POROČILO o protiraketnem ščitu za Evropo ter njegovih političnih in strateških posledicah

14.2.2014 - (2013/2170(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Sampo Terho

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o protiraketnem ščitu za Evropo ter njegovih političnih in strateških posledicah

(2013/2170(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju členov 24 in 42(2) PEU, členov 122 in 196 PDEU in izjave 37 o členu 222 PDEU,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju, ki ga je Evropski svet odobril 11. in 12. decembra 2008,

–   ob upoštevanju strategije notranje varnosti Evropske unije, ki jo je podprl Evropski svet dne 25. in 26. marca 2010,

–   ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 19. decembra 2013 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–   ob upoštevanju strateškega koncepta za obrambo in varnost članic Organizacije severnoatlantske pogodbe (Nato), sprejetega dne 19. in 20. novembra 2010 na vrhu zveze NATO v Lizboni,

–   ob upoštevanju izjave z vrha v Čikagu, ki so jo podali voditelji držav in vlad na srečanju Severnoatlantskega sveta v Čikagu 20. maja 2012,

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0109/2014),

A. ker se je vprašanje obrambe pred balističnimi izstrelki v preteklosti že pojavilo, vendar je v zadnjih letih postalo bolj aktualno zaradi povečanega števila groženj, nastalih zaradi širjenja jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje ter širjenja balističnih izstrelkov; Nato in njegove evropske zaveznice pa morajo biti sposobne, da se nanje učinkovito odzovejo;

B.  ker lahko obramba pred balističnimi izstrelki in napadi z drugimi vrstami izstrelkov pomeni pozitivni razvoj za evropsko varnost v razmerah živahne mednarodne varnostne dinamike, ko več državnih in nedržavnih akterjev razvija raketne tehnologije in razne zmogljivosti za kemično, biološko, radiološko in jedrsko obrambo, ki bi lahko dosegle evropsko ozemlje;

C. ker Nato razvija svoje zmogljivosti za obrambo pred balističnimi izstrelki, da bi lahko izvajal svojo glavno nalogo kolektivne obrambe z namenom, da bi v zaščito pred vedno večjimi grožnjami, ki jih predstavlja širjenje balističnih izstrelkov, zajel celotno evropsko prebivalstvo, ozemlja in sile v okviru Nata;

D. ker so Združene države k obrambi pred balističnimi izstrelki najbolj prispevale s potrditvijo svoje zaveze Natu in varnosti Evrope in evropskih zaveznic, kar poudarja pomen čezatlantske povezave, saj je oprema že nameščena v Romuniji, predvidoma pa se bo v bližnji prihodnosti namestila tudi na Poljskem;

E.  ker se bo skupna varnostna in obrambna politika razvijala tako, da se bo v celoti dopolnjevala z Natom, v dogovorjenem okviru strateškega partnerstva med EU in Natom, kot je potrdil Evropski svet 19. decembra 2013;

1.  trdi, da razvoj tehnologij za obrambo pred balističnimi izstrelki vnaša novo dinamiko v evropsko varnost, zaradi česar morajo države članice upoštevati vpliv obrambe pred balističnimi izstrelki na njihovo varnost;

2.  opozarja, da se Natovi ukrepi obrambe pred balističnimi izstrelki razvijajo in oblikujejo, da bi države članice zaščitili pred morebitnimi napadi z balističnimi izstrelki; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej razvija strateško partnerstvo z Natom in pri tem upošteva vprašanje obrambe pred balističnimi izstrelki, kar bi moralo zagotoviti, da bodo v zaščito zajete vse države članice EU, da ne bi prišlo do kakršnih koli razlik glede varnosti, ki se zagotavlja tem državam;

3.  pozdravlja, da so bile vzpostavljene vmesne Natove zmogljivosti obrambe pred balističnimi izstrelki, ki bodo v okviru razpoložljivih sredstev zagotavljale največjo možno pokritost za obrambo prebivalcev, ozemelj in sil v južnoevropskih državah članicah Nata pred napadi z balističnimi izstrelki; poleg tega pozdravlja cilj, s katerim naj bi do konca tega desetletja zagotovili celotno pokritost in zaščito za evropske države članice Nata;

4.  poudarja, da se lahko pobude EU, kot so združevanje in skupno izkoriščanje, izkažejo kot koristne za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju obrambe pred balističnimi izstrelki ter izvajanja skupnih raziskav in razvoja; ugotavlja, da bi tako sodelovanje lahko dolgoročno še bolj povezalo evropsko obrambno industrijo;

5.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo, Evropsko obrambno agencijo in Svet, naj vprašanja obrambe pred balističnimi izstrelki vključi v prihodnje strategije, študije in bele knjige;

6.  poudarja, da se zaradi finančne krize in zmanjšanja proračuna ne namenja dovolj virov za vzdrževanje zadostnih obrambnih zmogljivosti, kar vodi k zmanjšanju vojaških in industrijskih zmogljivosti EU;

7.  poudarja, da Natov načrt obrambe pred balističnimi izstrelki nikakor ni uperjen proti Rusiji in da je Nato pripravljen sodelovati z Rusijo na podlagi domneve, da bo to sodelovanje med dvema neodvisnima sistema protiraketne obrambe, in sicer Natove obrambe pred balističnimi izstrelki in tovrstne ruske obrambe; poudarja, da bi uspešno sodelovanje z Rusijo lahko sicer prineslo merljive koristi, vendar mora potekati na podlagi popolne vzajemnosti in preglednosti, saj je poglobitev medsebojnega zaupanja bistvena za postopen razvoj takega sodelovanja; zato ugotavlja, da je premik ruskih raket bliže mejam Nata in EU nekonstruktivno;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic EU, parlamentarni skupščini Nata in generalnemu sekretarju Nata.

MANJŠINSKO MNENJE

o protiraketnem ščitu za Evropo ter njegovih političnih in strateških posledicah (2013/2170(INI))

Odbor za zunanje zadeve, poročevalec: Sampo Terho

Manjšinsko mnenje, ki ga je v imenu Verts/ALE vložila poslanka Tarja Cronberg

Poročilo pozdravlja Natov načrt obrambe pred balističnimi izstrelki in poziva EU, naj prispeva k temu načrtu. Poleg tega si poročilo prizadeva za spodbujanje zamisli o tem, da bi omenjeni Natov načrt povezali s skupno varnostno in obrambno politiko.

Skupina Verts/ALE poročilo zavrača, saj slednje poskuša:

–   podpreti zamisel o tem, da bi ukinili nedeljivost evropske varnosti z oblikovanjem različnih območjih zaščite pred napadi z raketami;

–   zanemariti dejstvo, da bi vzpostavitev Natove obrambe pred balističnimi izstrelki sprožilo novo oboroževalno tekmo v mednarodnem obsegu in v vesolju, kar bi posledično povzročilo regionalno in svetovno nestabilnost in negotovost;

–   v času finančne in gospodarske krize upravičiti obsežne finančne in politične naložbe v sistem, katerega tehnična zanesljivost ni bila dokazana;

–   podpreti Natov načrt obrambe pred balističnimi izstrelki, ki bi utegnil stati več kot 20 milijard EUR in tako porabiti pičla finančna sredstva, ki bi se lahko bolje uporabila za razoroževanje, neširjenje orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev, diplomatska in druga prizadevanja za izboljšanje evropske varnosti, kot je območje brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu;

–   spodkopati vzpostavljeni sistem združevanja in skupnega izkoriščanja in ključne vire za skupno varnostno in obrambno politiko preusmeriti iz nalog, opredeljenih v členu 42 PEU, v obrambo pred balističnimi raketami;

–   spodbujati protislovno politiko do Rusije s tem, da na splošno ponuja sodelovanje, vendar Rusiji ne dovoljuje vključitve v sistem obrambe pred balističnimi izstrelki, nato pa poudarja grožnjo zaradi (ruskih) raket kratkega dosega. Tak pristop bi lahko povzročil težave v povezavi s prihodnjimi pogovori o jedrskem razoroževanju med ZDA in Rusijo.

MANJŠINSKO MNENJE

o osnutku poročila o protiraketnem ščitu za Evropo ter njegovih političnih in strateških posledicah (2013/2170(INI))

Odbor za zunanje zadeve, poročevalec: Sampo Terho

Manjšinsko mnenje, ki ga je v imenu GUE/NGL vložila poslanka Sabine Lösing

V tem zelo protislovnem poročilu je navedeno, da je protiraketni ščit „izjemno drag projekt”, po drugi strani pa v zagovor tega ščita navaja, da obstajajo „upravičeni razlogi za protiraketni ščit”, čeprav „bi lahko dal lažen občutek varnosti.” Poročilo poudarja nevarnost jedrskega napada („toda med mnogimi drugimi”).

Temu poročilu nasprotujemo, saj daje zavajujočo in protislovno sliko sedanjega položaja in konflikta glede programa protiraketnega ščita in podobnih programov, saj opozarja, da je zaradi krčenja sredstev za obrambo prišlo do pomanjkanja industrijskih in vojaških zmogljivosti in se izreka za drag, neučinkovit in ofenzivni Natov vojaški sistem.

Zahtevamo, da se opustijo vsi načrti za sistem protiraketne zaščite, saj bi tak sistem lahko:

–   zanetil novo oborožitveno tekmo in militarizacijo odnosov z Rusijo in drugimi državami in ogrozil narode v državah EU;

–   napačno usmeril velikanske vsote denarja, ki so nujno potrebne za socialne izdatke, razvojno pomoč, itd.

Zahtevamo:

–   korenito razorožitev, tudi kemično, biološko, radiološko in jedrsko, na ravni EU in na svetovni ravni;

–   območje brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju;

–   opustitev vojaškega financiranja iz proračuna EU;

–   izvajanje vseh dejavnosti dosledno v skladu z ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom;

–   strogo ločitev EU od Nata (razpustitev Nata).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	11.2.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 7 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Sir Robert Atkins, Bastiaan Belder, Hiltrud Breyer, Elmar Brok, Michael Gahler, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Richard Howitt, Jelko Kacin, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Raimon Obiols, Kristiina Ojuland, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Werner Schulz, Sofoklis Sofokleus (Sophocles Sophocleous), Davor Ivo Stier, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Geoffrey Van Orden, Sir Graham Watson, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jörg Leichtfried, Doris Pack, Sampo Terho, Janusz Władysław Zemke
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ivari Padar, Dubravka Šuica