Europola za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru; |
(h) pripravo strategije Europola za boj proti goljufijam in strategije za preprečevanje ter upravljanje nasprotij interesov in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru; |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 9 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9a. Vsak član znanstvenega odbora za usposabljanje na začetku svojega mandata predloži izjavo o svojih interesih. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 27 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 27a |
|
Sodelovanje Europola z uradom OLAF |
|
1. Europol po potrebi sodeluje z uradom OLAF v okviru svojih pristojnosti za zaščito finančnih interesov Unije. Če je potrebno, Europol in urad OLAF skleneta upravne dogovore, ki omogočajo boljše sodelovanje in so v skladu s členom 13 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. Takšni delovni dogovori se lahko navezujejo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih informacij, med drugim osebnih podatkov in tajnih informacij, na zahtevo pa tudi poročil o napredku. |
|
2. Europol uradu OLAF nemudoma posreduje vse koristne informacije, s katerimi razpolaga, v zvezi z bojem proti goljufijam, korupciji ali drugimi nezakonitimi ravnanji, ki škodujejo finančnim interesom Evropske unije. |
|
3. Europol pristojne organe zadevnih držav članic pravočasno obvesti o primerih, ko uradu OLAF posreduje informacije, ki so jih zagotovili ti organi. |
Obrazložitev | |
Glej člena 13 in 8 uredbe OLAF. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 3 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) delovne dogovore, sprejete v skladu s členom 31(1). |
(b) delovne dogovore, sprejete v skladu s členom 31(1), in obvestila o primerih, ko izvršni direktor uporabi člen 31(2). |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Pravila ne odstopajo od [okvirne finančne uredbe], razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje. |
1. Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Pravila ne odstopajo od [okvirne finančne uredbe], razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje; Evropski parlament se obvesti o vsakem odstopanju. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 67 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Europol na svojem spletišču objavi seznam članov upravnega odbora, zunanjih in notranjih strokovnjakov skupaj z njihovimi izjavami o interesih in življenjepisi. Zapisniki sestankov upravnega odbora se sistematično objavljajo. Europol lahko začasno ali trajno omeji objavljanje dokumentov, če bi lahko njihova objava škodovala opravljanju nalog Europola, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 67 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 67 a |
|
Predhodno obvestilo in mehanizem opozarjanja |
|
Komisija sproži sistem opozarjanja, če ima resne pomisleke, da morda namerava upravni odbor sprejeti odločitve, ki niso v skladu s pristojnostmi Europola, ki morda kršijo pravo EU ali očitno nasprotujejo ciljem politike EU. Komisija v takšnih primerih uradno izpraša upravni odbor in od njega zahteva, da ne sprejme zadevne odločitve. Če upravni odbor zavrne zahtevo, Komisija o tem uradno obvesti Evropski parlament in Svet v pričakovanju hitrega odziva. Komisija lahko od upravnega odbora zahteva, da sporne odločitve ne udejanji, dokler predstavniki institucij še vedno razpravljajo o zadevi. |
Obrazložitev | |
Glej točko 59 skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. |
2. Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom zagotovi še druge informacije o ocenjevanju, če tako zahtevajo. |
Obrazložitev | |
Glej točko 63 skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 74 – odstavek 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6a. Upravni odbor pripravi podrobne določbe, ki urejajo postopek iz člena 67a, in jih predloži Komisiji v odobritev. |
POSTOPEK
Naslov |
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitev sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0173 – C7-0094/2013 – 2013/0091(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 21.5.2013 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
CONT 21.5.2013 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Inés Ayala Sender 1.7.2013 |
||||
Datum sprejetja |
2.10.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
16 1 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Crescenzio Rivellini |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Philip Bradbourn, Karin Kadenbach, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Czesław Adam Siekierski, Barbara Weiler |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
María Auxiliadora Correa Zamora, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Wolf Klinz, Gesine Meissner |
||||
MNENJE Odbora za ustavne zadeve (15.10.2013)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ
(COM(2013)0173 – C7‑0094/2013 – 2013/0091(COD))
Poročevalka: Alexandra Thein
KRATKA OBRAZLOŽITEV
OZADJE
Evropski policijski urad (v nadaljnjem besedilu: Europol) je bil sprva medvladni organ, ki ga je urejala konvencija, sklenjena med državami članicami, ki je začela veljati leta 1999. S sklepom Sveta, sprejetim leta 2009, je Europol postal agencija EU, ki se financira iz proračuna EU. Njena naloga je zagotavljati podporo ukrepom in medsebojnemu sodelovanju nacionalnih služb kazenskega pregona pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boju proti njim.
Evropska policijska akademija (v nadaljnjem besedilu: Cepol) je bila ustanovljena leta 2005 kot agencija EU, ki nadzoruje dejavnosti v zvezi z usposabljanjem uradnikov organov pregona. Njen namen je omogočanje sodelovanja med nacionalnimi policijskimi silami z organizacijo tečajev z evropsko razsežnostjo policijskega delovanja.
Zaradi doseganja ekonomije obsega in glede na prekrivajoče se interese teh dveh evropskih agencij se je zdelo primerno, da se združita. Skupna izjava o skupnem pristopu za decentralizirane agencije EU, ki so ga julija 2012 podprli Evropski parlament, Svet in Komisija, določa načela za ureditev upravljanja agencij, kot sta Europol in Cepol. Združitev Europola in akademije Cepol v eno agencijo s sedežem na trenutnem sedežu Europola v Haagu bi ustvarila pomembne sinergije in izboljšala učinkovitost.
Vzporedno s tem in z namenom soočenja z velikim porastom hudega in organiziranega kriminala v Evropi v zadnjih desetih letih, na primer kar zadeva trgovino z ljudmi, prepovedanimi drogami in strelnim orožjem, finančna kazniva dejanja, kot so korupcija, goljufije in pranje denarja, ter kibernetsko kriminaliteto, bi bilo nujno nadalje izboljšati sodelovanje med državami članicami in stike med operativnim osebjem in osebjem za usposabljanje.
CILJI
Predlog zajema vrsto ciljev:
• uskladitev Europola z zahtevami Lizbonske pogodbe, tako da se z uredbo vzpostavi zakonodajni okvir Europola in da se vpelje mehanizem za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti;
• vzpostavitev evropskih programov usposabljanja in programov izmenjave za vse zadevne strokovnjake organov pregona na nacionalni ravni in ravni EU;
• dodelitev nove odgovornosti Europolu, da bo lahko zagotavljal bolj vsestransko podporo organom pregona v državah članicah. To vključuje prevzem trenutnih nalog akademije Cepol na področju usposabljanja pripadnikov organov pregona in razvoja programa usposabljanja organov pregona s strani Europola. Vključuje tudi možnost, da Europol razvije centre strokovnega znanja EU za boj proti nekaterim oblikam kriminala, ki spadajo med cilje Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti;
• zagotavljanje strogega sistema varstva podatkov za Europol, zlasti da se zajamči popolna neodvisnost nadzornika Europola za varstvo podatkov, njegovo učinkovito delovanje in zadostne pristojnosti za posredovanje;
• izboljšanje upravljanja Europola s prizadevanji za večjo učinkovitost.
ODGOVORNOST
S prilagoditvijo Europola zahtevam Lizbonske pogodbe in povečanjem njegove odgovornosti prihodnja uredba zagotavlja, da bodo dejavnosti Europola pod nadzorom demokratično izvoljenih predstavnikov državljanov EU. S praktičnega vidika to pomeni, da bodo Evropski parlament in nacionalni parlamenti vsako leto prejemali informacije z letnimi poročili o dejavnostih in zaključnimi računi ter informativno prejemali ocene ogroženosti, strateške analize, poročila o splošnem stanju itd.
Poleg tega Evropski parlament:
• izpolnjuje svoje naloge proračunskega organa (prejme poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov, poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v ustreznem proračunskem letu in vse potrebne podatke za postopek razrešnice);
• poda mnenje o večletnem delovnem načrtu Europola in informativno prejme letni delovni načrt Europola;
• lahko povabi kandidata za izvršnega direktorja Europola na zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom ali ga pozove, naj odgovori na vprašanja o svoji uspešnosti.
Da se Evropskemu parlamentu omogoči izvajanje nadzora in obenem zajamči tajnost operativnih informacij, morata Europol in Evropski parlament skleniti delovni dogovor o dostopu do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega.
Europol kot središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona v državah članicah. To se zagotovi s krepitvijo obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo ustrezne podatke. Ponujena je spodbuda z razširitvijo možnosti, da službe organov pregona dobijo finančno podporo za čezmejne preiskave na več področjih, ne le na področju ponarejanja eura. Vpeljan je mehanizem poročanja, s katerim se spremlja prispevanje podatkov Europolu s strani držav članic.
POTREBNE SPREMEMBE
Odbor za ustavne zadeve in njegova poročevalka želita s predlaganimi spremembami posebej poudariti:
– vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pri skupnem določanju organizacije in spodbujanja učinkovitega in rednega medparlamentarnega sodelovanja znotraj Unije, zlasti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, kjer si Unija in države članice delijo pristojnosti;
– združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti Europola;
– uporabljati je treba veljavna pravila o varstvu podatkov, kot jih je vzpostavil Evropski parlament.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da vključi v svoje poročilo naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Predlog |
Predlog |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ
|
o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) in razveljavitvi Sklepa 2009/371/PNZ |
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Ti dve agenciji sta razmeroma učinkoviti in sodelovanje med njima se že krepi in izboljšuje, da bi zagotovili varnost v Evropi. Prav nasprotno, združitev Europola in Cepola bi lahko negativno vplivala na njuno neodvisnost, kar ni zaželeno. Zato mora biti v naslovu predloga omenjen samo Europol. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 88 in člena 87(2)(b) Pogodbe, |
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 88 Pogodbe, |
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato se mora navedba nanašati samo na člen 88 PDEU. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Člen 88 Pogodbe določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zahteva tudi, da se določijo postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Zato je nujno, da se Sklep 2009/371/PNZ nadomesti z uredbo, ki določa pravila o parlamentarnem nadzoru. |
(2) Člen 88 Pogodbe določa, da Europol ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zahteva tudi, da se določijo postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti v skladu s členom 12(c) Pogodbe o Evropski uniji in členom 9 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, da bi okrepili demokratično legitimnost in odgovornost Europola evropskim državljanom. Zato je nujno, da se Sklep 2009/371/PNZ nadomesti z uredbo, ki določa pravila o parlamentarnem nadzoru. |
Obrazložitev | |
Pomembno je poudariti posebne cilje parlamentarnega nadzora nad Europolom. Člen 12 PEU se nanaša na dejavno prispevanje nacionalnih parlamentov k dobremu delovanju Unije, Protokol (št. 1) in člen 9 pa na tem utemeljujeta organizacijo in spodbujanje medparlamentarnega sodelovanja v Uniji skupaj z Evropskim parlamentom. Omeniti je treba oba člena kot del primarne zakonodaje EU v zvezi z medparlamentarnim sodelovanjem. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Evropska policijska akademija („Cepol“) je bila ustanovljena s Sklepom 2005/681/PNZ, da bi se olajšalo sodelovanje med nacionalnimi policijskimi silami z organizacijo in usklajevanjem dejavnosti usposabljanja z evropsko razsežnostjo policijskega delovanja. |
(3) Za izvajanje svojega poslanstva Europol vzpostavi posebno sodelovanje z Evropsko policijsko akademijo („Cepol“), ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ, da bi se olajšalo sodelovanje med nacionalnimi policijskimi silami z organizacijo in usklajevanjem dejavnosti usposabljanja z evropsko razsežnostjo policijskega delovanja. |
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Ti dve agenciji sta razmeroma učinkoviti in pomembno je le, da se poveča sodelovanje med njima s ciljem zagotavljanja varnosti v Evropi. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Glede na povezave med nalogami Europola in akademije Cepol bi združevanje in racionalizacija funkcij teh agencij izboljšala učinkovitost operativne dejavnosti, ustreznost usposabljanja in učinkovitost policijskega sodelovanja v Uniji. |
(6) Glede na povezave med nalogami Europola in akademije Cepol bi tesno sodelovanje teh agencij izboljšalo učinkovitost operativne dejavnosti, ustreznost usposabljanja in učinkovitost policijskega sodelovanja v Uniji. Če bo Cepol premestil svoj sedež je priporočljivo, da ga premesti blizu Europola. |
Obrazložitev | |
Bolj kot združevanje je splošno predvideno tesno sodelovanje Europola s Cepolom. Da se doseže prihranke energije in poveča učinkovitost, je treba sedež Cepola premestiti blizu Europola. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Sklepa 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ bi bilo treba zato razveljaviti in ju nadomestiti s to uredbo, ki temelji na spoznanjih, pridobljenih pri izvajanju obeh navedenih sklepov. Europol, ustanovljen s to uredbo, bi moral nadomestiti in nadaljevati funkcije Europola in akademije Cepol, kot so bile določene z razveljavljenima sklepoma. |
(7) Sklep 2009/371/PNZ bi bilo treba zato razveljaviti in ga nadomestiti s to uredbo, ki temelji na spoznanjih, pridobljenih pri izvajanju navedenega sklepa. Europol, ustanovljen s to uredbo, bi moral nadomestiti in nadaljevati funkcije Europola, kot so bile določene z razveljavljenim sklepom. |
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato omemba akademije Cepol ni več potrebna. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(48) Za zagotovitev, da bo Europol popolnoma odgovorna in pregledna notranja organizacija, je ob upoštevanju člena 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije nujno določiti postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju zaupnosti operativnih informacij. |
(48) Zaradi spoštovanja vloge parlamentov pri nadzoru evropskega območja svobode, varnosti in pravice ter političnih odgovornosti nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta pri spoštovanju in izvajanju njihovih pristojnosti v zakonodajnem postopku mora biti Europol popolnoma odgovorna in pregledna notranja organizacija. Zato je ob upoštevanju člena 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije treba določiti postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti v skladu z določbami o medparlamentarnem sodelovanju iz Naslova II protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, pri tem pa upoštevati potrebo po varovanju zaupnosti operativnih informacij. |
Obrazložitev | |
Zaradi poglobljenega in tesnejšega sodelovanja na področju dejavnosti Europola, nacionalni parlamenti in Evropski parlament skupaj določijo posebne postopke v skladu z Naslovom II Protokola 1 Lizbonske pogodbe o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(48a) Usklajen parlamentarni nadzor Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov nad Europolom bi se moral izvajati v okviru obstoječih medparlamentarnih struktur ter biti podprt z okrepljeno izmenjavo informacij in predvidenimi rednimi skupnimi srečanji. |
Obrazložitev | |
Predsedniki parlamentov EU so na omenjenem srečanju v Bruslju 4. in 5. aprila 2011 razpravljali o obliki nadzora za spremljanje dejavnosti Evropskega policijskega urada (Europola). | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 57 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(57) Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ. Zato bi moral biti zakoniti naslednik vseh njunih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, odgovornostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki sta jih sklenila Europol, ustanovljen na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademija Cepol, ustanovljena na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi morali ohraniti veljavnost, z izjemo sporazuma o sedežu, ki ga je sklenila akademija Cepol. |
(57) Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ. Zato bi moral biti zakoniti naslednik vseh njunih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, odgovornostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki jih je sklenil Europol, ustanovljen na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, bi morali ohraniti veljavnost. |
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato omemba Cepola ni več potrebna. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 58 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(58) Da se Europolu omogoči čim boljše nadaljnje izpolnjevanje nalog na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, in akademije Cepol, ustanovljene na podlagi Sklepa 2005/681/PNZ, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z upravnim odborom, izvršnim direktorjem in ločenimi obračunskimi enotami proračuna Europola za usposabljanje za tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. |
(58) Da se Europolu omogoči čim boljše nadaljnje izpolnjevanje nalog na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z upravnim odborom, izvršnim direktorjem in namensko vezavo dela proračuna Europola za usposabljanje za tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. |
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato omemba Cepola ni več potrebna. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 1 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja |
Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med organi pregona v Evropski uniji, za okrepitev in podporo njihovim ukrepom in za doseganje dosledne evropske politike usposabljanja. |
1. Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med organi pregona v Evropski uniji, za okrepitev in podprtje njihovih ukrepov. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in akademijo Cepol, ustanovljeno s Sklepom 2005/681/PNZ. |
2. Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Europol podpira, razvija, izvaja in usklajuje dejavnosti usposabljanja uradnikov organov pregona. |
črtano |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Poglavje III – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Poglavje III |
črtano |
NALOGE V ZVEZI Z USPOSABLJANJEM URADNIKOV ORGANOV PREGONA |
|
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato omemba nalog v zvezi z usposabljanjem ni potrebna. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 9 |
črtano |
Akademija Europol |
|
1. Oddelek znotraj Europola, imenovan Akademija Europol in ustanovljen s to uredbo, podpira, razvija, izvaja in usklajuje usposabljanje uradnikov organov pregona, zlasti na področju boja proti hudim kaznivim dejanjem, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in terorizmu, varovanja javnega redu in športnih dogodkov z velikim tveganjem, strateškega načrtovanja in poveljevanja nevojaškim misijam Unije, vodenja organov pregona in jezikovnih sposobnosti, pri čemer zlasti: |
|
(a) veča ozaveščenost in znanje o: |
|
(i) mednarodnih instrumentih in instrumentih Unije za sodelovanje organov pregona; |
|
(ii) organih Unije, zlasti Europolu, Eurojustu in Frontexu, njihovem delovanju in vlogi; |
|
(iii) pravosodnih vidikih sodelovanja organov pregona in praktičnem znanju o dostopu do tokov informacij; |
|
(b) spodbuja razvoj regionalnega in dvostranskega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami; |
|
(c) obravnava posebna kriminalistična ali policijska vsebinska področja, kjer lahko usposabljanje na ravni Unije zagotovi dodano vrednost; |
|
(d) oblikuje posebne skupne učne načrte za uradnike organov pregona, da se usposobijo za sodelovanje v civilnih misijah Unije; |
|
(e) podpira države članice pri dvostranskih dejavnostih za gradnjo zmogljivosti organov pregona v tretjih državah; |
|
(f) usposablja inštruktorje in pomaga pri izboljševanju in izmenjavi dobrih učnih praks. |
|
2. Akademija Europol razvija in redno posodablja učna orodja in metode ter jih uporablja z vidika vseživljenjskega učenja, da izboljša sposobnosti uradnikov organov pregona. Akademija Europol oceni rezultate navedenih ukrepov, da se izboljša kakovost, doslednost in učinkovitost prihodnjih ukrepov. |
|
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato omemba nalog v zvezi z usposabljanjem ni potrebna. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 10 |
črtano |
Naloge Akademije Europol |
|
1. Akademija Europol pripravlja strateške večletne analize potreb po usposabljanju in večletne učne programe. |
|
2. Akademija Europol razvija in izvaja dejavnosti usposabljanja ter učne izdelke, ki lahko vključujejo: |
|
(a) tečaje, seminarje, konference, spletne dejavnosti in dejavnosti e-učenja; |
|
(b) skupne učne načrte za večanje ozaveščenosti, obravnavo vrzeli in/ali omogočanje skupnega pristopa v zvezi s pojavom čezmejnega kriminala; |
|
(c) module usposabljanja, ki se merijo na podlagi postopnih ravni ali stopenj zahtevnosti znanj, ki jih potrebuje relevantna ciljna skupina, in so osredotočeni na opredeljeno geografsko območje, na posebno vsebinsko področje kriminalne dejavnosti ali pa na določen sklop strokovnih veščin; |
|
(d) programe izmenjave in programe napotitve uradnikov organov pregona v okviru pristopa, ki temelji na operativnem usposabljanju. |
|
3. Da se zagotovi usklajena evropska politika usposabljanja za podporo civilnih misij in gradnje zmogljivosti v tretjih državah, Akademija Europol: |
|
(a) oceni učinek obstoječih politik in pobud za usposabljanje organov pregona, ki so povezane z Unijo; |
|
(b) razvija in zagotavlja usposabljanje, da pripravi uradnike organov pregona držav članic na sodelovanje v civilnih misijah ter jim omogoči, da pridobijo ustrezna jezikovna znanja; |
|
(c) razvija in zagotavlja usposabljanje za uradnike organov pregona iz tretjih držav, zlasti iz držav, ki so kandidatke za pristop k Uniji; |
|
(d) upravlja namenska sredstva zunanje pomoči Unije za pomoč tretjim državam pri gradnji njihove zmogljivosti na ustreznih področjih politike v skladu z vzpostavljenimi prednostnimi nalogami Unije. |
|
4. Akademija Europol spodbuja medsebojno priznavanje usposabljanja organov pregona v državah članicah in s tem povezanih obstoječih evropskih standardov kakovosti. |
|
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato omemba nalog v zvezi z usposabljanjem ni potrebna. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 11 |
črtano |
Raziskave, pomembne za usposabljanje |
|
1. Akademija Europol prispeva k razvoju raziskav, pomembnih za dejavnosti usposabljanja iz tega poglavja. |
|
2. Akademija Europol spodbuja in vzpostavlja partnerstva z organi Unije ter javnimi in zasebnimi akademskimi institucijami ter spodbuja oblikovanje tesnejših partnerstev med univerzami in ustanovami za usposabljanje organov pregona v državah članicah. |
|
Obrazložitev | |
Združitev Europola s Cepolom ni dobra rešitev za povečanje učinkovitosti agencije. Zato omemba nalog v zvezi z usposabljanjem ni potrebna. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Izvršni direktor na povabilo poroča Evropskemu parlamentu o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog. |
3. Izvršni direktor na povabilo poroča Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom o izvajanju svojih nalog in posreduje vse pomembne informacije v zvezi s tem, tako v fazi priprave letnega delovnega programa kot med opravljanjem naknadnega ocenjevanja. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Poglavje 4 – razdelek 3 – Naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
ODDELEK 3 |
črtano |
ZNANSTVENI ODBOR ZA USPOSABLJANJE |
|
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 20 |
črtano |
Znanstveni odbor za usposabljanje |
|
1. Znanstveni odbor za usposabljanje je neodvisen svetovalni organ, ki jamči in usmerja znanstveno kakovost dejavnosti usposabljanja Europola. Za ta namen izvršni direktor znanstveni odbor za usposabljanje že na začetku vključi v pripravo vseh dokumentov iz člena 14, v kolikor so ti povezani z usposabljanjem. |
|
2. Znanstveni odbor za usposabljanje sestavlja 11 oseb z najvišjim akademskim ali strokovnim statusom na področjih, ki jih zajema poglavje III te uredbe. Upravni odbor imenuje člane po objavi preglednega povabila k oddaji prijav in izbirnega postopka v Uradnem listu Evropske unije. Člani upravnega odbora niso člani znanstvenega odbora za usposabljanje. Člani znanstvenega odbora za usposabljanje so neodvisni. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali drugega organa. |
|
3. Europol na svojem spletnem mestu objavi seznam članov znanstvenega odbora za usposabljanje in ga redno posodablja. |
|
4. Mandat članov znanstvenega odbora za usposabljanje traja pet let. Člani ne morejo biti ponovno imenovani, lahko pa se odstavijo s položaja, če ne izpolnjujejo meril neodvisnosti. |
|
5. Znanstveni odbor za usposabljanje imenuje svojega predsednika in namestnika predsednika, njun mandat pa traja pet let. Mnenja sprejema z navadno večino. Predsednik skliče znanstveni odbor največ štirikrat letno. Če je potrebno, predsednik skliče izredno sejo na svojo pobudo ali na zahtevo vsaj štirih članov odbora. |
|
6. Izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje ali njuna predstavnika so povabljeni na seje kot opazovalci brez glasovalne pravice. |
|
7. Znanstvenemu odboru za usposabljanje pomaga sekretar, ki je uslužbenec Europola in ga določi odbor ter imenuje izvršni direktor. |
|
8. Znanstveni odbor za usposabljanje zlasti: |
|
(a) svetuje izvršnemu direktorju in namestniku izvršnega direktorja za usposabljanje pri pripravi osnutka letnega delovnega programa in drugih strateških dokumentov, da se zagotovi njihova znanstvena kakovost in usklajenost z ustreznimi sektorskimi politikami ter prednostnimi nalogami Unije; |
|
(b) zagotovi neodvisno mnenje in nasvete upravnemu odboru glede zadev, ki so v njegovi pristojnosti; |
|
(c) zagotovi neodvisno mnenje in nasvete o kakovosti učnih načrtov, uporabljenih učnih metodah, učnih možnostih in znanstvenem razvoju; |
|
(d) izvaja vse druge svetovalne naloge v zvezi z znanstvenimi vidiki dejavnosti Europola v zvezi z usposabljanjem na zahtevo upravnega odbora ali izvršnega direktorja ali namestnika izvršnega direktorja za usposabljanje; |
|
9. Letni proračun znanstvenega odbora za usposabljanje se dodeli posebni proračunski vrstici Europola. |
|
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije lahko pri prenosu informacij navedejo morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, vključno v zvezi z izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po takih omejitvah pokaže šele po prenosu, o tem ustrezno obvestijo Europol. Europol upošteva take omejitve. |
2. Države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije lahko pri prenosu informacij navedejo morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, vključno v zvezi z izbrisom ali uničenjem. Pri določanju takih omejitev se v kar največji meri vzdržijo preprečevanja dostopa Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom do informacij, ko ti opravljajo parlamentarni nadzor v skladu z določbami iz poglavja IX te uredbe. Če se potreba po takih omejitvah pokaže šele po prenosu, o tem ustrezno obvestijo Europol. Europol upošteva take omejitve. |
Obrazložitev | |
Pri dokumentih, ki bodo na voljo med parlamentarnim nadzorom, je treba upoštevati njihovo zaupnost. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 53 – odstavka 1 in 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Predsednik upravnega odbora in izvršni direktor nastopita pred Evropskim parlamentom, skupaj z nacionalnimi parlamenti, na njihovo zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolom, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. |
1. Predsednik upravnega odbora in izvršni direktor vsaj dvakrat letno nastopita pred Evropskim parlamentom, skupaj z nacionalnimi parlamenti, na njihovo zahtevo, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z Europolovimi strateškimi dokumenti in/ali poročili o ocenjevanju, pri čemer se upošteva obveznost nerazkrivanja in varovanja tajnosti. |
2. Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti izvaja parlamentarni nadzor nad dejavnostmi Europola v skladu s to uredbo. |
2. Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti izvaja parlamentarni nadzor nad dejavnostmi Europola v skladu s sklepi Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. |
|
2a. Ker nadzor izvaja medparlamentarno telo, v okviru katerega se predstavniki Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov redno sestajajo, načine njegovega delovanja skupaj določijo Evropski parlament in nacionalni parlamenti najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Ta nadzor se organizira v okviru obstoječih medparlamentarnih struktur. |
Obrazložitev | |
Predsedniki parlamentov EU so na omenjenem srečanju v Bruslju dne 4. in 5. aprila 2011 razpravljali o obliki nadzora za spremljanje dejavnosti Evropskega policijskega urada (Europola). Načine delovanja tega medparlamentarnega telesa v praksi morajo skupaj določiti Evropski parlament in nacionalni parlamenti. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 54 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Da se omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 53, se Evropskemu parlamentu in njegovim predstavnikom na zahtevo lahko odobri dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega. |
1. Da se omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 53, se Evropskemu parlamentu in njegovim predstavnikom na zahtevo odobri dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega, po posvetovanju z upravljavcem podatkov in izbrisu osebnih podatkov. |
2. Dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov je skladen s temeljnimi načeli in minimalnimi standardi iz člena 69. Podrobnosti ureja delovni dogovor, ki ga skleneta Europol in Evropski parlament. |
2. Dostop do tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov je skladen s temeljnimi načeli in minimalnimi standardi, določenimi v sklepu predsedstva Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2013 o pravilniku o obdelavi zaupnih podatkov s strani Evropskega parlamenta. Podrobnosti ureja delovni dogovor, ki ga skleneta Europol in Evropski parlament na podlagi Priloge II k Okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo. |
|
_____________ |
|
1 Še ni bil objavljen v Uradnem listu. |
Obrazložitev | |
Uporabljati je treba veljavna pravila o varstvu podatkov, kot jih je vzpostavil Evropski parlament. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 56 – odstavek 2 – pododstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem pristojni odbori Evropskega parlamenta povabijo, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov. |
Če je k temu povabljen, kandidat, ki ga izbere upravni odbor, pred imenovanjem pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov. |
Obrazložitev | |
Evropski parlamentarni nadzor nad izvršnim direktorjem je treba ustrezno okrepiti tudi z novimi pravili, ki veljajo za druge evropske agencije (ENVI). | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 57 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Izvršnemu direktorju pomagajo štirje namestniki, vključno z namestnikom, ki je odgovoren za usposabljanje. Namestnik izvršnega direktorja za usposabljanje je odgovoren za upravljanje Akademije Europol in njenih dejavnosti. Izvršni direktor opredeli naloge drugih. |
1. Izvršnemu direktorju pomagajo trije namestniki. Izvršni direktor opredeli njihove naloge. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 70 – odstavka 1 in 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija najkasneje v petih letih po [datum začetka uporabe te uredbe] in vsakih pet let zatem naroči ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Europola in njegovih delovnih praks. Ocenjevanje obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ciljev Europola in finančne posledice vsake take spremembe. |
1. Komisija najkasneje v petih letih po [datum začetka uporabe te uredbe] in vsakih pet let zatem naroči ocenjevanje, da se presodijo predvsem vpliv, učinkovitost in uspešnost Europola in njegovih delovnih praks ter delovanje mehanizmov nadzora Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov nad Europolovimi dejavnostmi. Ocenjevanje obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ciljev Europola in finančne posledice vsake take spremembe. |
2. Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. |
2. Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi zaključki o njem, ki jim je po potrebi priložen predlog spremembe te uredbe, posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. |
Obrazložitev | |
Določbo o ocenjevanju in pregledih je treba razširiti tudi na mehanizem parlamentarnega nadzora nad Europolom. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Europol, ustanovljen s to uredbo, je splošni pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ, ter akademije Cepol, ustanovljene s Sklepom 2005/681/PNZ. |
1. Europol, ustanovljen s to uredbo, je splošni pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 75 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Izvršni direktor akademije Cepol, imenovan na podlagi člena 11(1) Sklepa 2005/681/PNZ, do izteka svojega mandata opravlja funkcije namestnika izvršnega direktorja Europola za usposabljanje. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča po [datum začetka veljavnosti te uredbe] toda pred [datum začetka uporabe te uredbe], se samodejno podaljša na eno leto po dnevu začetka uporabe te uredbe. |
črtano |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 77 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba nadomešča in razveljavlja Sklep 2009/371/PNZ in Sklep 2005/681/PNZ. |
Ta uredba nadomešča in razveljavlja Sklep 2009/371/PNZ. |
Sklicevanja na nadomeščena sklepa se razumejo kot sklicevanja na to uredbo. |
Sklicevanja na nadomeščeni sklep se razumejo kot sklicevanja na to uredbo. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 78 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Vsi zakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ in Sklepa 2005/681/PNZ se razveljavijo z dnem začetka uporabe te uredbe. |
1. Vsi zakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ se razveljavijo z dnem začetka uporabe te uredbe. |
2. Vsi nezakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, s katerim je bil ustanovljen Evropski policijski urad (Europol), in Sklepa 2005/681/PNZ, s katerim je bila ustanovljena akademija Cepol, veljajo do [datuma začetka uporabe te uredbe], razen če upravni odbor Europola med izvajanjem te uredbe odloči drugače. |
2. Vsi nezakonodajni ukrepi za izvajanje Sklepa 2009/371/PNZ, s katerim je bil ustanovljen Evropski policijski urad (Europol), veljajo do [datuma začetka uporabe te uredbe], razen če upravni odbor Europola med izvajanjem te uredbe odloči drugače. |
POSTOPEK
Naslov |
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitev sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0173 – C7-0094/2013 – 2013/0091(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 21.5.2013 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO 21.5.2013 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Alexandra Thein 27.5.2013 |
||||
Obravnava v odboru |
17.6.2013 |
8.7.2013 |
16.9.2013 |
|
|
Datum sprejetja |
14.10.2013 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alfredo Antoniozzi, Andrew Henry William Brons, Zdravka Bušić, Carlo Casini, Andrew Duff, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Zita Gurmai, Gerald Häfner, Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Constance Le Grip, Morten Messerschmidt, Sandra Petrović Jakovina, Paulo Rangel, Algirdas Saudargas, Søren Bo Søndergaard, Rafał Trzaskowski, Luis Yáñez-Barnuevo García |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Elmar Brok, David Campbell Bannerman, Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Isabelle Durant, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Alain Lamassoure, Andrej Plenković, Alexandra Thein |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Edward McMillan-Scott, Elisabeth Morin-Chartier, Michèle Striffler, Catherine Trautmann |
||||
POSTOPEK
Naslov |
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitev sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0173 – C7-0094/2013 – 2013/0091(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
27.3.2013 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 21.5.2013 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 21.5.2013 |
CONT 21.5.2013 |
EMPL 21.5.2013 |
JURI 21.5.2013 |
|
|
AFCO 21.5.2013 |
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
EMPL 17.4.2013 |
JURI 15.4.2013 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Agustín Díaz de Mera García Consuegra 26.11.2012 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
7.5.2013 |
8.7.2013 |
14.11.2013 |
30.1.2014 |
|
Datum sprejetja |
30.1.2014 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
45 2 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Philipp Albrecht, Edit Bauer, Rita Borsellino, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Salvatore Caronna, Philip Claeys, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Cornelia Ernst, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Salvatore Iacolino, Sophia in ‘t Veld, Svetoslav Hristov Malinov, Nuno Melo, Claude Moraes, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Judith Sargentini, Birgit Sippel, Renate Sommer, Axel Voss, Renate Weber, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Auke Zijlstra |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Michael Cashman, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Stanimir Ilčev (Stanimir Ilchev), Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Ulrike Lunacek, Marian-Jean Marinescu, Jan Mulder, Hubert Pirker, Raül Romeva i Rueda, Joanna Senyszyn |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Amelia Andersdotter, Pablo Arias Echeverría, Zuzana Brzobohatá, Erik Bánki, Santiago Fisas Ayxela, Jens Geier, María Irigoyen Pérez, Edvard Kožušník, Evelyn Regner, Czesław Adam Siekierski, Bart Staes, Tadeusz Zwiefka |
||||