Postopek : 2013/2131(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0137/2014

Predložena besedila :

A7-0137/2014

Razprave :

PV 10/03/2014 - 11
CRE 10/03/2014 - 11

Glasovanja :

PV 11/03/2014 - 9.22
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0201

POROČILO     
PDF 201kWORD 177k
21.2.2014
PE 521.743v02-00 A7-0137/2014

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2012

(2013/2131(INI))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Marian-Jean Marinescu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2012

(2013/2131(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2012,

–       ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in protokola št. 5 o statutu EIB,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2012 o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom(1),

–       ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj o instrumentih za porazdelitev tveganja za države članice, ki imajo resne težave s finančno stabilnostjo oziroma jim takšne težave grozijo, svojega stališča o tem poročilu z dne 19. aprila 2012(2) in zlasti mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2011(3),

–       ob upoštevanju poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012, ki zlasti predvidevajo povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, v katerih poziva k oblikovanju novega naložbenega načrta v podporo malim in srednjim podjetjem ter spodbudo financiranju gospodarstva,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, v katerih je določil cilj usmeritve vseh politik EU v podporo konkurenčnosti, zaposlovanju in rasti,

–       ob upoštevanju sporočil Komisije o inovativnih finančnih instrumentih z naslovom „Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov“ (COM(2011)0662) in „Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020“ (COM(2011)0660),

–       ob upoštevanju povečanja kapitala Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), zlasti v zvezi z vprašanjem povezav med EIB in EBRD,

–       ob upoštevanju sklepa o razširitvi območja dejavnosti EBRD na Sredozemlje,

–       ob upoštevanju novega memoranduma o soglasju med EIB in EBRD, podpisanega 29. novembra 2012,

–       ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zunanjem mandatu EIB 2007–2013(4),

–       ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0137/2014),

A.     ker je bila Evropska investicijska banka (EIB) ustanovljena z Rimsko pogodbo in je njena naloga v skladu s členom 309 PDEU, da v interesu Unije prispeva k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju notranjega trga, pri čemer ima dostop do trga kapitala in uporablja lastna sredstva, njen cilj pa je pomagati pri uresničevanju prednostnih nalog Unije z izbiranjem ekonomsko izvedljivih projektov za naložbe EU;

B.     ker je treba v teh posebno hudih socialnih in gospodarskih razmerah, ki jih zaznamujejo omejitve javnih proračunov, uporabiti vsa finančna sredstva in politike EU, tudi finančna sredstva in politike EIB, da bi podprli okrevanje gospodarstva in našli nove vire rasti;

C.     ker EIB deluje tudi kot finančna veja in dopolnilo drugih virov naložb, saj nadomešča ali odpravlja tržne vrzeli;

D.     ker EIB pomaga EU vzdrževati in krepiti njeno konkurenčno prednost na svetovni ravni;

E.     ker bo EIB še naprej temelj in katalizator razvoja politik EU, ki zagotavlja stalno navzočnost javnega sektorja in ponuja naložbene zmogljivosti ter hkrati zagotavlja najboljše možno povezovanje in izvajanje vodilnih pobud strategije Evropa 2020;

F.     ker se bo EIB kot temeljni instrument stabilnosti osredotočila na svojo proticiklično vlogo, v kateri deluje kot zanesljiv partner za dobre projekte v EU in zunaj njenih meja;

G.     ker EIB podpira ključne gonilne sile rasti in zaposlovanja, kar sta cilja strategije Evropa 2020, kot so infrastruktura, ki omogoča rast, vrhunske inovacije in konkurenčnost;

H.     ker mora EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bo imela še naprej dostop do mednarodnih kapitalskih trgov po najboljših pogojih financiranja, kar prinaša pozitivne učinke med celotnim trajanjem projektov in za vse deležnike;

I.      ker je Evropski svet junija 2012 uvedel pakt za rast in delovna mesta, ki obsega vrsto politik, katerih cilj je spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki gospodarno izkorišča vire in ustvarja nova delovna mesta;

J.      ker se uporaba inovativnih finančnih instrumentov šteje za enega od načinov za razširitev področja uporabe obstoječih orodij, kot so nepovratna sredstva, in za povečanje splošne učinkovitosti proračuna EU;

K.     ker je ključnega pomena, da se obnovi dodeljevanje posojil gospodarstvu in olajša financiranje naložb;

L.     ker mednarodni finančni instrumenti zagotavljajo nov prostor za sodelovanje med vsemi institucionalnimi akterji in omogočajo resnične ekonomije obsega;

M.    ker se dejavnosti EIB zunaj EU izvajajo v podporo zunanjepolitičnemu delovanju Unije ter bi morale biti usklajene s cilji EU in jih spodbujati, kot določata člena 208 in 209 PDEU;

N.     ker dejavnosti EIB dopolnjujejo posebni instrumenti Evropskega investicijskega sklada (EIS), ki se osredotočajo na zagotavljanje tveganega kapitala v korist malih in srednjih ter novoustanovljenih podjetij in mikrofinanciranja;

O.     ker je povečanje kapitala okrepilo bilanco stanja EIB in omogočilo ambiciozne cilje v zvezi z operativnim kreditiranjem;

P.     ker je bilo vloženega veliko truda v izvajanje več skupnih ukrepov (kombiniranje garancij EIS s posojili EIB za mala in srednja podjetja);

Politični okvir in vodilna načela za ukrepe EIB

1.      pozdravlja letno poročilo EIB za leto 2012 in uresničitev dogovorjenega operativnega načrta o financiranju približno 400 projektov v več kot 60 državah v znesku 52 milijard EUR;

2.      pozdravlja, da je svet guvernerjev EIB odobril povečanje kapitala za 10 milijard EUR, kar omogoča, da se dolgoročna posojila za projekte v EU v obdobju 2013–2015 podprejo z dodatnimi 60 milijardami EUR (to pomeni povišanje ciljev v zvezi s posojanjem za 49 %);

3.      poziva EIB, naj ohrani pričakovane cilje v zvezi s svojo dodatno dejavnostjo in sprosti 180 milijard EUR za dodatne naložbe v celotni EU za omenjeno obdobje;

4.      opozarja, da so obeti za projekte v EU še posebej zanimivi za številna prednostna tematska področja v okviru strategije Evropa 2020, med katere sodijo „svežnji“ za inovacije in veščine, vključno z nizkoogljično infrastrukturo, naložbe v mala in srednja podjetja, kohezijo in učinkovito rabi virov in energije (vključno s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo); ugotavlja, da so bila ta glavna področja ustrezno opredeljena v poslovnem načrtu skupine EIB za obdobje 2013–2015, in pozdravlja dodelitev dodatnih 60 milijard EUR za posojilne zmogljivosti za financiranje njihovega izvajanja;

5.      vendar je trdno prepričan, da bi se bilo treba v okviru teh širokih prednostnih področij bolj osredotočiti na naložbe v dolgoročno rast in ustvarjanje delovnih mest ter zagotavljanje trajnega in vidnega učinka v realnem gospodarstvu, zato v zvezi s tem poziva k celoviti oceni vseh področij, ki bo pokazala realne vrednosti v zvezi dolgoročnim zaposlovanjem in učinki na gospodarstvo, ki izhajajo iz posojilne dejavnosti EIB na vseh področjih po finančni krizi;

6.      pozdravlja uvedbo instrumenta za rast in zaposlovanje (GEF), s katerim bo EIB lahko podrobneje spremljala učinek projektov, ki jih financira, na zaposlovanje in rast;

7.      poziva EIB, naj še naprej podpira dolgoročne prednostne naloge EU, kar zadeva gospodarsko in socialno kohezijo, rast in zaposlovanje, okoljsko trajnost in podnebne ukrepe ter učinkovito rabo virov, z nadaljnjim razvojem novih finančnih in nefinančnih instrumentov, katerih namen je odpraviti kratkoročne tržne neučinkovitosti in tudi bolj dolgoročne strukturne vrzeli gospodarstva EU;

8.      spodbuja EIB k pogajanjem in sklenitvi memorandumov o soglasju z regionalnimi razvojnimi bankami, ki poslujejo na njenih območjih, da bi spodbudila sinergije, delila tveganja in stroške ter zagotavljala dovolj posojil realnemu gospodarstvu;

9.      meni, da je pakt za rast in delovna mesta pomemben, vendar nezadosten odgovor na izzive, s katerimi se sooča EU, in ugotavlja, da so ključni elementi njegove uspešnosti povečanje kapitala EIB in večja uporaba skupnih instrumentov Komisije in EIB za delitev tveganja skupaj s sinergijami med specializiranimi dejavnostmi EIB in EIS;

10.    poziva EIB, naj svoje financiranje osredotoči na projekte, ki pomembno prispevajo h gospodarski rasti;

11     opominja, da je Komisija skupaj z predstavila poročilo o možnosti in prednostnih ciljih, ki jih je treba opredeliti pri izvajanju pakta za rast in delovna mesta, zlasti kar zadeva infrastrukturo, energetsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, digitalno gospodarstvo, raziskave in inovacije ter mala in srednja podjetja; poziva, da se na osnovi tega poročila opravi politična razprava v Evropskem parlamentu, ki se je bodo udeležili predsedniki Evropskega sveta, Komisije in EIB;

12.    je zlasti zaskrbljen, da so finančna sredstva, namenjena državam z dogovorjenim programom (Grčija, Irska, Portugalska, Ciper), ostala v letu 2012 na nizki ravni in predstavljala približno +/– 5 % vseh naložb EIB; ugotavlja, da cilji EIB v zvezi z naložbami v državah z dogovorjenim programom za leto 2013 ustrezajo do 5 milijardam EUR, od skupnega cilja EU v znesku 62 milijard EUR;

13.    izraža zaskrbljenost, ker je EIB pri dodeljevanju posojil ohranjala politiko delnega izogibanja tveganjem, s čimer je omejila obseg morebitnih posojilojemalcev, ki bi lahko izpolnjevali njene posojilne zahteve, in s tem preprečila dodano vrednost posojil;

14.    zahteva, naj EIB poveča notranjo zmogljivost za prevzemanje tveganja, tako da svoje sisteme za obvladovanje tveganj prilagodi sedanjim razmeram;

15.    priznava, da EIB ne sme izgubiti bonitetne ocene AAA, da bo ohranila svojo finančno moč in zmogljivost za finančne injekcije realnemu gospodarstvu; vendar poziva EIB, naj skupaj z EIS razmisli o večji udeležbi v dejavnostih, ki so bolj povezane s tveganjem, da bi zajamčila razumno razmerje med stroški in koristmi;

16.    ugotavlja, da so se cilji EIB v zvezi z bolj tvegano posebno dejavnostjo v letu 2013 zvišali na 6 milijard EUR, da so se finančna sredstva za pobude v zvezi z delitvijo tveganj in izboljšanjem kreditne kvalitete povečala na 2,3 milijarde EUR in da je bila nedavno začeta pobuda za financiranje rasti, ki je olajšala dostop do financiranja za inovativna podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

17.    poziva EIB, naj okrepi svojo dejavnost na podlagi pooblastila za tvegani kapital in pooblastila za dolžniško-lastniški kapital za rast, ki ju EIB dodeli EIS;

18.    pozdravlja dejstvo, da je EIS povečal svoje pooblastilo za vire tveganega kapitala, ki jih financira EIB, za 1 milijardo EUR, s posebnim poudarkom na bolj tveganem dolžniško-lastniškem financiranju, kar je del skupnih ukrepov EIB-EIS za odpravo finančnih omejitev za nove načrte za inovacije in rast evropskih srednjih podjetij;

19.    poziva EIB, naj bo bolj proaktivna pri zagotavljanju tehničnega strokovnega znanja na vseh ključnih področjih dejavnosti z velikim potencialom rasti v vseh državah članicah; opozarja, da je tehnično in finančno svetovanje učinkovito sredstvo, ki prispeva k uresničevanju projektov ter pospešuje izplačila in realne naložbe; zato meni, da bi bilo treba strokovno znanje EIB okrepiti in zagotoviti, da je na voljo v zgodnjih fazah projektov, ki jih sofinancirata EU in EIB, ter ob predhodni oceni obsežnih projektov, tudi prek instrumenta skupne pomoči pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS);

20.    poziva EIB, naj si v sedanjih razmerah, ko so stopnje črpanja v številnih državah članicah kritično nizke, bolj prizadeva, da bi podprla zmožnost držav članic za črpanje finančnih sredstev EU, tudi strukturnih skladov, z nadaljnjim razvojem dodatnih skupnih instrumentov za delitev tveganja in s prilagoditvijo obstoječih, ki se že financirajo iz proračuna EU;

21.    poziva države članice, naj, kjer je primerno, sodelujejo s Komisijo, tako da del svojih sredstev iz strukturnih skladov uporabijo za delitev posojilnih tveganj z EIB ter zagotavljanje jamstev za znanje in veščine, učinkovito rabo virov, strateško infrastrukturo in dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;

22.    ceni dejstvo, da je neporabljena sredstva strukturnih skladov zdaj mogoče uporabiti kot posebni jamstveni sklad za posojila EIB, zlasti v Grčiji;

23.    ugotavlja, da je EIB leta 2012 namenila 2,2 milijarde EUR za posojila iz naslova strukturnih programov ter s tem omogočila podporo številnim malim in srednjim shemam v skladu s prednostnimi nalogami kohezijske politike v različnih sektorjih;

24.    poziva EIB, naj glede na dejstvo, da so ekonomske in finančne razmere v EU različne, v tesnem sodelovanju z državami članicami razvije naložbene strategije, usmerjene v rezultate, ki bodo ustrezno prilagojene nacionalnim, regionalnim in lokalnim prednostnim nalogam za rast, pri čemer naj ustrezno upošteva horizontalne prednostne naloge iz letnega pregleda rasti Komisije in evropskega semestra gospodarskega upravljanja;

25.    spodbuja EIB, naj preuči možnost tesnejšega sodelovanja s proaktivno udeležbo v sporazumih o partnerstvu med Komisijo in državami članicami;

26.    ugotavlja, da število javno-zasebnih partnerstev med krizo in po njej upada, ter hkrati opozarja na posebno pomembno vlogo, ki jo imajo v naložbah, zlasti v prometna omrežja ter raziskave in inovacije; ugotavlja, da se je trg javno-zasebnih partnerstev EU po vrednosti sicer povečal, vendar pa je bilo transakcij znatno manj;

27.    meni, da so državna jamstva dragoceni instrumenti za odpravljanje tržnih nepopolnosti, ki lahko podprejo uresničevanje programov in projektov javno-zasebnih partnerstev; poziva EIB, naj glede na strokovno znanje, ki ga ima na tem področju, poveča svojo udeležbo v jamstvih za posojila, dodeljena javno-zasebnim partnerstvom prek državnih jamstev;

28.    poleg tega meni, da bi svetovalno funkcijo EIB, ki temelji na strokovnem znanju in izkušnjah, pridobljenih v Evropskem strokovnem centru za javno-zasebna partnerstva, lahko izkoristili za zagotavljanje ciljno usmerjene tehnične in specializirane pomoči na vladni ravni, kjer je primerno, pa tudi na regionalni ravni, da bi olajšali ustrezno ocenjevanje koristi vključevanja državnega jamstva v program javno-zasebnega partnerstva;

29.    opozarja, da sta EIB in Komisija s podporo držav članic leta 2012 sprožili pilotno fazo pobude za projektne obveznice, katere namen je pospešiti financiranje ključnih infrastrukturnih projektov s pritegnitvijo institucionalnih vlagateljev;

30.    pozdravlja prvo šestmesečno poročilo pilotne faze projektnih obveznic, iz katerega je razvidno, da je bilo odobrenih devet projektov v šestih državah; poziva k nadaljevanju in povečanju uporabe takih obveznic ter k rednemu pregledovanju njihove učinkovitosti, da se spodbudijo vzdržne naložbe v dolžniške instrumente, ki usmerjajo zasebni kapital v potrebne prometne in energetske projekte ter projekte v zvezi z infrastrukturo IKT, zlasti čezmejne; vendar je prepričan, da bi morala EIB bolje oceniti projekte, v katere želi vlagati, ter njihov profil varnosti in tveganja; opozarja, da proračun EU zagotavlja 230 milijonov EUR za podporo dejavnosti EIB za izboljšanje kreditnega profila za infrastrukture naložbe v sektorju prometa, energetike in komunikacij;

31.    zahteva, da se ga na ustrezen način in pravočasno obvešča o izbranih projektih;

32.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ključni izzivi še vedno obstajajo (npr. kako spremeniti zanimanje v zaveze, omejene izkušnje organov za javno naročanje z rešitvami z obveznicami, oklevanje institucionalnih vlagateljev, kar zadeva vključitev, pomisleki sponzorjev glede stroškov); poziva EIB, naj ustrezno oceni možnost skupnih naložb v prve posle z obveznicami, da bi pomirila vlagatelje in sponzorje; poziva jo še, naj zagotovi, da bo pobuda za projektne obveznice skladna z dolgoročnim podnebnim ciljem EU, tj. osredotočenostjo na nizkoogljično infrastrukturo;

33.    je zaskrbljen zaradi nezadovoljive uspešnosti projekta Castor; zahteva, da EIB posreduje podatke o neoporečnosti svojih postopkov potrebne skrbnosti in informacije o tem, ali opravljene geološke študije nakazujejo možnost potresnega tveganja ali ne, kolikšen je bil odstotek in kako je bilo to obravnavano;

34.    pričakuje končno poročilo o oceni pilotne faze pobude za projektne obveznice, ki je predvideno za leto 2015;

35.    pozdravlja novo energetsko politiko EIB, ki uvaja nova merila za posojila za energetske projekte, ki odražajo energetsko in podnebno politiko EU ter sedanje naložbene trende; zahteva, naj se naložbe EIB v energijo objavijo in vsako leto analizirajo, pri čemer naj bo navedeno, katere vire energije podpira EIB; vendar pa želi poudariti, da bi morala biti naložbena politika EIB še veliko bolj osredotočena na trajnostne projekte; kljub temu opozarja, da je treba predložiti izčrpen načrt za postopno opuščanje posojil za neobnovljive vire energije;

36.    pozdravlja, da je EIB uvedla nov standard emisijskih vrednosti, ki se mora uporabljati za vse projekte proizvodnih obratov na podlagi fosilnih goriv, da se tako izločijo naložbe, katerih predvidene emisije ogljika presegajo mejne vrednosti; poziva svet guvernerjev EIB, naj spremlja standard emisijskih vrednosti in razmisli o strožjih zavezah v prihodnosti;

37     poziva EIB, naj glede na sveženj podnebnih ukrepov do leta 2030, vključno s svojimi prednostnimi nalogami dekarbonizacije, okrepi prizadevanja za nizkoogljične naložbe in oblikuje politike, ki bodo vodile k bolj ambicioznim podnebnim ciljem; zahteva, da EIB v letu 2014 opravi podnebno presojo in pregled vseh svojih dejavnosti, kar bo omogočilo prenovljeno politiko za varstvo podnebja, in sicer prek ocenjevanja projektov ter celovitega pristopa za pametno združevanje sektorskih politik za ključne sektorje; poziva EIB, da ta pregled priloži svojemu naslednjemu letnemu poročilu;

38.    opozarja na pomembno vlogo EIB pri financiranju naložb javnega in zasebnega sektorja v energetsko infrastrukturo in podpiranju projektov, ki prispevajo k uresničevanju ciljev podnebne in energetske politike EU; opozarja na svojo resolucijo iz leta 2007, v kateri je pozval h koncu javnega financiranja projektov fosilnih goriv in prehodu na energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije; meni, da bi morala EIB v skladu s cilji Unije in mednarodnimi cilji glede podnebnih sprememb in najboljšimi mednarodnimi standardi v sodelovanju s Komisijo pred koncem leta 2015 posodobiti svojo strategijo podnebnih sprememb, kar zadeva financiranje;

39.    poziva h krepitvi sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj EIB, da bodo prispevale k prilagajanju podnebnim spremembam;

40.    zahteva, da EIB uveljavlja najboljše mednarodne standarde glede vodne energije, in sicer vodilna načela Svetovne komisije za jezove in protokol o oceni trajnosti vodne energije (HSAP), kar pomeni naložbe zgolj v primerih, kadar so države uveljavile pravni okvir za vzpostavitev mehanizmov za energetsko načrtovanje (vključno z območji, kjer to ni izvedljivo), in pri čemer se zahteva, da se negativni vplivi na ekosisteme in lokalne skupnosti primerno ocenijo, preprečijo, ublažijo in spremljajo, in kar tudi pomeni, da projekti niso na zaščitenih območjih ali blizu njih ali na rečnih odsekih z dobrim ekološkim stanjem;

41. poziva EIB, naj v svoje projekte previdno vključi vizijo in cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital“;

Razširitev nabora podpore za mala in srednja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

42.    opozarja, da mala in srednja podjetja veljajo za temelj gospodarstva EU ter glavno gonilo rasti in zaposlovanja v Evropi, saj ponujajo več kot 80 % delovnih mest v zasebnem sektorju;

43.    pozdravlja dejstvo, da je posebna pozornost (v okviru povečevanja posojilne dejavnosti v EU) posvečena podpori za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, in posledično pozdravlja cilj skupine EIB, da bo v EU leta 2013 za posojila tem podjetjem namenjenih več kot 19 milijard EUR;

44.    prav tako poziva Svet, naj se hitro dogovori o skupnih pobudah Komisije in EIB ter združi proračunska sredstva EU, namenjena malim in srednjim podjetjem, pa tudi odločneje ukrepa pri uresničevanju sodelovanja z ECB za zmanjšanje finančnih omejitev za mala in srednja podjetja; poudarja, da je v več državah članicah glavna težava razdrobljenost finančnih trgov, ki povzroča pomanjkanje finančnih sredstev in višje stroške financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva EIB, naj svoja prizadevanja preusmeri v združevanje, da podpre financiranje malih in srednjih podjetij, podjetništva, izvoza in inovacij, ki so temeljnega pomena za oživitev gospodarstva;

45.    pozdravlja večji obseg bančnih posojil za mala in srednja podjetja z oživitvijo trga listinjenja za ta podjetja z novo pobudo ABS skupine EIB; poziva EIB, naj zagotovi analizo trga za boljšo uskladitev te ponudbe EIB s potrebami deležnikov; pozdravlja okrepitev posojilne zmogljivosti EIS s povečanjem kapitala in razširitvijo mandata ter vabi EIB in Komisijo, naj do začetka prihodnjega leta zaključita proces;

46.    podpira pobude skupine EIB o inovativnih oblikah financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z uvedbo finančnih instrumentov programov Obzorje 2020 in COSME, skladov lastniškega kapitala in instrumentov za delitev tveganja, katerih namen je spodbuditi banke, da bi ponujale finančna sredstva v obliki posojil in jamstev, ter zagotoviti ponudbo dolgoročnega tveganega kapitala;

47.    podpira skupno pobudo Komisije in EIB za mala in srednja podjetja v novem večletnem finančnem okviru, v skladu s katero se kombinirajo finančna sredstva EU, ki so na voljo v okviru programov COSME in Obzorje 2020, pri čemer je največ 8,5 milijarde EUR namenjenih evropskim strukturnim in investicijskim skladom, da bi se tako zagotovila dodatna posojila za mala in srednja podjetja;

48.    poziva države članice, naj dejavno sodelujejo tako, da prispevajo v skupne instrumente s sredstvi, ki jih prejemajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter tako podprejo posojila za mala in srednja podjetja na svojem ozemlju, s tem pa tudi povečajo skupne učinke vzvoda;

49.    spodbuja EIB, naj razširi pobudo za trgovinsko financiranje; meni, da je ta mehanizem jamstev za mala in srednja podjetja ključnega pomena in da bi ga bilo treba razširiti na raven EU, kjer koli je po presoji najbolj potreben; poziva EIB, naj razvije svoj program za poenostavitev trgovanja; poziva EIB, naj najprej vzpostavi ukrepe za zagotovitev potrebnih jamstev za gospodarske družbe, da bodo v celoti uresničile svoj izvozni potencial;

50.    podpira osredotočenost EIB na regionalno in lokalno razsežnost in poziva države članice, naj v celoti uporabijo instrumente deljenega upravljanja finančnega inženiringa, kot je program JEREMIE, in regionalne sheme „iz sklada v sklad“, ki zagotavljajo lastniško financiranje za lokalna mala in srednja podjetja;

51.    pozdravlja naknadno oceno posojil EIB, dodeljenih malim in srednjim podjetjem prek posredniških bank, v EU v obdobju 2005–2011; priznava, da je EIB na tem področju v obdobju 2005–2012 namenila 64 milijard EUR za posojila približno 370 finančnim institucijam v EU 27; ugotavlja, da je bilo do konca leta 2012 53 milijard EUR teh sredstev že izplačanih omenjenim finančnim institucijam, same pa so s približno 300.000 podposojili malim in srednjim podjetjem namenile skoraj 48 milijard EUR;

52.    ugotavlja, da so posojila EIB, dodeljena malim in srednjim podjetjem prek posredniških bank (prek produkta L4SME), skladna s cilji EU; kljub temu poziva, naj se bolje oceni, kako se produkt EIB dopolnjuje z mešanico nacionalnih politik, zato da se še izboljša tehtnost operacij; poziva EIB, naj predloži predloge za povečanje učinka produkta L4SME tako, da se bo lahko uporabljal za zapolnitev določenih vrzeli, namesto da se financira širok spekter malih in srednjih podjetij, s čimer bi optimizirali prispevek EIB k rasti in zaposlovanju;

53.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so posojila EIB v obravnavanem obdobju imela „določen“ učinek na rast in zaposlovanje, vendar so bile velike razlike med posameznimi državami (samo 1/3 malih in srednjih podjetij je pripisala rast prometa financiranju EIB); izraža zaskrbljenost, ker je le malo dokazov, da so posojila EIB pomagala ohraniti delovna mesta; ugotavlja, da je bil relativni učinek na rast in zaposlovanje po ocenah večji v novih državah članicah; vendar se zaveda, da je v obravnavanem obdobju prišlo do finančne in gospodarske krize in da je bilo razmeroma skromno zaposlovanje doseženo kljub padajočim ravnem zaposlenosti;

54.    izraža zaskrbljenost, ker kaže, da se je financiranje EIB, kar zadeva večino operacij, uporabilo za pomoč „prvakom“ med malimi in srednjimi podjetji, in ne za „financiranje vrzeli“; kljub temu ugotavlja, da je imelo več kot 80 % izmed doseženih malih in srednjih podjetij manj kot 50 zaposlenih, kar dokazuje, da ukrepi EIB sežejo tudi do manjšega segmenta malih in srednjih podjetij;

55.    zahteva, da EIB v celoti izkoristi merila upravičenosti, da bi vplivala na učinkovitejše ciljno usmerjanje na finančne upravičence;

56.    poziva EIB, naj opredeli in izbira projekte z višjo dodano vrednostjo in večjim tveganjem, predvsem z izbiro novoustanovljenih podjetij, mikropodjetij, podjetniških grozdov, malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki se ukvarjajo s projekti raziskav, razvoja in inovacij na področju prednostnih tehnologij;

57.    poudarja, da je treba povečati ozaveščenost o obstoju inovativnih finančnih instrumentov in njihovo poznavanje med morebitnimi vlagatelji in upravičenci; se zavzema za uvedbo komunikacijske politike za večjo prepoznavnost ukrepov, ki jih EU izvaja prek teh novih finančnih instrumentov, in sicer prek EIB; poudarja tudi, da bi bilo treba zagotoviti širok in sistematičen dostop do informacij o projektih ter širšo udeležbo upravičencev projektov in lokalne civilne družbe – kar bi lahko izboljšali z naložbami, ki jih financira EIB;

58.    poziva EIB, naj opredeli akcijski načrt za lažji dostop malih in srednjih podjetij do informacij in financiranja, pri čemer naj posebno pozornost nameni upravnim postopkom, ki so povezani z dostopom do financiranja;

59.    opozarja, da posojila prek posredniških bank predstavljajo več kot 20 % vseh letnih posojil EIB;

60.    ponovno izraža zaskrbljenost, ker številna vprašanja na tem področju ostajajo nerešena, predvsem pomanjkanje preglednosti (zlasti v zvezi z informacijami o končnih upravičencih), težave pri ocenjevanju gospodarskega in socialnega učinka posojil (posledica tega je napačen ciljno usmerjen pristop) ter zanašanje na tretje stranke za izvajanje potrebne skrbnosti, in sicer s prelaganjem odgovornosti na zunanje izvajalce; poziva EIB, naj posreduje podrobnosti o svojem pristopu pri pospešenem uvajanju ukrepov, ki naj bi te težave odpravili, in zahteva, da EIB skupaj s Komisijo pripravi seznam strogih meril za izbiro finančnih posrednikov, ki bo javno dostopen;

61.    poziva EIB, naj pripravi posodobljeno in celovito oceno tega, kako je finančna kriza prizadela končne prejemnike finančnih sredstev EIB, ter zagotovi temeljito oceno učinkov in vpliva finančne krize na trenutno stanje finančnih posrednikov, ki jih uporablja, in sicer tako v EU kot zunaj nje;

62.    zahteva, da EIB poskrbi za izpolnitev svojega cilja, da bo s posojili za projekte za razvoj infrastrukture, učinkovito rabo virov in gospodarstvo znanja samo v letu 2013 zagotovila zaposlitev približno pol milijona ljudem;

63.    ugotavlja, da omejeno financiranje podjetij in javnega sektorja zaradi slabih gospodarskih razmer in strožjih kreditnih pogojev na trgu še vedno zavira zaposlovanje mladih in omejuje možnosti za izboljšanje poklicnega usposabljanja;

64.    meni, da je program EIB za zaposlovanje mladih (z obsegom posojil v vrednosti 6 milijard EUR), katerega del sta podprograma „Delovna mesta za mlade“ (Jobs for Youth) in „Naložbe v spretnosti“ (Investing in Skills), izjemno pomemben pri obravnavanju teh vprašanj; pozdravlja vmesno poročilo o izvajanju, ki kaže na pomembne dosežke v tem sektorju, kot je 4,9 milijarde EUR, zagotovljenih v obliki posojil v podprogramu „Naložbe v spretnosti“, kar dopolnjuje 2,7 milijarde EUR, zagotovljenih v stebru „Delovna mesta za mlade“; je seznanjen, da so bili cilji tega programa predčasno izpolnjeni;

65.    podpira cilj EIB, da bo še povečala obseg posojil za mala in srednja podjetja, da bi se tako vzpostavila jasna povezava med posojili EIB in ustvarjanjem novih delovnih mest za mlade;

66.    poziva EIB, naj razširi obseg ukrepov in izkoristi dodatne instrumente, da bo tako zagotovila smotrne spodbude za ustvarjanje delovnih mest za mlade, zlasti v državah članicah, kjer so stopnje brezposelnosti mladih izrazito visoke;

Prispevek EIB k zunanjim politikam EU

67.    poziva EIB, naj v skladu s pregledom mandata EIB za delovanje zunaj Evropske unije podpre cilje zunanje politike Evropske unije, kot sta jih zasnovali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje;

68.    pozdravlja jamstvo EU za zunanja posojila, ki je EIB zagotovljeno iz proračuna EU v približno enakem znesku kot doslej in omejeno z najvišjo zgornjo mejo 30 milijard EUR (razdeljeno na splošni mandat v višini 27 milijard EUR ter dodatno možnost 3 milijard EUR, kar je odvisno od vmesnega pregleda) za naslednje finančno obdobje z uporabo vrnjenih sredstev iz neuporabljenih poslov FEMIP (Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo) pred letom 2007;

69.    poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o uspešnosti zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU, in sicer pred srednjeročnim pregledom zunanjega mandata EIB, ter primerja dodano vrednost glede na lastna sredstva, ki jih je uporabila EIB; poleg tega ga poziva, naj v analizi razlikuje med jamstvi, odobrenimi iz proračuna EU, investicijskim skladom, ki ga je zagotovil ERS, različnimi oblikami kombiniranja, uporabljenimi v infrastrukturnem skrbniškem skladu EU-Afrika, karibskim naložbenim skladom in naložbenim skladom za Pacifik ter uporabo vrnjenih skladov za te naložbe;

70.    pozdravlja določbe o večji prožnosti, ki jih prinaša novi mandat za zunanja posojila EIB; poziva EIB, naj zagotovi čim večjo podporo politikam in ciljem EU;

71.    poziva EIB, naj z razširitvijo svojega področja za projekte, ki so primerni za bančno financiranje, še bolj prožno uporabi jamstveni sklad in se bolj osredotoči na posojila, ki jih daje na lastno tveganje; vztraja, da mora EIB za končne upravičence zagotoviti visoko stopnjo prepoznavnosti projektov evropske finančne podpore, ki jih zagotavlja;

72.    ugotavlja, da so predpristopne države ter vzhodne in južne sosedske države v samem vrhu med prednostnimi področji EIB; poudarja, da je treba še naprej podpirati zlasti države prehoda v demokracijo in gospodarske tranzicije po arabski pomladi, pri čemer se je treba še posebej osredotočiti na podporo sestavnim delom civilne družbe, ustvarjanju delovnih mest in gospodarskemu okrevanju v južnih in vzhodnih državah; z zadovoljstvom ugotavlja osredotočenost na mala in srednja podjetja ter dostop do financiranja;

73.    v okviru zunanjih politik EU podpira postopni razvoj novih finančnih produktov s Komisijo in državami članicami, kot so produkti, ki kombinirajo nepovratna sredstva EU, posojila in instrumente za delitev tveganja, da bi z njimi dosegli nove kategorije podjetij; zahteva, da se opredelijo najboljše prakse in jasno določena merila primernosti za uporabo omenjenih instrumentov ter zagotovijo strukturirani pogoji poročanja, spremljanja in nadzora; poziva k dokončanju politike dodeljevanja;

74.    zato pričakuje, da bo poročilo o upravljanju pri izvajanju platforme za sodelovanje v zvezi s kombiniranjem mednarodnih finančnih instrumentov vsebovalo podrobne in skladne informacije v zvezi s tem in EIB dodelilo primerno vlogo; poziva Komisijo, naj pripravi celovito poročilo o učinku in rezultatih izvajanja finančnih instrumentov v okviru platforme za sodelovanje pri kombiniranju;

75.    pozdravlja podporo EIB za projekte v več energetskih sektorjih, katerih cilj so rast in delovna mesta; opozarja, da je treba ohraniti skladnost z novimi premiki v energetski in podnebni politiki EU; spodbuja EIB, naj v okviru svoje prenovljene energetske politike še naprej podpira projekte, namenjene energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, v EU in zunaj nje ter s tem utre pot gospodarstvu z nizkimi emisijami ogljika;

Sodelovanje EIB z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami

76.    opozarja, da je strukturirano sodelovanje med organi EU (Komisija in EIB) in drugimi finančnimi institucijami edini učinkovit način za preprečevanje prekrivanja dejavnosti;

77.    pozdravlja posodobljeni memorandum o soglasju med EIB in EBRD, ki odraža pripravljenost EU, da okrepi raven usklajevanja in sodelovanja med tema velikima mednarodnima finančnima institucijama; spodbuja EIB k pogajanjem in sklenitvi memorandumov o soglasju z regionalnimi razvojnimi bankami, ki poslujejo na njenih območjih, da bi spodbudila sinergije, delila tveganja in stroške ter zagotavljala dovolj posojil realnemu gospodarstvu;

78.    poziva EIB in EBRD, naj se zavzameta za najboljše možno operativno usklajevanje v smislu dopolnjevanja in delitve dela, da bi sistematično raziskali najboljše možnosti in sinergije ter našli optimalne vzvode v podpori in izvajanju ciljev politike EU, ob tem pa upoštevali vsaka svoje primerjalne prednosti in posebnosti;

79.    spodbuja obe instituciji, naj v čim zgodnejši fazi (predhodna ocena ali opredelitev) okrepita svoje strokovno znanje, strateške in programske pristope na različnih področjih posredovanja ter zlasti svoje sodelovanje v zvezi z instrumenti za upravljanje s tveganji (finančnimi, operativnimi tveganji ali tveganji posameznih držav), da izboljšata nadzor nad tveganji;

80.    pozdravlja novi skupni akcijski načrt, o katerem so se novembra 2012 dogovorile EIB, EBRD in skupina Svetovne banke in katerega cilj je podpreti okrevanje gospodarstva ter rast v srednji in jugovzhodni Evropi, in ugotavlja, da akcijski načrt določa več kot 30 milijard EUR za skupne zaveze za obdobje 2013–2014; poziva EIB, naj v skladu z dogovorom za to nameni najmanj 20 milijard EUR;

81.    ponovno predlaga, naj Evropska unija postane članica EIB;

Okvir upravljanja, skladnosti in nadzora EIB

82.    poziva EIB ter druge pridružene partnerice in deležnike, naj še izboljšajo svoje mehanizme upravljanja, med drugim z razvojem izčrpnih in zanesljivih sistemov za spremljanje, poročanje in nadzor;

83.    pozdravlja, da je EIB okrepila svoje zaveze glede preglednosti s pridružitvijo mednarodni pobudi za pregledno pomoč;

84.    zahteva, da EIB zagotovi popolno neodvisnost in izvedljivo funkcionalnost svojega mehanizma za pritožbe;

85.    poziva EIB, naj upošteva določbe aarhuške konvencije, tako da vzpostavi javni register dokumentov, da bi zagotovila pravico dostopa do dokumentov, kot je zapisana v pogodbah o EU; poziva jo, naj spoštuje svojo zavezo in do leta 2014 javnosti omogoči dostop do registra;

86.    zahteva, da se naslednje letno poročilo dopolni s sklopom medsektorskih kazalnikov uspešnosti o učinku financiranja za glavna področja ukrepov EIB, pričakovanem multiplikacijskem učinku, kadar je to primerno, in prenosu finančnih prednosti v financiranih programih;

87.    ponovno potrjuje in poudarja, da je EIB odgovorna za izboljšanje preglednosti pri izboru finančnih posrednikov in partnerjev za sofinancirane projekte ter v zvezi s končnimi upravičenci;

88. poudarja, da bi morala EIB zmanjšati birokracijo, da bi sredstva dodeljevala učinkoviteje in hitreje;

89. poziva EIB, naj še poveča preglednost svojega posojanja prek finančnih posrednikov z letnimi poročili o posojilih malim in srednjim podjetjem, in sicer z zbirnimi podatki o stopnji izplačil tem podjetjem, številu teh podjetij, povprečnem znesku posojil in podprtih sektorjih, vključno z oceno dostopnosti posojil za mala in srednja podjetja in njihove učinkovitosti;

90. poziva EIB, naj ne sodeluje s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufij, korupcije ter okoljskih in socialnih učinkov; spodbuja EIB k oblikovanju partnerstev s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki imajo vzpostavljene povezave z lokalnim gospodarstvom v vseh državah, kjer deluje; v zvezi s tem poziva EIB, naj zagotovi večjo preglednost, zlasti na področju posredniških posojil, ter naj izvaja okrepljeno primerno skrbnost pri preprečevanju uporabe davčnih oaz, transfernih cen, davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega izogibanja davkom ali agresivnega davčnega načrtovanja; poziva k pripravi javno dostopnega seznama strogih meril za izbiro finančnih posrednikov; poziva EIB, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi javnimi kreditnimi institucijami, da bodo pozitivni učinki njenih programov financiranja za mala in srednja podjetja čim večji;

91. poziva EIB, naj nemudoma začne vključujoč proces revizije svoje politike glede nesodelujočih jurisdikcij, pri tem pa primerno upošteva nedavni razvoj dogodkov na ravni EU in mednarodni ravni; zato jo poziva, naj zagotovi, da bodo vsa podjetja in finančne institucije, sodelujoče v projektih, javno razkrile dejansko lastništvo pravne strukture, ki je neposredno ali posredno povezana s podjetjem, vključno s skrbniškimi skladi, fundacijami in bančnimi računi;

92. zahteva tudi, da skupaj s Komisijo pripravi javni seznam izključenih finančnih posrednikov na osnovi njihovih rezultatov glede preglednosti, goljufij, povezav z jurisdikcijami davčnih oaz ter socialnih in okoljskih učinkov;

93 meni, da mora EIB nujno ohraniti bonitetno oceno AAA, saj ji je ta omogočila, da si je leta 2012 na mednarodnih kapitalskih trgih po ugodnih obrestnih merah izposodila 71 milijard EUR; kljub temu spodbuja EIB, naj poveča svoje zmogljivosti za prednostno obravnavo bolj tveganih projektov z višjo dodano vrednostjo;

94. opozarja in poudarja, tako kot v preteklih letih, da je potreben bonitetni bančni nadzor EIB, in poziva, da se s pravno študijo opredelijo možne rešitve;

95. predlaga, naj ta regulativni nadzor:

(i)     izvaja ECB na osnovi člena 127(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije ali

(ii)     naj se izvaja v okviru prihodnje bančne unije, predvidene v sporočilu Komisije z dne 12. septembra 2012, ali

(iii)    naj ga na podlagi prostovoljnega pristopa EIB izvaja evropski bančni organ s sodelovanjem ali brez sodelovanja enega ali več nacionalnih nadzornikov oziroma naj ga izvaja neodvisni revizor, če prvi dve rešitvi ne bi bili mogoči;

obžaluje, da Komisija doslej v zvezi s tem ni predlagala ničesar, čeprav je Parlament to večkrat zahteval, prvič leta 2007;

96.    pozdravlja nov notranji napredek v EIB v zvezi s splošno skladnostjo z najboljšimi bančnimi praksami; zahteva, da bančni partnerji EIB v okviru njenih operacij v EU in zunaj nje prav tako spoštujejo bančne prakse, skladne z zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in s stabilnostjo finančnih trgov; poziva EIB, naj v letni delovni načrt vključi revizijo enega področja dejavnosti, zato da zagotovi, da bodo najboljše bančne prakse del njenih notranjih pisnih postopkov;

97.    poziva EIB, naj še poveča preglednost in dostopnost svojih dejavnosti, ocen in rezultatov z boljšim dostopom do informacij, tako za zaposlene v banki s sodelovanjem na ustreznih internih sestankih banke, pa tudi za javnost, na primer na spletnem mestu;

98.    pozdravlja dejstvo, da je EIB sprejela ukrepe v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter okrepila vire za zagotavljanje skladnosti z imenovanjem novega glavnega nadzornika za skladnost skupine; zahteva, da je Parlament redno obveščen o rezultatih, predstavljenih v poročilu glavnega nadzornika za skladnost skupine;

99.    poziva EIB, naj v boju proti financiranju nezakonitih dejavnosti pripravlja poročila za posamezne države; meni, da bi morali vsi upravičenci, ki želijo prejemati finančna sredstva EIB, naj gre za družbe ali finančne posrednike, registrirani v različnih jurisdikcijah, v revidiranih letnih poročilih razkriti informacije o prodaji, premoženju, zaposlenih, dobičku in plačanem davku za vsako posamezno državo, kjer poslujejo; meni, da bi morali upravičenci objaviti pogodbe z vladami držav gostiteljic in zlasti razkriti davčni režim v vsaki državi, kjer poslujejo;

100.  zahteva, da se nadzorno okolje prilagodi, da bo omogočilo povečanje števila zahtevkov za financiranje zaradi povečanja kapitala EIB in znotraj drugih finančnih partnerstev, zlasti za naloge upravljanja tveganj;

Ukrepi EIB po resolucijah Evropskega parlamenta

101.  zahteva, da EIB sistematično poroča o napredku v povezavi s prejšnjimi priporočili Parlamenta iz posameznih letnih poročil, zlasti o učinkih posojilnih dejavnosti na rast in odpiranje delovnih mest v različnih regijah in v EU ter na gospodarsko povezovanje med EU ter državami kandidatkami in sosedskimi državami;

°

°      °

102.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0404.

(2)

UL C 258 E, 7.9.2013, str. 131.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0057.

(4)

UL L 280, 27.10.2011, str. 1.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (18.12.2013)

za Odbor za proračunski nadzor

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2012

(2013/2131(INI))

Poročevalec: Thijs Berman

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja vlogo Evropske investicijske banke (EIB), opredeljeno v Paktu za rast in delovna mesta, ter povečanje posojil EIB na področjih infrastrukture, učinkovite rabe virov in na znanju temelječega gospodarstva; v zvezi s tem izraža upanje, da bo celotni potencial nedavnega povečanja kapitala v višini 10 milijard EUR bolje zagotovil nova posojila za rast in delovna mesta v trajnostnih sektorjih, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP); opominja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 7. februarja 2013 o letnem poročilu Evropske investicijske banke poudaril, da bi „nadaljnje povečanje [...] kapitala [...] zelo koristilo...“;

2.  vendar obžaluje, da črpanje posojil zaostaja za možnostmi; obžaluje tudi, da v številnih državah primanjkuje trajnostnih in izvedljivih projektov, upravičenih do financiranja EIB; v zvezi s tem poziva EIB, naj ponovno presodi o svoji politiki uporabe lastnih sredstev v operacijah ter naj aktivneje išče projektne priložnosti in spodbuja njihov razvoj ter s tem podpre trajnostne projekte v vseh državah članicah, tako da bo lahko povečala svojo posojilno dejavnost – zlasti v državah, ki so vključene v program, – kot proticiklični ponudnik kapitala, kar bo imelo spodbujevalni učinek na realno gospodarstvo; poziva EIB, naj razvije svoj program za poenostavitev trgovanja; poziva EIB, naj najprej vzpostavi ukrepe za zagotovitev potrebnih jamstev za gospodarske družbe, da bodo v celoti uresničile svoj izvozni potencial;

3.  ceni dejstvo, da je neporabljena sredstva strukturnih skladov zdaj mogoče uporabiti kot posebni jamstveni sklad za posojila EIB, zlasti v Grčiji; opozarja tudi na uspeh pilotnega projekta obveznic EIB; poziva k nadaljevanju in povečanju uporabe takih obveznic ter k rednemu pregledovanju njihove učinkovitosti, da se spodbudijo vzdržne naložbe v dolžniške instrumente, ki usmerjajo zasebni kapital v potrebne prometne in energetske projekte ter projekte v zvezi z infrastrukturo IKT, zlasti čezmejne; vendar je prepričan, da bi morala EIB bolje oceniti projekte, v katere želi vlagati, ter njihov profil varnosti in tveganja;

4.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj nadaljuje z izvajanjem najboljših bonitetnih bančnih praks; v zvezi s tem poziva EIB, naj v okviru svojih operacij v EU in zunaj nje zagotovi, da bodo njeni partnerji spoštovali bančne prakse, združljive z zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in s stabilnostjo finančnih trgov;

5.  poziva EIB, naj ne sodeluje s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufij, korupcije ter okoljskih in socialnih učinkov; spodbuja EIB k oblikovanju partnerstev s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki imajo vzpostavljene povezave z lokalnim gospodarstvom v vseh državah, v katerih deluje; v zvezi s tem poziva EIB, naj zagotovi večjo preglednost, zlasti na področju posredniških posojil, ter naj izvaja okrepljeno primerno skrbnost pri preprečevanju uporabe davčnih oaz, transfernih cen, davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega izogibanja davkom ali agresivnega davčnega načrtovanja; poziva k pripravi javno dostopnega seznama strogih meril za izbiro finančnih posrednikov; poziva EIB, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi javnimi kreditnimi institucijami, da bodo pozitivni učinki njenih programov financiranja za mala in srednja podjetja čim večji;

6.  poziva EIB, naj še poveča preglednost in dostopnost svojih dejavnosti, ocen in rezultatov z boljšim dostopom do informacij, tako za zaposlene v banki z vključevanjem v sodelovanje na ustreznih internih sestankih banke, kakor tudi navzven, na primer na spletni strani; poziva EIB, naj v svojem letnem poročilu o dejavnostih objavi dosežke direktorata za skladnost;

7.  poudarja, da bi morala EIB zmanjšati birokracijo, da bi sredstva dodeljevala učinkoviteje in hitreje;

8.  pozdravlja večjo osredotočenost na podporo malim in srednjim podjetjem; vendar ugotavlja, da bi bilo treba izboljšati preglednost in odgovornost v zvezi z dejanskim učinkom teh operacij EIB, na primer z boljšo uporabo kazalnikov uspešnosti; prav tako v zvezi s tem poziva Svet, naj se hitro dogovori o skupnih pobudah Komisije in EIB ter združi proračunska sredstva EU, namenjena za mala in srednja podjetja, kakor tudi odločneje ukrepa pri uresničevanju sodelovanja z ECB za zmanjšanje finančnih omejitev za mala in srednja podjetja; poudarja, da je v več državah članicah glavna težava razdrobljenost finančnih trgov, ki povzroča pomanjkanje finančnih sredstev in višje stroške financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva EIB, naj svoja prizadevanja preusmeri v združevanje, da podpre financiranje malih in srednjih podjetij, podjetništva, izvoza in inovacij, ki so temeljnega pomena za oživitev gospodarstva; pozdravlja dodatne naložbe v nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, zlasti program „Delovna mesta za mlade – vlaganje v znanja in spretnosti“, ki bo povezoval finančna sredstva EIB z zaposlovanjem mladih v malih in srednjih podjetjih ter zagotavljal naložbe v izobraževalne in raziskovalne ustanove ter programe poklicnega usposabljanja, študentskih posojil in mobilnosti;

9.  poziva EIB, naj še poveča preglednost svojega posojanja prek finančnih posrednikov z letnimi poročili o svojih posojilih malim in srednjim podjetjem, in sicer z zbirnimi podatki o stopnji izplačil tem podjetjem, številu teh podjetij, katerim so namenjena, povprečnem znesku posojil in podprtih sektorjih, vključno z oceno dostopnosti posojil za mala in srednja podjetja in njihove učinkovitosti;

10. poziva EIB, naj v tesnem sodelovanju z ustreznimi finančnimi posredniki vzpostavi izboljšana in ustrezna informacijska in marketinška orodja za obveščanje malih in srednjih podjetij o možnostih financiranja, ki so na voljo pri EIB, s čimer bi izboljšala uporabo teh posojil v malih in srednjih podjetjih; poudarja tudi, da bi bilo treba zagotoviti širok in sistematičen dostop do informacij o projektih ter širšo udeležbo upravičencev projektov in lokalne civilne družbe – kar bi lahko izboljšali z naložbami, ki jih financira EIB;

11. pozdravlja dejstvo, da je EIB julija 2013 kot eden vodilnih posojilodajalcev na področju energetike sprejela nove smernice za krepitev podpore naložbam v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetska omrežja; je zadovoljen, da projekti proizvodnje energije na premog ne prejemajo več podpore; vendar pa želi poudariti, da bi morala biti naložbena politika EIB še veliko bolj osredotočena na trajnostne projekte; kljub temu opozarja, da je treba predložiti izčrpen načrt za postopno opuščanje posojil za neobnovljive vire energije;

12. spodbuja EIB k pogajanjem in sklenitvi memorandumov o soglasju z regionalnimi razvojnimi bankami, ki poslujejo na njenih območjih delovanja, da bodo spodbujale sinergije, delile tveganja in stroške ter zagotavljale dovolj posojil realnemu gospodarstvu;

13. poziva h krepitvi sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj EIB, da bodo pripomogle k prilagajanju podnebnim spremembam;

14. zahteva, da EIB sistematično poroča o napredku v povezavi s predhodnimi priporočili Parlamenta, zlasti v zvezi z učinki njenih posojilnih dejavnosti v različnih regijah njenega delovanja na rast in odpiranje delovnih mest v teh regijah in EU ter na gospodarsko povezovanje med EU ter državami kandidatkami in sosedskimi državami.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.12.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marino Baldini, Burkhard Balz, Elena Băsescu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Ivana Maletić, Arlene McCarthy, Marlene Mizzi, Ivari Padar, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Simon, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Fabrizio Bertot, Zdravka Bušić, Herbert Dorfmann, Bas Eickhout, Vicky Ford

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Wim van de Camp


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.2.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Rina Ronja Kari, Bogusław Liberadzki, Jan Mulder, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Crescenzio Rivellini, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Georgios Stavrakakis, Michael Theurer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Philip Bradbourn, Karin Kadenbach, Marian-Jean Marinescu, Olle Schmidt

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Peter Jahr, Iosif Matula, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Theodor Dumitru Stolojan

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov