Postopek : 2013/2181(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0127/2014

Predložena besedila :

A7-0127/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0211

POROČILO     
PDF 168kWORD 121k
18.2.2014
PE 521.738v02-00 A7-0127/2014

o evropski gastronomski dediščini: kulturni in izobraževalni vidiki

(2013/2181(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Santiago Fisas Ayxela

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski gastronomski dediščini: kulturni in izobraževalni vidiki

(2013/2181(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega 6. julija 2011 v drugi obravnavi, o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (COM(2008)0040)(1),

–       ob upoštevanju poročila Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) iz leta 2002 o prehrani,

–       ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom „Food and Nutrition Policy for Schools“ (Politika na področju hrane in prehrane za šole),

–       ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 30. maja 2007 o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (COM(2007)0279),

–       ob upoštevanju sklepov evropske ministrske konference Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani in nenalezljivih boleznih v okviru strategije Zdravje 2020, ki je potekala 4. in 5. julija 2013 na Dunaju,

–       ob upoštevanju Konvencije Unesca o varovanju nesnovne kulturne dediščine z dne 17. oktobra 2003,

–       ob upoštevanju uvrstitve sredozemske prehrane na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca 16. novembra 2010 in 4. decembra 2013,

–       ob upoštevanju uvrstitve tradicionalnega francoskega gastronomskega obeda na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca (sklep 5.COM 6.14),

–       ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0127/2014),

Izobraževalni vidiki

A.     ker sta sedanje in prihodnje zdravstveno stanje in dobro počutje prebivalstva odvisna od prehrane in okolja ter torej od metod kmetijske pridelave, ribištva in živinoreje;

B.     ker Svetovna zdravstvena organizacija v svoji globalni pobudi za zdravje v šolah meni, da so izobraževalne ustanove pomemben prostor za pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja o zdravju, prehrani, hrani in gastronomiji;

C.     ker ima lahko slaba prehrana katastrofalne posledice; ker so evropski ministri za zdravje na evropski ministrski konferenci Svetovne zdravstvene organizacije julija 2013 pozvali k usklajenemu ukrepanju za boj proti debelosti in slabi prehrani, ki sta vzroka epidemije nenalezljivih bolezni, kot so srčna obolenja, sladkorna bolezen ali rak;

D.     ker lahko prevladujoča stereotipna podoba telesa in dojemanje prehrane v družbi povzročita velike motnje hranjenja in psihološke motnje, kot sta anoreksija ali bulimija; ker je pomembno, da se o teh vprašanjih odprto razpravlja, zlasti z mladoletniki;

E.     ker je bilo po podatkih Evropskega sveta za informiranje o hrani (EUFIC) leta 2006 približno 33 milijonov ljudi v Evropi podvrženo tveganju neustrezne prehranjenosti; ker se je od začetka krize položaj še poslabšal;

F.     ker je otroštvo pomembno obdobje, v katerem se otrokom privzgojijo zdrave navade in v katerem otroci pridobijo znanje, da se pozneje odločijo za zdrav način življenja, in ker je šola okolje, kjer se lahko izvajajo učinkoviti ukrepi za dolgoročno oblikovanje zdravega vedenja pri prihodnjih generacijah;

G.     ker imajo šole prostore in instrumente, ki omogočajo bolje poznavanje živil in njihove priprave ter uveljavitev prehranskih navad, ki so lahko ob redni in zmerni telesni dejavnosti podlaga za zdrav način življenja;

H.     ker so informiranje, izobraževanje in ozaveščanje del strategije EU za pomoč državam članicam pri zmanjšanju škode zaradi uživanja alkohola (COM(2006)0625), in ker se v tej strategiji priznavajo primerni vzorci uživanja alkohola; ker je Svet 5. junija 2001 izdal priporočilo o uživanju alkohola med mladimi, zlasti otroki in mladostniki, v skladu s katerim naj bi se spodbujal večsektorski pristop k učenju o tej problematiki;

I.      ker so udeleženci srečanja Mreže evropskih fundacij za prehrano (ENF) o prehrani v evropskih šolah in vlogi fundacij ugotovili, da je treba v učni načrt uvrstiti prehranjevanje, tako z vidika hranilnosti kot gastronomije, in se soglasno dogovorili, da bodo to sporočilo prenesli organom, kot sta Evropski parlament in Komisija;

J.      ker so različne države prek različnih domačih institucij spodbudile priznanje sredozemske prehrane kot nesnovne kulturne dediščine Unesca, kar pomeni promocijo in uveljavitev vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo zdrav način življenja, in sicer na podlagi celostnega pristopa, pri katerem se upoštevajo vidiki vzgoje, hrane, šole, družine, prehrane, ozemlja, krajine itd;

K.     ker sredozemska prehrana združuje uravnoteženo in zdravo prehranjevanje in način življenja, kar je neposredno povezano s preprečevanjem kroničnih bolezni in krepitvijo zdravja, tako v šolskem kot družinskem okolju;

L.     ker je cilj evropskih programov v zvezi s hrano v šoli zagotoviti, da bi hrana, ki je na voljo v šolskih menzah, vsebovala vse potrebne snovi za kakovostno in uravnoteženo prehrano; ker vzgoja v svojem najširšem smislu, tudi glede hrane, utrjuje koncept zdravega načina življenja, ki temelji na uravnoteženi prehrani šolarjev;

M.    ker resno izobraževanje na področju prehrane zagotavlja osveščenost javnosti o zadevah, kot so povezanost med živili, prehranska trajnost in zdravje planeta;

N.     ker zvišanje cen v šolskih menzah in cen hrane na splošno mnogim gospodinjstvom in zlasti otrokom preprečuje dostop do uravnotežene in kakovostne prehrane;

O.     ker mediji in oglaševanje vplivajo na potrošniške vzorce;

P.     ker je poglavitno, da se oblikujejo primerne sheme označevanja živil, tako da bodo vsi potrošniki pridobili jasne informacije o njihovi sestavi in poreklu, saj je treba ljudem omogočiti, da se zelo dobro seznanijo z živili, ki jih uporabljajo, in njihovo resnično kakovostjo in okusom;

Q.     ker usposabljanje delavcev v gastronomskem sektorju prispeva k prenašanju znanja o evropski gastronomiji, povečevanju njene prepoznavnosti ter njenemu ohranjanju in razvoju;

Kulturni vidiki

R.     ker je gastronomija skupek znanj, izkušenj, umetnosti in obrti, ki omogočajo zdravo prehranjevanje in uživanje ob hrani;

S.     ker je gastronomija sestavni del naše identitete in poglavitna komponenta evropske kulturne dediščine in dediščine držav članic;

T.     ker EU spodbuja opredelitev, varovanje in mednarodno zaščito geografskih označb, označb porekla in tradicionalnih posebnosti agroživilskih proizvodov;

U.     ker gastronomija ni le izbrana oblika umetnosti, ki temelji na skrbni pripravi hrane, temveč se odraža tudi v priznavanju vrednosti in kakovosti sestavin, ki se uporabljajo, ter potrebe po odličnosti vseh faz predelave živil, kar vključuje spoštovanje živali in narave;

V.     ker je gastronomija tesno povezana z načini kmetovanja v evropskih regijah in njihovimi lokalnimi proizvodi;

W.    ker je pomembno, da se obredi in običaji, povezani z lokalno in regionalno gastronomijo, ohranijo ter se spodbuja razvoj evropske gastronomije;

X.     ker je gastronomija ena najpomembnejših oblik kulturnega izražanja človeka in ker te besede ne bi smeli povezovati le z „visoko kuhinjo“, temveč z vsemi vrstami kulinarike iz različnih regij in družbenih slojev, tudi s tistimi, ki izhajajo iz avtohtone kuhinje;

Y.     ker vdor standardiziranih živil zelo pogosto ogroža obstoj značilne kuhinje, ki je sestavni del naše kulinarike in kulturne dediščine;

Z.     ker je za kakovost, ugled in raznolikost evropske gastronomije poglavitno, da se v Evropi proizvaja kakovostna hrana v zadostnih količinah;

Aa.   ker gastronomijo zaznamujejo različni vidiki prehranjevanja in ker so njeni trije temeljni stebri zdravje, prehranske navade in užitek; ker je kulinarika v mnogih državah pomemben del družabnega življenja in omogoča zbliževanje ljudi; ker je spoznavanje različnih vrst gastronomske kulture ena izmed oblik kulturne izmenjave; ker to tudi pozitivno vpliva na družbene in družinske odnose;

Ab.   ker je priznanje sredozemske prehrane kot nesnovne kulturne dediščine Unesca pomembno, saj gre za priznanje skupka znanj, spretnosti, praks, obredov, navad in simbolov, povezanih s pridelovanjem in pobiranjem poljščin, ribištvom in živinorejo ter načinom konzerviranja, predelave, priprave, deljenja in uživanja hrane;

Ac.   ker so prehranjevalne navade Evropejcev del bogate družbeno-kulturne dediščine, naša naloga pa je, da jo prenesemo na prihodnje generacije; ker so šole, poleg doma, najprimernejši kraj za pridobivanje tega znanja;

Ad.   ker gastronomija postaja ena najpomembnejših atrakcij na področju turizma in ker prepletanje turizma, gastronomije in prehrane zelo pozitivno vpliva na spodbujanje turizma;

Ae.   ker je pomembno, da se na prihodnje generacije prenese zavest o gastronomskem bogastvu njihovih regij in o evropski gastronomiji na splošno;

Af.    ker gastronomija prispeva k promociji regionalne dediščine;

Ag.   ker je bistveno promovirati lokalne in regionalne proizvode, da se po eni strani ohrani gastronomska dediščina ter po drugi strani zagotovi pravično plačilo za proizvajalce in dostopnost do teh proizvodov za čim večje število ljudi;

Ah.   ker je gastronomija vir kulturnega in gospodarskega bogastva za regije, ki so del EU;

Ai.    ker evropsko dediščino sestavlja skupek snovnih in nesnovnih elementov, v primeru gastronomije in hrane pa jo oblikujejo tudi kraji in pokrajine, iz katerih izvirajo prehranski proizvodi;

Aj.    ker trajnost, raznovrstnost in kulturno bogastvo evropske gastronomije temeljijo na kakovostni lokalni proizvodnji;

Izobraževalni vidiki

1.      poziva države članice, naj že v šolske programe najnižjih razredov vključijo predmete in praktični pouk s področja hrane, zdravega prehranjevanja in prehranskih navad, vključno z zgodovinskimi, geografskimi, kulturnimi in izkustvenimi vidiki, in tako prispevajo k boljšemu zdravstvenemu stanju in dobremu počutju ljudi ter večji kakovosti hrane in varstvu okolja; pozdravlja izobraževalne programe o gastronomiji, ki so se izvajali v šolah v številnih državah članicah, v nekaterih primerih v sodelovanju z najboljšimi kuharji; poudarja pomen povezovanja izobraževanja o zdravih prehranskih navadah z ukrepi proti stereotipom, ki lahko povzročijo hude motnje hranjenja in psihološke motnje, kot sta anoreksija in bulimija;

2.      prav tako poudarja pomen izvajanja priporočil Svetovne zdravstvene organizacije za boj proti debelosti in slabi prehrani; je zaskrbljen zaradi problema neustrezne prehranjenosti v Evropi in njegove večje razširjenosti od začetka krize ter poziva države članice, naj si nadvse prizadevajo, da se bodo lahko vsi zdravo prehranjevali, na primer z zagotavljanjem, da bo v šolskih in občinskih menzah na voljo kakovostna hrana in bodo te menze odprte za javnost;

3.      opozarja, da je treba učne načrte obogatiti tudi z informacijami o gastronomski kulturi, zlasti lokalni, pripravi, proizvodnji, konzerviranju in distribuciji živil, njihovih družbenih in kulturnih vplivih ter pravicah potrošnikov; poziva države članice, naj v svoje učne programe vključijo delavnice o razvoju čutil, zlasti okusa, ki bodo združevale pouk o prehranskih koristi živil ter seznanjanje z regionalno in nacionalno gastronomsko dediščino;

4.      opominja, da je v nekaterih državah prehrana že vključena v učne načrte, medtem ko v drugih kot taka ni obvezna, temveč se o njej poučuje z različnimi sredstvi, kot so programi lokalnih organov ali zasebnih organizacij;

5.      ponovno poudarja, da sta v šolah potrebna vzgoja na področju prehrane in poučevanje o pravilnem in zdravem prehranjevanju, ki obenem prinaša užitek;

6.      opozarja, da je treba v osnovnih in srednjih šolah po vsej EU okrepiti šport in telesno dejavnost;

7.      opozarja, da dobra prehrana otrok izboljša njihovo počutje, poveča sposobnost učenja in odpornost na bolezni ter pripomore k zdravemu razvoju;

8.      opozarja, da lahko prehranske navade v otroštvu vplivajo na želje in izbiro živil ter načinov njihove priprave in uživanja v obdobju odraslosti; meni, da je otroštvo torej najprimernejše obdobje za privzgojitev okusa, šola pa pomemben kraj, kjer se učenci seznanijo z raznovrstnostjo proizvodov in gastronomije;

9.      meni, da bi bilo treba izvajati programe za izobraževanje in osveščanje o posledicah neprimernega uživanja alkohola ter spodbujati pravilne vzorce pametnega uživanja alkohola s poznavanjem posebnih značilnosti vin, njihovih geografskih označb, sort grozdja, postopkov pridelave in pomena tradicionalnih izrazov;

10.    poziva Komisijo, naj spodbuja projekte, ki vključujejo izmenjavo informacij in prakse na področju prehrane, hrane in gastronomije, denimo v okviru projekta Comenius (šolsko izobraževanje) v sklopu programa Erasmus+; poleg tega poziva EU in države članice, naj spodbujajo medkulturno izmenjavo v gostinski, živilski in gastronomski panogi, pri čemer naj izkoristijo možnosti, ki jih nudi program Erasmus+ za kakovostno usposabljanje, mobilnost in pripravništvo za učence in strokovnjake;

11.    poudarja, da bi morali pri učenju o prehrani in gastronomiji, vključno z varstvom narave in okolja, sodelovati družina, učitelji, izobraževalna skupnost, sredstva obveščanja in vsi pedagoški delavci;

12.    poudarja koristnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) kot dobrega izobraževalnega orodja za podporo učenju; podpira ustanavljanje interaktivnih platform za lažji dostop do evropske, nacionalne in regionalne gastronomske dediščine ter njeno razširjanje, da bi se spodbujala ohranjanje in prenos tradicionalnega znanja in izkušenj med strokovnjaki, obrtniki in državljani;

13.    poziva Komisijo, Svet in države članice, naj preučijo možnost uvedbe strožjega nadzora nad vsebino in oglasi v zvezi z živili, zlasti z vidika hranilne vrednosti;

14.    opozarja države članice, naj zagotovijo prepoved vsakršnega oglaševanja ali sponzoriranja nezdrave hrane v šolah;

15.    poziva države članice, naj v sodelovanju z nutricionisti in zdravniki učiteljem zagotovijo ustrezno usposabljanje, da bodo lahko v šolah in na univerzah pravilno poučevali prehranske vede; poudarja, da sta prehrana in okolje medsebojno odvisna, in zato tudi poziva k posodbitvi znanja o naravnem okolju;

16.    poziva Komisijo in Svet, na preučita programe za usposabljanje gastronomskih delavcev; spodbuja države članice, naj ta usposabljanja spodbujajo; poudarja, da je pomembno, da se na teh usposabljanjih obravnavajo lokalna in evropska gastronomija, raznovrstnost proizvodov ter postopki priprave, proizvodnje, konzerviranja in distribucije živil;

17.    poudarja, da mora biti poudarek usposabljanj gastronomskih delavcev na „domačih“ ter lokalnih in raznovrstnih proizvodih;

18.    poziva države članice, naj si izmenjujejo znanja in dobro prakso glede dejavnosti, povezanih z gastronomijo v izobraževanju, in spodbujajo ozaveščenost o gastronomiji v različnih regijah; poleg tega poziva k izmenjavi najboljše prakse oziroma k preučitvi možnosti za skrajšanje prehranske verige s poudarkom na lokalnih sezonskih proizvodih;

19.    poudarja, da je treba programe financiranja v okviru skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020 uporabiti za spodbujanje zdrave prehrane v šolah;

20.    opozarja, da je priznanje sredozemske prehrane in francoskega gastronomskega obeda kot nesnovne kulturne dediščine človeštva s strani Unesca spodbudilo ustanovitev institucij in organov, ki spodbujajo poznavanje, prakso in izobraževanje glede vrednosti uravnotežene in zdrave prehrane ter zdravih prehranskih navad;

Kulturni vidiki

21.    poudarja potrebo po ozaveščenosti o raznolikosti in kakovosti regij, pokrajin in proizvodov, na katerih temelji evropska gastronomija, ki je del naše kulturne dediščine in predstavlja tudi edinstven, mednarodno priznan življenjski slog; poudarja, da je treba zato včasih spoštovati lokalne navade;

22.    opozarja, da je gastronomija orodje, ki se lahko uporabi za razvoj rasti in delovnih mest v širokem sklopu gospodarskih panog, kot so gostinstvo, turizem, kmetijsko-živilska industrija in raziskave; meni, da gastronomija omogoča tudi razvoj zagnanosti za varstvo narave in okolja, ki zagotavlja, da imajo živila pristnejši okus in vsebujejo manj aditivov ali konzervansov;

23.    poudarja pomen gastronomije pri spodbujanju gostinskega sektorja po vsej Evropi in obratno;

24.    priznava vlogo, ki jo imajo naši izurjeni in nadarjeni kuharski mojstri pri ohranjanju in izvažanju naše gastronomske dediščine, ter pomen ohranjanja našega kulinaričnega znanja kot ključnega dejavnika za izobraževalno in gospodarsko dodano vrednost;

25.    pozdravlja pobude, katerih namen je promocija evropske gastronomske dediščine, kot so na primer sejmi ter lokalni in regionalni gastronomski festivali, ki krepijo koncept bližine kot elementa varstva okolja in našega prostora ter zagotavljajo večje zaupanje potrošnikov; spodbuja, naj se v te pobude vključi evropska razsežnost;

26.    pozdravlja tri sisteme EU v zvezi z geografskimi označbami in tradicionalnimi posebnostmi, in sicer o zaščiteni označbi porekla (ZOP), zaščiteni geografski označbi (ZGO) in zajamčeni tradicionalni posebnosti (ZTP), ki povečujejo vrednost evropskih kmetijskih proizvodov na ravni EU in mednarodni ravni; poziva države članice in regije, naj oblikujejo oznake ZOP, zlasti skupne ZOP, za enake vrste proizvodov s čezmejnih geografskih območij;

27.    pozdravlja pobude, kot je gibanje „slow food“ (počasna hrana), ki se zavzema za to, da se v širši javnosti bolj ceni družbeni in kulturni pomen hrane, ter pobudo „Wine in Moderation“ (vino v zmernih količinah), ki spodbuja zmeren življenjski slog in zmerno uživanje alkoholnih pijač;

28.    poudarja tudi vlogo, ki jo imajo akademije za gastronomijo, zveza evropskih fundacij za prehrano in Mednarodna akademija za gastronomijo s sedežem v Parizu pri preučevanju in širjenju gastronomske dediščine;

29.    poziva države članice, naj v okviru kulturnega in gospodarskega razvoja različnih regij oblikujejo in izvajajo politike za kakovostno in količinsko izboljšanje sektorja gastronomije kot takega, pa tudi v povezavi s turistično ponudbo;

30.    poudarja, da je gastronomija pomembna kulturna izvozna dobrina EU in posameznih držav članic;

31.    poziva države članice, naj podprejo pobude, povezane s kmetijskim turizmom, ki pripomorejo k spoznavanju kulturne in krajinske dediščine, zagotavljajo regionalno podporo in spodbujajo razvoj podeželja;

32.    poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo kulturne vidike gastronomije in spodbujajo prehranske navade, s katerimi se ohranjajo zdravje potrošnikov ter izmenjave in širjenje kultur ter spodbujajo regije, obenem pa tudi užitek pri jedi, gostoljubnosti in družabnosti;

33.    poziva države članice, naj sodelujejo med seboj in podporejo pobude za ohranjanje visoke kakovosti, raznovrstnosti, raznolikosti in edinstvenosti lokalnih, regionalnih in nacionalnih trdicionalnih produktov ter tako preprečijo poenotenje, ki bi na dolgi rok privedlo do osiromašenja evropske gastronomske dediščine;

34.    spodbuja Komisijo, Svet in države članice, naj pri odločanju o prehranski politiki upoštevajo pomen podpiranja trajnostne, raznolike in kakovostne evropske proizvodnje hrane v zadostnih količinah, da bi podprli evropsko kulinarično raznovrstnost;

35.    poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe za priznavanje in označevanje evropske proizvodnje hrane, da bi povečali vrednost njenih proizvodov, nudili boljše informacije potrošnikom in zaščitili raznovrstnost evropske gastronomije;

36.    opozarja, da je pomembno priznavati in povečevati vrednost kakovostnih gastronomskih proizvodov; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj razmislijo o uvedbi obveščanja potrošnikov s strani gostincev o jedeh, ki se na kraju samem pripravijo iz surovih sestavin;

37.    spodbuja Komisijo, Svet in države članice, naj preučijo učinke zakonodaje, ki jo sprejemajo, na zmogljivost, raznovrstnost in kakovost proizvodnje hrane v EU ter sprejmejo ukrepe proti ponarejanju proizvodov;

38.    podpira morebitne pobude, ki jih bodo razvijale države članice in njihove regije za spodbujanje in ohranjanje vseh ozemelj, pokrajin in proizvodov, ki sestavljajo lokalno gastronomsko dediščino; poziva regije, naj spodbujajo lokalno in dietetično gastronomijo v šolskih in občinskih menzah v povezavi z lokalnimi proizvajalci, da bi ohranile in povečale vrednost regionalne gastronomske dediščine, spodbujale lokalno kmetijstvo in skrajšale dobavne verige;

39.    poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za varstvo evropske dediščine, povezane z gastronomijo, kot so na primer varstvo arhitekturne dediščine tradicionalnih živilskih tržnic, vinskih kleti in drugih objektov ter pripomočkov in strojev, povezanih s hrano in gastronomijo;

40.    poudarja, da je pomembno opredeliti, evidentirati, prenašati in razširjati kulturno bogastvo evropske gastronomije; spodbuja ustanovitev evropske opazovalne skupine za gastronomijo;

41.    predlaga Evropski komisiji, naj evropsko gastronomijo vključi v svoje kulturne programe in pobude;

42.    pozdravlja uvrstitev francoskega gastronomskega obeda na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva poleg sredozemske prehrane, tradicionalne mehiške kuhinje in hrvaškega medenjaka ter spodbuja države članice, naj zaprosijo za vpis svoje gastronomske tradicije in navad na seznam Konvencije Unesca o varovanju nesnovne kulturne dediščine, da bi s tem omogočile njihovo ohranitev;

43.    predlaga evropskim mestom, naj kandidirajo za Unescovo mesto gastronomije v okviru programa Mreža ustvarjalnih mest;

o

o         o

44.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 33 E, 5.2.2013, str. 360.


OBRAZLOŽITEV

Razvoj zadnjih let je pokazal, da je prehrana v najširšem pomenu te besede v sodobni družbi izjemno pomembna.

Na eni strani si je treba v okviru razvojnih ciljev tisočletja bolj prizadevati, da bi odpravili lakoto in probleme s pitno vodo v vseh tistih državah, ki jih še vedno pesti ta velika težava človeštva, ki je v 21. stoletju povsem nedopustna.

Na drugi strani pa je presenetljivo, da je prehrana v razvitih državah s sprejemljivo ravnjo gospodarskega razvoja zaradi pomanjkljive kulture in/ali izobraženosti postala temeljni vzrok za bolezni in patoloških stanj, ki povzročajo izjemno visoke stroške v javni in zasebni zdravstveni oskrbi.

Neustrezna prehrana je dejansko glavni vzrok debelosti, anoreksije, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, želodčnih težav itd.

Seveda ne gre samo za slabo prehrano. Na vse te bolezni močno vplivajo tudi pomanjkanje telesne vadbe, uživanje škodljivih snovi, kot so mamila, prekomerne količine alkohola ali tobaka in pomanjkljivo obvladovanje čustev.

Vendar je prehrana nedvomno bistven element.

Če se želimo izogniti izjemno visokim stroškom za zdravljenje bolezni in patologij, izvirajočih iz neustrezne prehrane, ki jih celo v najbolj razvitih družbah težko pokrijemo, je nujno treba v različne izobraževalne sisteme držav članic vključiti učenje o prehrani in hranljivosti, delavnice za razvoj okusa ter znanja in kulturo na področju hrane in gastronomije.

Poleg tega je očitno, da gastronomija in kuhanje postajata vse pomembnejši obliki umetniškega in kulturnega izražanja; da prehrana in kakovostno kuhanje sodita med temeljne podporne stebre družinskih in družbenih odnosov in da je zadovoljstvo pri jedi seveda nepogrešljivo s senzoričnega pa tudi psihološkega vidika, saj gre za bistveni element psihične in čustvene stabilnosti.

Nenazadnje je očitno, da je gastronomija postala bistven element turizma in, čeprav je veliko razlogov za turizem in potovanje, uživanje ob hrani vedno bistveno popestri to izkušnjo.

Za dosego cilja, da bi hrana v smislu hranljivosti in v gastronomskem smislu izpolnila svojo vlogo v sodobni družbi, je najpomembnejša pridobitev ustrezne izobrazbe in kulture na tem področju.

Zato je nepogrešljivo, da se v družbah 21. stoletja znanja o prehrani in hranljivosti ter vzgoja okusa, to je vzgoja na področju gastronomskega vidika prehrane, vključijo v izobraževalne sisteme vseh evropskih držav kot bistven in obvezen element.

Zato je bistvenega pomena, da Evropska unija razvije politiko izobraževanja na področju prehrane in gastronomije.

Nesmiselno je, da naši študentje več let, mesecev, dni in ur posvetijo študiju številnih predmetov, hkrati pa ne posvetijo potrebnega časa temu, da bi se naučili prehranjevanja z vseh vidikov: nutricionističnega in dietetičnega, družbenega in kulturnega, čutnega in gastronomskega.

Izobraževanje pa ne sme biti zgolj teoretično, saj vsa senzorična področja zahtevajo izkušnje in prakso. Zato morajo naši šolarji poleg pridobivanja potrebnih teoretičnih znanj obvezno izkušati, vaditi in vzgajati okus, tip in voh, da bodo lahko čutno uživali v hrani, ki bo hkrati tudi zdrava.

Glavni cilj izobraževanja o prehrani in prehranski kulturi v 21. stoletju mora biti dokazati in prepričati vse ljudi, mlade in starejše, da se je povsem mogoče in nujno prehranjevati zdravo in ob tem tudi uživati.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.2.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Emma McClarkin, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Monika Panajotova (Monika Panayotova), Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Ivo Belet, Iosif Matula, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Isabelle Thomas

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jens Geier

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov