POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji
14.2.2014 - (COM(2013)0860 – C7‑0437/2013 – 2013/0416(COD)) - ***I
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Vital Moreira
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji
(COM(2013)0860 – C7‑0437/2013 – 2013/0416(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0860),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7–0437/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun o finančni združljivosti predloga,
– ob upoštevanju členov 55 in 38 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0110/2014),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[1]*
k predlogu Komisije za
---------------------------------------------------------
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 212 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije[2],
po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[3],
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Republiko Tunizijo (v nadaljnjem besedilu: Tunizija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Evro-sredozemski pridružitveni sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Tunizijo na drugi strani[4] (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum EU-Tunizija) je začel veljati 1. marca 1998. V skladu s pridružitvenim sporazumom EU-Tunizija je Tunizija leta 2008 dokončno odpravila tarife za industrijske proizvode in tako postala prva sredozemska država, ki je z Unijo sklenila sporazum o prosti trgovini. Dvostranski politični dialog in ekonomsko sodelovanje se nadalje razvijata v okviru akcijskih načrtov evropske sosedske politike, od katerih najnovejši, o katerem poteka razprava, zajema obdobje 2013–2017.
(2) Na tunizijsko gospodarstvo so močno vplivali domači dogodki, povezani z dogodki v južnem Sredozemlju od konca leta 2010, znani kot „arabska pomlad“, in stalni nemiri v regiji, ki so sledili, zlasti v sosednji Libiji. Ti dogodki in slabe gospodarske razmere na globalni ravni, zlasti recesija v euroobmočju (EU je glavna trgovska in finančna partnerica Tunizije), imajo zelo negativen učinek na tunizijsko gospodarstvo; rast se upočasnjuje, nastajajo pa tudi velike vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju.
(3) Potem, ko je bil predsednik Ben Ali 14. januarja 2011 prisiljen zapustiti državo, je imela Tunizija 23. oktobra 2011 prve svobodne in demokratične volitve. Od takrat deluje nacionalna ustavodajna skupščina in čeprav politična tranzicija ni bila brez težav, si glavni politični akterji prizadevajo za nadaljnje reforme za vzpostavitev popolnoma demokratičnega sistema.
(3a) Ustava, ki jo pripravlja nacionalna ustavodajna skupščina Tunizije, vsebuje dosežke na področju osebnih pravic in svoboščin ter enakosti med spoloma, ki odločno postavljajo Tunizijo na pot k demokraciji in pravni državi.
(4) Unija je od začetka arabske pomladi ob različnih priložnostih izrazila svojo zavezanost podpiranju Tunizije pri njenem procesu gospodarskih in političnih reform. Ta zaveza je bila ponovno potrjena novembra 2012 v sklepih srečanja pridružitvenega sveta med Unijo in Tunizijo. Politična in gospodarska podpora Unije tunizijskemu procesu reform je skladna s politiko Unije do regije južnega Sredozemlja, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike.
(5) V skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta[5], bi morala biti makrofinančna pomoč Unije izreden finančni instrument za nevezano in nenamensko plačilnobilančno pomoč, namenjeno ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja upravičenke na področju zunanjega financiranja in podpori pri izvajanju političnega programa, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, katerih cilj je, zlasti v programskem obdobju, izboljšati plačilnobilančno stanje ter okrepiti izvajanje ustreznih sporazumov in programov z Unijo.
(6) Aprila 2013 so se tunizijski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) dogovorili o nepreventivnem triletnem aranžmaju „stand-by“ (v nadaljnjem besedilu: program MDS) v višini 1 150 milijonov SDR (posebne pravice črpanja) v podporo Tuniziji za program gospodarskih prilagoditev in reform. Cilji programa MDS so skladni z namenom makrofinančne pomoči Unije, tj. odpravo kratkoročnih težav s plačilno bilanco, izvajanje odločnih prilagoditvenih ukrepov pa je skladno s ciljem makrofinančne pomoči Unije.
(7) Unija je dala na voljo 290 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2011–2013 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo Tuniziji za program gospodarskih in političnih reform. Poleg tega je bilo Tuniziji v obdobju 2011–2013 dodeljenih 155 milijonov EUR v okviru programa SPRING.
(8) Tunizija je avgusta 2013 zaradi slabšanja gospodarskih razmer in obetov zaprosila za makrofinančno pomoč Unije.
(9) Ker je Tunizija država, ki jo zajema evropska sosedska politika, jo je treba šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.
(10) Ker je v plačilni bilanci Tunizije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, in čeprav Tunizija izvaja odločne programe gospodarske stabilizacije in reform, je makrofinančna pomoč Unije Tuniziji (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Tunizije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Program makrofinančne pomoči Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpiral ekonomsko stabilizacijo in program strukturnih reform.
(11) Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Tunizije, kar bi podprlo njen gospodarski in socialni razvoj.
(12) Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Tunizije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Tuniziji, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.
(13) Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih dejavnosti, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.
(14) Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Tunizije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.
(15) Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Tunizije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.
(16) Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Tunizija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morala biti posebna cilja makrofinančne pomoči Unije povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Tuniziji ter spodbujanje strukturnih reform, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija bi morala redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in uresničevanje navedenih ciljev.
(17) Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Tunizija sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter za boj proti tem pojavom. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala preglede, Računsko sodišče pa revizije.
(18) Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta.
(19) Zagotovljeni zneski, potrebni za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.
(20) Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi zagotovili, da lahko Evropski parlament in Svet spremljata izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.
(21) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[6].
(22) Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih s tunizijskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral na splošno uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju morebitnega pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Tuniziji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Unija da Tuniziji na voljo makrofinančno pomoč (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v višini največ 300 milijonov EUR, da bi podprla ekonomsko stabilizacijo in reforme v Tuniziji. Pomoč bo pomagala pokriti plačilnobilančne potrebe Tunizije, kot so opredeljene v programu MDS.
2. Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se zagotovi Tuniziji v obliki posojil. Komisija je pooblaščena, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij, da bi jih posodila Tuniziji. Rok zapadlosti posojila ne sme presegati 15 let.
3. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori med MDS in Tunizijo, ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, opredeljenimi v pridružitvenemu sporazumu med EU in Tunizijo ter akcijskem načrtu med EU in Tunizijo za obdobje 2013–2017, ki je bil dogovorjen v okviru evropske sosedske politike. Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi na področju izplačil, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.
4. Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol od prvega dne po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).
5. Če se finančne potrebe Tunizije v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije glede na začetne napovedi znatno zmanjšajo, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma pomoč začasno ali trajno ukine.
Člen 2
Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Tunizija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Komisija spremlja izpolnjevanje tega pogoja skozi celotno obdobje izvajanja makrofinančne pomoči Unije. Ta člen se uporablja v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU[7].
Člen 3
1. Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) s tunizijskimi organi dogovori o jasno določenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomske prilagoditve in strukturnih reform, ki jih izvaja Tunizija ob podpori MDS.
2. Namen teh pogojev je zlasti krepitev učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Tuniziji, vključno za uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upoštevajo tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvoj pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter druge prednostne naloge v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.
3. Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, o katerem se dogovorijo Komisija in tunizijski organi.
4. Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Tunizije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter, če je to potrebno, z Evropskim parlamentom in Svetom.
Člen 4
1. V skladu s pogoji iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v treh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju.
2. Zneski makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[8].
3. Komisija se odloči o sprostitvi obrokov na podlagi izpolnjevanja vseh naslednjih pogojev:
(a) pogoja iz člena 2;
(b) stalnega niza zadovoljivih dosežkov pri izvajanju programa politik, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturne reforme, podprte z nepreventivnim kreditnim dogovorom z MDS, ter
(c) izvajanja pogojev za gospodarsko politiko in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju, v določenem časovnem obdobju.
Drugi obrok se ne izplača prej kot v treh mesecih po sprostitvi prvega obroka. Tretji obrok se ne izplača prej kot v treh mesecih po sprostitvi drugega obroka.
4. Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno ali trajno ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za začasno ali trajno ukinitev.
5. Makrofinančna pomoč Unije se izplača centralni banki Tunizije. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo tunizijskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.
Člen 5
1. Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, Unije pa ne vključujeta v spremembe rokov zapadlosti in je ne izpostavljata tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.
2. Kadar okoliščine to dopuščajo in če Tunizija za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi vključitev klavzule o predčasnem poplačilu v posojilne pogoje in podobne klavzule v pogoje za najemanje posojil.
3. Kadar okoliščine dopuščajo izboljšanje obrestne mere posojila in če Tunizija za to zaprosi, se Komisija lahko odloči, da bo refinancirala vsa prvotno najeta posojila ali njihov del ali prestrukturirala ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se opravi v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne podaljša roka zapadlosti zadevnega posojila in ne poveča zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.
4. Vse stroške, ki jih ima Unija z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Tunizija.
5. Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.
Člen 6
1. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta[9] in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012[10].
2. Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.
3. Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu, ki se skleneta s tunizijskimi organi, vsebujeta določbe o:
(a) zagotovitvi, da Tunizija redno preverja, ali se finančna sredstva iz splošnega proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi vloži pravna sredstva za izterjavo nepravilno porabljenih sredstev, dodeljenih v skladu s tem sklepom;
(b) zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[11], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[12] ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[13];
(c) izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;
(d) izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;
(e) zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Tunizija v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.
4. Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami spremlja ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Tunizije, ki so relevantni za tako pomoč.
Člen 7
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 8
1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno tega izvajanja. V poročilu:
(a) oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;
(b) oceni gospodarske razmere Tunizije in njene izglede za prihodnost ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);
(c) navede povezavo med pogoji ekonomske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočo gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Tunizije ter odločitvijo Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.
2. Najpozneje dve leti po izteku obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadnem vrednotenju, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost končanih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.
Člen 9
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V …,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
- [1] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
- [2] UL C […], […], str. […].
- [3] Stališče Evropskega parlamenta z dne … 2012 in Sklep Sveta z dne … 2012.
- [4] Evro-sredozemski sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (UL L 97, 30.3.1998, str. 2).
- [5] Sklep št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (UL L 218, 14.8.2013, str. 15).
- [6] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
- [7] Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
- [8] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).
- [9] Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
- [10] Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
- [11] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
- [12] Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
- [13] Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
OBRAZLOŽITEV
S skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji, sta se sozakonodajalca zavezala, da „bodo prihodnji posamezni sklepi o odobritvi makrofinančne pomoči Unije v celoti odsevali premisleke in načela [iz skupne izjave]“.
Zato predlogi sprememb iz tega poročila o predlogu Komisije za sklep o zagotavljanju makrofinančne pomoči Tuniziji odsevajo premisleke in načela iz navedene skupne izjave in/ali usklajujejo besedilo tega predloga z uvodnimi izjavami in členi iz najnovejšega sklepa o zagotavljanju makrofinančne pomoči (Sklep št. 1351/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji).
MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN O FINANČNI ZDRUŽLJIVOSTI
11.02.2014
g. Vital MOREIRA
predsednik odbora INTA
ASP 14G351
Spoštovani g. Moreira,
V skladu s sklepom, ki so ga sprejeli koordinatorji Odbora za proračun na sestanku 15. januarja 2014, bi vam rad posredoval naša priporočila za vaše poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji, ki temeljijo na smernicah, ki jih je predlagala ga. Neynsky, stalna poročevalka za makrofinančno pomoč v odboru BUDG.
Odbor BUDG na splošno podpira predlog Komisije o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji, ki naj bi znašala največ 250 milijonov EUR in bila v obliki srednjeročnih posojil, brez nepovratnih sredstev. Menimo, da Tunizija potrebuje makrofinančno pomoč, da bi zmanjšala kratkoročne plačilnobilančne in fiskalne šibke točke ter lažje sprejela strukturne reforme, ki bi izboljšale makroekonomske razmere države in ji omogočile izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta med EU in Tunizijo v okviru evropske sosedske politike. Proračunski stroški pomoči bodo ustrezali rezervacijam v višini 9 % zneskov, izplačanih iz Jamstvenega sklada za zunanje dajanje posojil EU iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“). Ob predpostavki, da bosta prva obroka posojila izplačana leta 2014 v skupnem znesku 170 milijonov EUR, tretji obrok pa leta 2015 v znesku 80 milijonov EUR, in v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, se bodo rezervacije oblikovale v proračunih 2016–2017.
Rad bi poudaril, da morajo biti izplačila makrofinančne pomoči Tuniziji popolnoma v skladu z določbami finančne uredbe in določbami, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, ter pogojevana z uspešno opravljenimi pregledi iz finančnega aranžmaja MDS ter izvajanja ukrepov za reforme, dogovorjenih v memorandumu o soglasju med Komisijo in Tunizijo.
V primeru, da se odbor INTA, kot glavni odbor, ne strinja z zneskom posojila, ki ga je predlagala Komisija, odbor BUDG ne bo nasprotoval tej odločitvi, v kolikor bo ostala v mejah, ki jih določa oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada (proračunska vrstica 01 03 06). Za leti 2016 in 2017, ko naj bi po vsej verjetnosti potekalo oblikovanje rezervacij, se pri finančnem programiranju za to proračunsko vrstico predvidevajo sredstva za prevzem obveznosti v višini 273 milijonov EUR oziroma 199 milijonov EUR.
Za vsako vključevanje subvencij je treba upoštevati meje, določene v proračunski vrstici 01 03 02 makrofinančne pomoči (za leti 2016 in 2017 se pri finančnem programiranju predvidijo sredstva za prevzem obveznosti v višini 76,7 milijonov EUR oziroma 80,82 milijonov EUR).
Vendar je treba v primeru spremembe zneska, ki ga je predlagala Komisija, zaradi končnih pogajanj člane odbora BUDG obvestiti o končnem izidu, da ga bodo upoštevali med ustreznim proračunskim postopkom.
Prepričan sem, da boste med pogajanji s Svetom o makrofinančni pomoči Tuniziji upoštevali priporočila iz tega pisma.
S spoštovanjem,
Alain Lamassoure
predsednik Odbora za proračun
POSTOPEK
|
Naslov |
Makrofinančna pomoč Republiki Tuniziji |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0860 – C7-0437/2013 – 2013/0416(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
5.12.2013 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 13.1.2014 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 13.1.2014 |
BUDG 13.1.2014 |
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
AFET 21.1.2014 |
BUDG 15.1.2014 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Vital Moreira 17.12.2013 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
21.1.2014 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
13.2.2014 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
21 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (grof) Dartmouthski, Maria Badia i Cutchet, Nora Berra, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Andrea Cozzolino, George Sabin Cutaş, Marielle de Sarnez, Metin Kazak, Bernd Lange, David Martin, Vital Moreira, Paul Murphy, Cristiana Muscardini, Niccolò Rinaldi, Helmut Scholz, Robert Sturdy, Henri Weber, Jan Zahradil |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Peter Skinner, Jarosław Leszek Wałęsa |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Birgit Schnieber-Jastram, Czesław Adam Siekierski, Renate Sommer, Rainer Wieland, Joachim Zeller, Tadeusz Zwiefka |
||||
|
Datum predložitve |
14.2.2014 |
||||