POROČILO o letnem poročilu za leto 2012 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

20.3.2014 - (2013/2132(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu za leto 2012 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

2013/2132(INI)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–       ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. julija 2013 z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2012“ (COM(2013)0548) ter spremljajočih dokumentov (SWD(2013)0283, SWD(2013)0284, SWD(2013)0285, SWD(2013)0286 in SWD(2013)0287),

–       ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2012,

–       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij[1],

–       ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2013 z naslovom „Izboljšanje upravljanja urada OLAF in krepitev procesnih jamstev v preiskavah – postopen pristop v okviru ustanovitve Evropskega javnega tožilstva“ (COM(2013)0533),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2013 z naslovom „Boljša zaščita finančnih interesov Unije: ustanovitev Evropskega javnega tožilstva in reforma Eurojusta“ (COM(2013)0532),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2011 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije s kazenskim pravom in upravnimi preiskavami – Celostna politika za zaščito denarja davkoplačevalcev (COM(2011)0293),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2011 o strategiji Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011)0376),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2013 o zaščiti proračuna Evropske unije do konca leta 2012 (COM(2013)0682),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 13. decembra 2013 o uporabi neto finančnih popravkov za države članice glede kmetijstva in kohezijske politike (COM(2013)0934),

–       ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Poročilo o boju proti korupciji v EU“ (COM(2014)0038),

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/43/EU z dne 22. julija 2013 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo določenega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije^[2]1,,

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/42/EU z dne 22. julija 2013 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV[3],

–       ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, ki ga je podala Komisija (COM(2012)0363),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. XXX/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne XX/XX/2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES[4],

–       ob upoštevanju Direktive 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb,

–       ob upoštevanju člena 325(5) PDEU,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999[5],

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[6],

–       ob upoštevanju mnenja št. 1/2014 nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o prednostnih nalogah preiskovalne politike urada OLAF,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[7],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o letnem poročilu za leto 2011 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam (2012/2285(INI))[8],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji[9],

–       ob upoštevanju svoje izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji[10] in sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 o boju proti korupciji (COM(2011)0308),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti[11],

–       ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0195/2014),

A.     ker se po ocenah Komisije v Evropski uniji vsako leto zaradi davčnih goljufij in utaj, izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja izgubi približno milijarda EUR potencialnih davčnih prihodkov, kar pomeni letni strošek v višini približno 2000 EUR za vsakega evropskega državljana;

B.     ker je zaščita finančnih interesov EU bistven element politične agende EU za utrditev in povečanje zaupanja državljanov ter zagotavljanje pravilne porabe njihovega denarja;

C.     ker je Lizbonska pogodba močno okrepila razpoložljive instrumente za zaščito finančnih interesov EU ter EU in njene države članice zavezala k boju proti vsem oblikam nezakonitega ravnanja, ki škodijo finančnim interesom EU;

D.     ker je zaščita finančnih interesov EU pred goljufijami in vsemi drugimi oblikami nezakonitega ravnanja zaradi velike raznovrstnosti pravnih sistemov in tradicij v EU izredno zahteven in neizogiben izziv;

E.     ker je za zaščito finančnih interesov EU in boj proti goljufijam potreben celovit pristop, ki bo vključeval strategije za boj proti goljufijam in korupciji s pomočjo pravnih ukrepov, ki bodo učinkoviti, skladni in enakovredni na vsem ozemlju EU; ker so za to skupaj odgovorne EU in države članice, tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami pa je še toliko pomembnejše v času proračunskih omejitev;

F.     ker je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) odgovoren za zaščito finančnih interesov EU s preiskovanjem goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti ter ker je bil njegov nadzorni odbor ustanovljen za krepitev in zagotavljanje neodvisnosti urada OLAF z rednim spremljanjem izvajanja njegove preiskovalne funkcije,

G.     ker so za izvrševanje približno 80 % proračuna Unije v prvi vrsti odgovorne države članice;

H.     ker so države članice odgovorne za izračun usklajene osnove za odmero DDV, spremembe upoštevnih stopenj DDV in pobiranje lastnih sredstev Unije, ti trije dejavniki pa vplivajo na proračun Unije;

I.      ker je Komisija na zahtevo Parlamenta pred kratkim sprejela nekaj pomembnih pobud v zvezi s strateškimi ukrepi za boj proti goljufijam;

J.      ker se zaradi takšnega obsega davčnih goljufij, izogibanja davkom na najrazličnejše načine in korupcije v EU zmanjšuje zaupanje državljanov v EU; ker so potrebna večja jamstva, kar zadeva integriteto in preglednost javne porabe;

Krepitev mehanizmov Evropske unije za boj proti goljufijam

1.      poudarja, da morajo v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija in države članice po svojih najboljših močeh preprečevati goljufije, korupcijo in vse druge oblike nezakonitega ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije; opozarja, da sta tesno sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami bistvena za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije ter ju je torej treba prednostno okrepiti in zagotoviti njuno čim večjo učinkovitost; opozarja, da je za zaščito finančnih interesov Unije, kar zadeva sredstva in odhodke, potrebna enaka raven pozornosti;

2.      poudarja, da gre pri goljufiji za namerno kršitev in v nekaterih primerih kaznivo dejanje in da nespoštovanje pravil pomeni nepravilnost; obžaluje, da poročilo Komisije goljufij ne obravnava temeljito in se nepravilnosti loteva zelo na splošno; poudarja, da se člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) nanaša na goljufije, ne pa na nepravilnosti, in poziva, naj se uvede razlikovanje med goljufijami in napakami oziroma nepravilnostmi;

3.      je seznanjen s poročilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2012“ (letno poročilo Komisije); ugotavlja, da sta bila v poročilo na zahtevo Evropskega parlamenta vključena dva nova elementa:

(i)  ponovna ocena povezave med odkrivanjem in sporočanjem nepravilnosti s strani držav članic ter

(ii)  bolj poglobljena analiza nepravilnosti, ki so sporočene kot goljufive;

ugotavlja, da je cilj takega pristopa bolje razumeti obseg in naravo nepravilnosti ter način upravljanja le-teh v državah članicah;

4.      poziva Komisijo, naj na začetku postopka za pripravo letnega poročila o zaščiti finančnih interesov Parlamentu predloži poročilo o spremljanju in izvajanju priporočil, ki jih je v zvezi s poročilom o zaščiti finančnih interesov za predhodno leto sprejel Parlament, in poda utemeljeno obrazložitev glede priporočil, ki jih ni upoštevala ali jih ni mogla izvršiti; poziva urad OLAF, naj glede ukrepov, ki jih je v tem poročilu zahteval Parlament, stori enako;

5.      pozdravlja glavne pobude za opredelitev novega evropskega zakonodajnega okvira na področju politike za boj proti goljufijam, ki jih je dala Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta, zlasti predlog Komisije o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363), s katerim bi želeli razjasniti in harmonizirati kazenskopravne določbe držav članic v zvezi s kršitvami, povezanimi s proračunom EU, predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534) ter predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535), pa tudi spremembo Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in krepitev procesnih pravic oseb, vključenih v preiskave urada OLAF; priznava, da je treba te različne zakonodajne dokumente dobro uskladiti in temeljito ovrednotiti; poziva Svet, naj si vzame dovolj časa in pogajanj ne zaključi prehitro, da bi vzpostavil trden evropski pravni okvir in okrepil obstoječa institucionalna orodja za zaščito finančnih interesov Unije; poudarja, da se je treba izogniti prehitremu prehodu na postopek okrepljenega sodelovanja; pozdravlja tudi akcijski načrt za krepitev boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam ter reformo sistema DDV v EU, ki sta bila sprožena leta 2011;

6.      ugotavlja, da v letu 2012 število nepravilnosti, ki pomenijo goljufije, ostaja praktično nespremenjeno v primerjavi z letom 2011, ko je bilo sporočenih 1231 nepravilnosti, ki pomenijo goljufije, medtem ko se je njihov finančni vpliv nekoliko zmanjšal, in sicer na skupno 392 milijonov EUR; ugotavlja, da je bilo največ goljufij na področjih kohezijske politike in kmetijstva, zlasti kar zadeva razvoj podeželja in ribištva, ki sta še naprej najbolj kritična sektorja, saj finančne posledice goljufij na teh področjih po ocenah znašajo 279 oziroma 143 milijonov EUR; kljub temu podarja, da se v splošnem število sporočenih nepravilnosti, ki pomenijo goljufije, in z njimi povezani zneski umeščajo v širšo opredelitev goljufij, zato jih ne bi smeli obravnavati kot zanesljivo merilo ravni goljufij; poziva k jasnemu razlikovanju med goljufijami, napakami in nepravilnostmi v letnem poročilu za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam;

7.      ugotavlja, da je bilo leta 2012 Komisiji sporočenih za približno 6 % več nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, v primerjavi z letom 2011, pri čemer je njihov finančni vpliv znašal približno 2,9 milijarde EUR (kar je več kot dvakratnik v primerjavi z letom 2011, zlasti na področjih kohezijske politike in neposrednih odhodkov); je zaskrbljen, saj to povečanje, čeprav je v glavnem posledica nepravilnosti, ki vključujejo velike zneske, tudi odraža sistematične nepravilnosti, prijavljene ob zaključku programov;

8.      ugotavlja precejšen porast popravkov, ki jih je Komisija v letu 2012 sprejela v zvezi z državami članicami (zlasti na področju kohezijske politike), in sicer v višini 3,7 milijarde EUR, kar je povezano tudi z zaključkom programskega obdobja 2000–2006;

9.      ugotavlja, da so bila priporočila Komisije državam članicam iz leta 2011 – zlasti v zvezi s sporočenimi nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo, in tistimi, ki ne pomenijo goljufije, izterjavo protipravno pridobljenih zneskov, nadzorom nad rezultati kazenskih preiskav in izboljšanjem statističnih podatkov, ki jih države vodijo v zvezi z goljufijami, – na splošno primerna, in obžaluje, da ti pomisleki niso bili v celoti upoštevani; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Komisije iz leta 2011 in 2012 ter zagotovijo, da se bodo priporočila, ki jih je nanje naslovila Komisija v poročilu iz leta 2012, v celoti spoštovala ter naj v primeru, da v zvezi s temi priporočili ni bilo mogoče ukrepati, to utemeljijo;

10.    predlaga, naj se preuči možnost oblikovanja skupine evropskih carinskih uradnikov, ki so strokovnjaki za boj proti goljufijam in bi sodelovali z nacionalnimi carinskimi organi;

11.    potrjuje, da je na področju tradicionalnih lastnih sredstev znesek, ki ga je treba izterjati zaradi goljufij in drugih primerov nepravilnosti iz leta 2012, dosegel 444 milijonov EUR, od katerih so države članice že izterjale 208 milijonov EUR; poudarja, da je bilo leta 2012 izterjanih dodatnih 83 milijonov EUR, povezanih s primeri, ki so bili odkriti med letoma 1989 in 2011;

Prihodki – lastna sredstva

12.    obžaluje, da prihodki iz lastnih sredstev niso več glavni vir proračunskih sredstev EU, znašajo namreč 20 % teh sredstev, zaradi česar ima pravilno pobiranje DDV in carin neposredne posledice za gospodarstva držav članic in proračun Evropske unije, pa tudi za evropske davkoplačevalce; opozarja, da po ocenah Komisije davčne utaje in davčne goljufije Unijo letno stanejo približno 1 bilijon EUR ali približno 2.000 EUR na državljana Unije;

13.    pozdravlja akcijski načrt Komisije za krepitev boja proti davčnim goljufijam in utajam; poudarja, da bi morale Komisija in države članice še naprej absolutno prednost nameniti boju proti davčnim goljufijam in utajam, za kar je treba oblikovati okrepljeno in večrazsežnostno strategijo sodelovanja in usklajevanja med državami članicami ter med njimi in Komisijo, ki bo omogočala boljšo uporabo obstoječih instrumentov, konsolidacijo sedanje zakonodaje, sprejetje predlogov, ki so v obravnavi, in upravno sodelovanje; meni, da je enako pomembno tudi okrepljeno sodelovanje med davčnimi, policijskimi in sodnimi organi znotraj posamezne države; poziva, naj se posebna pozornost nameni pripravi mehanizmov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje, ovrednotenju rezultatov, izboljšanju sistemov pobiranja prihodkov in učinkovitejšemu carinskemu tranzitnemu nadzoru, saj se ta še vedno uvršča med področja z najvišjimi stopnjami sistemske korupcije v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj bodo dejavnejše na mednarodni ravni, da bi vzpostavile standarde za sodelovanje, ki bodo temeljili zlasti na načelih preglednosti, dobrega upravljanja in izmenjave informacij;

14.    poziva Komisijo, naj izvaja redne primerjalne analize razlik v učinkovitosti nacionalnih sistemov pobiranja tradicionalnih lastnih sredstev, tudi z opredelitvijo in razširjanjem najboljših praks na področju učinkovitosti procesa izterjave v vseh državah članicah, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe;

15.    izraža zaskrbljenost, ker je skupno število nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije in zadevajo prihodke iz tradicionalnih lastnih sredstev, kljub temu, da se v letu 2012 ni spremenilo, še vedno za 20 % višje od povprečja v obdobju 2008–2012;

16.    poziva k bolj poglobljeni analizi razhajanj med ravnjo teoretičnih in dejanskih prihodkov, zbranih iz naslova DDV, ki naj se vključi v poročilo Komisije, da se tako zagotovi boljši pregled nad izgubo finančnih sredstev Unije; opozarja, da mora ostati boj proti davčnim utajam in sivi ekonomiji stalni cilj Komisije in držav članic;

Sistem za nadzor gibanja trošarin (EMCS)

17.    je zadovoljen, da se 98 % vseh ugotovljenih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev pobere v skladu s pravili, poziva pa Komisijo, naj si še naprej prizadeva, da bo to dosegla tudi glede ostalih 2 %, pri katerih se še ugotavljajo goljufije in nepravilnosti;

18.    poudarja, da organi pregona ugotavljajo vse več primerov zlorab sistema za nadzor gibanja trošarin (EMCS) s strani kriminalnih združb; meni, da je pomanjkanje fizičnega nadzora nad blagom, ki se prevaža v okviru EMCS; poudarja, da bi lahko z dodatnimi naložbami v nadzor pobrali več davkov in bolje preprečili utaje davkov; poleg tega poudarja, da bodo pristojni organi države članice odpreme in namembne države članice v skladu s členoma 21(3) in 24(3) Direktive Sveta 2008/118/ES elektronsko preverjali podatke v osnutku elektronskega administrativnega dokumenta in poročilu o prejemu; je prepričan, da bi bilo treba določiti merila, v skladu s katerimi mora blago, ki je pripravljeno za odpremo in/ali prejem, fizično pregledati pristojna institucija države članice;

19.    se zaveda, da bi lahko okrepljen nadzor prinesel tudi dodatno korist v smislu zaprtja podjetij ali navideznih družb, ki so jih ustanovili storilci kaznivih dejanj zgolj za lažje opravljanje goljufij; ugotavlja, da poslovni subjekti sami potrjujejo posodobljene podatke o odpremi in prejemu trošarinskega blaga v okviru sistema EMCS; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za poostritev pravic dostopa do sistema EMCS, tako da bo treba pred trgovanjem predložiti celovito zgodovino upoštevanja predpisov, na podlagi česar bo mogoče poslovnim subjektom odobriti status „pooblaščenih gospodarskih subjektov“ („zaupanja vrednih poslovnih udeležencev“), tako da bodo lahko EMCS neposredno upravljali le ti udeleženci; poziva Komisijo, naj predloži rezultate tekočih raziskav v zvezi s tem, ali je treba spremeniti Direktivo 2008/118/ES;

20.    poziva, naj države članice strožje in celoviteje preverijo osebe in podjetja, ki zaprosijo za registracijo; se zaveda, da se lahko blago brez težav napačno prijavi v izogib trošarinam; zato zahteva višjo raven sodelovanja z davčnimi organi;

21.    meni, da so časovne omejitve, dovoljene za gibanje trošarin med pooblaščenimi skladišči, nerealno dolge; se zaveda, da to omogoča več premikov v okviru iste prijave in preusmeritev pred vnosom datuma za dobavo v sistem; poziva, naj pošiljatelj o spremembah takoj obvesti pristojni organ države članice prijavljenega in novega namembnega kraja; poleg tega zahteva, da se za najdaljši dovoljeni čas za predložitev poročila o prejemu trošarinskega blaga določi en delovni dan ter da se čas potovanja izračuna in določi za vsak prevoz glede na vrsto uporabljenega prevoznega sredstva ter razdaljo med krajem odpreme in namembnim krajem;

22.    ugotavlja, da so jamstva, ki se zahtevajo za vzpostavitev carinskih skladišč, prenizka v primerjavi z vrednostjo trošarinskega blaga; meni, da bi bilo treba spremenljivko določiti glede na vrsto blaga in obseg dejanske trgovine;

23.    je zaskrbljen, ker so države članice v skladu s široko opredeljenimi zahtevami Evropske komisije uvedle lastne sisteme EMCS; zato poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za enotnejši sistem v EU;

DDV

24.    ugotavlja, da je bilo na podlagi nove študije o izpadu DDV („VAT Gap“), ki je bila objavljena leta 2013 ter jo je financirala Komisija v okviru svojih dejavnosti za reformo sistema DDV v Uniji in odpravo davčnih utaj, leta 2011 zaradi neskladnosti ali neizterjave izgubljenih 193 milijard EUR prihodkov iz DDV (1,5 % BDP); vendar hkrati poudarja, da so poleg goljufij tudi drugi razlogi za izpad DDV, med drugim stečaj, insolventnost, statistične napake, zamude pri plačilih in izogibanje plačilu davka; poudarja, da je očitno treba za dejansko zmanjšanje tega izpada DDV ukrepati interdisciplinarno in usklajeno; poudarja pomen izvajanja novih strategij in učinkovitejše uporabe obstoječih struktur EU za učinkovitejši boj proti goljufijam v zvezi z DDV;

25.    pozdravlja dejstvo, da so bila z reformo DDV, ki se je začela decembra 2011, že vzpostavljena pomembna orodja za zagotovitev boljše zaščite zoper goljufije v zvezi z DDV; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da sta bili julija 2013 končno sprejeti direktivi o mehanizmu za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV ter o neobvezni in začasni uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo določenega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije, ter poziva države članice, naj začnejo hitro uporabljati ti direktivi;

26.    hkrati meni, da bi bilo treba pozornost nameniti poenostavitvi sistema DDV za podjetja povsod v Evropi; zato je naklonjen novim ukrepom za poenostavitev elektronskega izdajanja računov in posebnim določbam za mala podjetja, ki so začele veljati leta 2013, in pričakuje uveljavitev standardnega obrazca za prijavo DDV za celotno EU; upa, da bo načelo „vse na enem mestu“, ki bo za elektronske storitve in telekomunikacijska podjetja začelo veljati leta 2015, resnično pripomoglo k skladnosti s poenostavitvijo postopkov v zvezi z DDV za podjetja;

27.    poziva države članice, naj reformirajo svoje nacionalne davčne sisteme, da bodo preprostejši, pravičnejši in učinkovitejši, kar bo pripomoglo k večji skladnosti, preprečevanju in odvračanju od goljufij in utaj in njihovemu sankcioniranju ter izboljšanju učinkovitosti pobiranja davkov; poziva jih tudi, naj upoštevajo posebna priporočila za posamezne države, ki jih je podala Komisija leta 2013; pozdravlja večkratni poziv Komisije državam članicam, naj razširijo nacionalne osnove za odmero davka ter omejijo oprostitve in zmanjšanja plačila davka, da bodo lahko poenostavile svoje davčne sisteme in se izognile povišanju običajnih stopenj DDV;

Nepravilnosti, sporočene kot goljufije, ki škodijo proračunu Evropske unije

28.    poudarja, da sta ostala število nepravilnosti, ki so bile leta 2012 sporočene kot goljufije, in njihov vpliv praktično nespremenjena, to je na istih ravneh kot leto pred tem;

29.    ugotavlja, da se goljufiva praksa v povprečju odkrije po dveh letih in sedmih mesecih od njenega začetka; poleg tega poudarja, da traja nadaljnjih sedem ali osem mesecev, preden se nepravilnost sporoči Komisiji; je zaskrbljen, ker se smernice o trenutku, ko države članice uradu OLAF sporočijo nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in/ali druge nepravilnosti, če so države članice te smernice sploh določile, razlikujejo po posameznih državah članicah, pa tudi po področjih politike; pričakuje, da bo Komisija pripravila vseevropske smernice za sporočanje nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in/ali drugih nepravilnosti uradu OLAF; želi spomniti, da morajo uslužbenci evropskih institucij urad OLAF o morebitnih goljufijah, s katerimi se seznanijo med izvajanjem svojih nalog, obvestiti takoj in brez tveganja, da bo zaradi tega njihova odgovornost postavljena pod vprašaj;

30.    ugotavlja, da je bilo v zvezi s prihodki število goljufij, sporočenih leta 2012, za 20 % manjše od povprečnega števila v obdobju 2008–2012; pozdravlja dejstvo, da analize, ki jih je opravila Komisija, kažejo očitno upadanje števila primerov goljufij v tem obdobju;

31.    ugotavlja, da sta v zvezi z odhodki število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, in njihova vrednost nizka, da gre pri tem za že poznane oblike nepravilnosti in da se 5 % sporočenih primerov v obdobju 2008–2012 nanaša na področje goljufij; ugotavlja, da je bilo podobno kot v predhodnih letih največ nepravilnosti, ki pomenijo goljufije, ugotovljenih na področju kohezijske politike: 50 % vseh primerov in 63 % pripadajočih zneskov; poudarja, da je devet od 1194 primerov nepravilnosti, ki so sporočene kot goljufije, povezanih s korupcijo in da so bili vsi primeri odkriti na področju kohezijske politike; je zaskrbljen, ker to število narašča; je zaskrbljen zaradi preusmeritve k preprostejšim goljufijam, ki jih lahko nedvomno pripišemo gospodarski krizi, zaradi katere se h goljufijam zatekajo prejemniki, ki v običajnih okoliščinah ne bi storili kršitev; meni, da bi bilo treba te trende v prihodnjih letih spremljati in preučevati;

32.    poziva, naj se korupcija, ki vpliva na finančne interese Evropske unije, obravnava kot goljufija za namene člena 325(5) PDEU in naj se vključi v letno poročilo Komisije o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam;

33.    ugotavlja, da so se nepravilnosti v zvezi z naravnimi viri (kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo), ki so bile v letu 2012 sporočene kot goljufije, povečale za skoraj 50 % v primerjavi z letom 2011, saj je ena sama država članica sporočila 56 primerov, v zvezi s katerimi je bil ugotovljen enak način delovanja ter so bili vsi povezani z isto preiskavo in so se nanašali izključno na Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS); ugotavlja, da je delež ugotovljenih goljufij v kmetijstvu nekoliko večji od splošnega povprečja, in sicer je bilo v obdobju 2008–2012 kot takih opredeljenih približno 6 % vseh sporočenih primerov;

34.    priznava, da so države članice v proračunskem letu 2012 na področju kmetijstva in razvoja podeželja od upravičencev izterjale 169,4 milijona EUR, medtem ko je ob koncu tega proračunskega leta ostalo za izterjavo 1216,8 milijona EUR; je seznanjen, da na 43-odstotno stopnjo izterjave bistveno vplivajo nizke stopnje izterjave (pod 30 %) v šestih državah članicah[12]; poziva te države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za bistveno povišanje stopnje izterjave;

35.    priznava, da se kohezijska politika že več proračunskih let kaže kot najbolj kritični sektor, pri čemer prevladuje politika regionalnega razvoja, vendar se vsaj število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, v zadnjih treh letih ni veliko spreminjalo; ugotavlja, da je stopnja ugotovljenih goljufij nižja od povprečne, to je približno 4 % v obdobju 2008–2012; pozdravlja dejstvo, da so prizadevanja Komisije v zadnjih letih, da bi skupaj z nacionalnimi organi povečala ozaveščenost o goljufijah v tem sektorju, očitno obrodila sadove in da je zakonodaja Unije v 59 % primerov pripomogla k odkrivanju nepravilnosti, ki pomenijo goljufije; poziva Komisijo, naj okrepi in utrdi skupno strategijo za boj proti goljufijam, ki jo je oblikovala leta 2008; pozdravlja tudi skrajšanje rokov sporočanja goljufij po njihovi ugotovitvi;

36.    vendar obžaluje pomanjkanje informacij o zneskih izterjave in stopnjah izterjave, povezanih s kohezijsko politiko, za proračunsko leto 2012; poziva Komisijo, naj v prihodnje letno poročilo vključi podrobne informacije v zvezi s tem;

37.    pozdravlja dejstvo, da se je v zadnjih treh letih število sporočenih nepravilnosti v okviru predpristopne pomoči neprestano zmanjševalo, ter ugotavlja, da je dvanajst novih držav članic postopoma izstopilo iz sistema in je predpristopna pomoč praktično zaključena; kljub temu ugotavlja precejšen porast zneska zaradi dveh primerov, ki ju je sporočila ena država članica; dodaja, da je bil v sedanjem programskem obdobju v zvezi s sporočenimi nepravilnostmi, ki pomenijo goljufije in so povezane z instrumentom za predpristopno pomoč, zabeležen rahel upad, najverjetneje zaradi zamude pri izvajanju tega instrumenta;

38.    opozarja, da imajo države članice vse bolj raznolike pristope h goljufijam, večinoma zaradi pravnih in organizacijskih razlik tako med državami članicami kot tudi med upravami v isti državi, pa tudi zaradi različnih pristopov k odkrivanju goljufij; je zelo zaskrbljen, ker nekatere države članice v primeru nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, omejujejo svoje ukrepe na uporabo finančnih popravkov, namesto da bi preiskale potencialna kazniva dejanja; poudarja, da bi se lahko zaradi pomanjkanja preiskovanja teh kaznivih dejanj spodbudile goljufive prakse, kar bi spodkopavalo prizadevanja za boj proti goljufijam in goljufom; poziva te države članice, naj vložijo več sredstev v boj proti goljufijam, tudi s kazenskimi postopki; poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja delovanje in učinkovitost sistemov spremljanja in kontrole, ki se uporabljajo v državah članicah, ter poudarja, da mora Komisija izoblikovati enotna načela sporočanja v vseh državah članicah; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Komisije, zlasti v zvezi z zgodnjim odkrivanjem, poenostavitvijo pravil in hitrim sporočanjem;

39.    hkrati opozarja, da države članice podatkov še vedno ne zagotavljajo sproti ali predložijo netočne podatke; poleg tega želi spomniti, da države članice uporabljajo različne opredelitve za podobne vrste kršitev in nekatere ne zbirajo podobnih in podrobnih statističnih podatkov na podlagi skupnih meril, zaradi česar je težko zbrati zanesljive in primerljive statistične podatke na ravni EU in jih torej primerjati ter objektivno oceniti obseg goljufij v posameznih državah članicah; še vedno obžaluje, da Parlament, Komisija in urad OLAF zaradi tega ne morejo ustrezno opraviti svoje naloge ter oceniti dejanske razširjenosti nepravilnosti in goljufij v posameznih državah članicah in pripraviti priporočil; obžaluje, da v teh razmerah ni mogoče ugotoviti, v katerih državah članicah je največ nepravilnosti in goljufij, in te države pripraviti k temu, da upoštevajo pravila; poudarja, da je Komisija pozvala države članice k izboljšanju statističnih podatkov v zvezi z goljufijami ter se je zavezala, da bo temu vprašanju namenila več pozornosti; poudarja, da mora Komisija določiti enotna načela sporočanja v vseh državah članicah, s katerimi bo zagotovila, da bodo zbrani podatki primerljivi, zanesljivi in ustrezni; zato poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o sprejetih ukrepih za zagotovitev višje stopnje enotnosti in primerljivosti med statističnimi podatki, ki so bili zbrani na nacionalni ravni; poziva države članice, naj pravočasno predložijo izčrpne informacije, ki ustrezno odražajo dejansko stopnjo goljufij; poziva Računsko sodišče, naj na podlagi svojih prejšnjih posebnih poročil o uspešnosti urada OLAF ugotovi posledice reorganizacije;

40     poudarja, da je večja preglednost, ki omogoča ustrezen nadzor, ključna za odkrivanje sistemov goljufije; opozarja, da je Parlament v prejšnjih letih Komisijo pozival k sprejetju ukrepov, da bi zagotovili preglednost na enem mestu, kar zadeva vse upravičence do sredstev EU iz vseh držav članic, tako da bi na spletnem mestu Komisije objavili seznam vseh upravičencev, ne glede na to, kdo upravlja ta sredstva, in na podlagi standardnih kategorij podatkov, ki jih zagotovijo vse države članice, v vsaj enem delovnem jeziku Unije; poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo ter ji posredujejo popolne in zanesljive podatke glede upravičencev do sredstev EU, ki jih upravljajo države članice; obžaluje, da ta ukrep ni bil izveden, in poziva Komisijo, naj ga nujno izvede;

41.    poudarja, da je urad OLAF leta 2012 podal 54 priporočil za sodni postopek, ki so bila predložena nacionalnim organom, in da je bilo za izterjavo priporočenih približno 284 milijonov EUR; obžaluje, da ni informacij o številu sproženih sodnih postopkov in zneskih, ki so bili dejansko izterjani na podlagi priporočil urada OLAF, in o deležu obsodb v zadevah, ki vključujejo kazniva dejanja v škodo proračuna Unije; znova poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito in pravočasno izvajanje priporočil urada OLAF, ki jih slednji izda po preučitvi primerov;

42.    je pa zelo zaskrbljen, ker je urad OLAF nekatere zadeve zavrnil in jih vrnil generalnim direktoratom, da bi ti sprejeli ustrezne ukrepe, čeprav nimajo preiskovalnih pooblastil;

Urad OLAF

43.    je zadovoljen, ker je bila vendarle sprejeta reforma določb, ki urejajo delovanje urada OLAF, in pozdravlja sporočilo Komisije o izboljšanju upravljanja urada OLAF in krepitvi procesnih jamstev v preiskavah – postopen pristop v okviru ustanovitve Evropskega javnega tožilstva; je seznanjen s prvimi učinki reorganizacije in prestrukturiranja preiskovalnih postopkov tega urada, s čimer naj bi se pojasnile procesne pravice oseb v preiskavi, izboljšalo sodelovanje in dialog s partnerji urada OLAF, povečala učinkovitost preiskovalnih postopkov in skrajšalo povprečno trajanje obravnave pri preiskovalnih dejavnostih, zlasti v fazi izbora spisov; kljub temu ugotavlja, da se je 1. februarja 2012 hkrati začelo skupno 421 zadev, ki so bile v letu 2012 zaključene, pri čemer v večini od teh zadev niso bila podana priporočila; poleg tega ugotavlja, da se je v letu 2012 veliko zadev, starejših od 24 mesecev, zaključilo, in sicer morda brez priporočil; prav tako poudarja, da je ta enkratni učinek prispeval h krajšemu povprečnemu trajanju preiskav;

44.    ugotavlja, da urad OLAF od leta 2012 vsako leto določa prednostne naloge preiskovalne politike, da bi izboljšal postopek za izbor preiskav; opaža občutne spremembe v prednostnih nalogah preiskovalne politike, izbranih leta 2012, 2013 in 2014, zato je zaskrbljen zaradi morebitnega pomanjkanja doslednosti v splošnem postopku za izbor preiskav; meni, da je treba prihodnje prednostne naloge preiskovalne politike vedno temeljito ovrednotiti na podlagi konkretnih potreb, merljivih kazalnikov in izkušenj, pridobljenih iz prejšnjih prednostnih nalog preiskovalne politike; poziva urad OLAF, naj zagotovi podrobne informacije o tem, kako določa prednostne naloge preiskovalne politike;

45.    je seznanjen z letnim poročilom urada OLAF za leto 2012 in z dejstvom, da je ta urad v tem obdobju sprožil 431 preiskav in 287 primerov usklajevanja, zaključil 465 zadev, državnim organom poslal 54 priporočil za sprožitev sodnega postopka in predlagal izterjavo skoraj 284 milijonov EUR (165,8 milijona EUR iz naslova prihodkov in 118,2 milijona EUR iz naslova odhodkov), in:

         (i)     poziva, naj se med fazo izbora bolje analizirajo viri prejetih informacij, da bi bolje razumeli porazdelitev zadevnih podatkov, katerih vir sta javni in zasebni sektor, ter zelo velike razlike v številu prijav v posameznih državah članicah;

         (ii)     priznava, da bi bilo lahko povečevanje količine informacij iz javnega sektorja pozitiven znak boljšega sodelovanja z državami članicami; ugotavlja, da je urad OLAF spremenil način štetja prejetih informacij; ugotavlja, da so javni organi leta 2012 zaradi življenjskega cikla programskega obdobja sporočili večje število nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, saj so se programi zaključili;

         (iii)    znova poziva k predložitvi izčrpnih informacij o vrstah ukrepanja na podlagi priporočil urada OLAF, med drugim o številu zadev urada OLAF, ki jih nacionalna sodišča niso mogla nadaljnje obravnavati zaradi (a) nezadostnih dokazov, (b) neuvrstitve med prednostne naloge, (c) pomanjkanja pravne podlage, (d) odsotnosti javnega interesa, (e) zastaranja, (f) napak v postopku in (g) drugih razlogov;

         (iv)    znova poziva k predložitvi več informacij o številu pregledov na kraju samem v posameznih državah članicah;

         (v)    znova poziva k predložitvi informacij o številu preiskav po posameznih področjih preiskav (kmetijstvo, cigarete, carina, notranja politika EU, zunanja pomoč, notranje preiskave, strukturni skladi, DDV) za vsako državo članico;

         (vi)    znova poziva, naj se v letna poročila vključijo podrobne informacije o trajanju preiskav, razčlenjene na zunanje preiskave, notranje preiskave, primere usklajevanja in primere pomoči v kazenskih zadevah;

         (vii)   znova poziva k predložitvi informacij o številu še trajajočih in končanih preiskav v vsaki instituciji EU;

46.    je seznanjen z mnenjem št. 1/2014 nadzornega odbora urada OLAF o prednostnih nalogah preiskovalne politike in potrjuje njegova priporočila, zlasti v zvezi z določitvijo smernic za uporabo finančnih kazalnikov kot merila sorazmernosti, ki bi enoti, odgovorni za izbor spisov, zagotovile jasnejša vodila v zvezi s tem; poleg tega pričakuje, da bo prihodnji razvoj oblikovanja prednostnih nalog preiskovalne politike vključeval reden dialog med generalnim direktorjem urada OLAF in generalnimi direktorji, ki delujejo na področjih politike, zajetih v prednostnih nalogah preiskovalne politike in njihovih finančnih kazalnikih;

47.    je seznanjen s pripombami nadzornega odbora v zvezi s politiko „de minimis“ urada OLAF; opozarja, da ta politika ni edino merilo za izbor spisov in da je njen cilj zagotoviti, da bo OLAF svoja prizadevanja in vire usmeril v resnejše in kompleksnejše zadeve ter da se bodo za povečanje deleža izterjav zneskov proračuna EU, ki so bili nepravilno porabljeni, dodelili človeški viri; poziva generalnega direktorja, naj pri pregledu politike „de minimis“ urada OLAF upošteva stališča nadzornega odbora; pričakuje, da bo ustrezno obveščen o odločitvi generalnega direktorja v zvezi s tem;

48.    poziva k boljšemu upravljanju urada OLAF s stalnimi revizijami in konsolidacijo glavnih preiskovalnih procesov tega urada; v tem okviru poudarja, da poseben pomen pripisuje nadzoru nad spoštovanjem procesnih zagotovil in temeljnih pravic oseb, vključenih v preiskavo;

Novi okviri evropske politike in programov za boj proti goljufijam

49.    je naklonjen vsem pobudam Komisije za splošno krepitev učinkovitosti boja proti goljufijam s sprejetjem inovativnih ukrepov glede kazni, ki bodo dopolnjevali prizadevanja na področju preprečevanja in odkrivanja; meni, da je vključitev določb za boj proti goljufijam v mednarodne sporazume, sporazume o upravnem sodelovanju in na področje javnih naročil prav tako pomemben korak naprej pri zaščiti finančnih interesov Unije in boju proti korupciji;

50.    opozarja, da morajo države članice v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 predložiti informacije o sprožitvi ali opustitvi vsakega postopka za naložitev upravnih ali kazenskih sankcij v zvezi z uradno sporočenimi nepravilnostmi in o glavnih rezultatih teh postopkov; nadalje opozarja, da je treba med temi informacijami navesti tudi vrsto uporabljenih sankcij in/ali opisati, ali se zadevne sankcije nanašajo na uporabo zakonodaje Skupnosti in/ali nacionalne zakonodaje, vključno s sklicem na predpise Skupnosti in/ali nacionalne predpise, v katerih so te sankcije določene; poziva, naj se mu predložijo podrobne informacije o celoviti analizi poročil, prejetih v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006; poudarja, da morajo države članice uvesti postopke spremljanja za boj proti goljufijam ter da so statistični podatki v zvezi s kazenskimi zadevami in njihovimi izidi nepopolni, kar otežuje vrednotenje postopkov za preiskovanje in sodno preganjanje goljufij v državah članicah ter vrednotenje učinkovitosti prihodnjih osnovnih politik;

51.    pozdravlja, da je Komisija februarja 2014 objavila prvo poročilo o boju proti korupciji v EU, v katerem je navedla, da korupcija na zelo različne načine vpliva na vse države članice in vsako leto gospodarstvu EU povzroči škodo v višini 120 milijard EUR, poleg tega pozdravlja predlog, da bi okrepili izmenjavo obstoječe dobre prakse in določili pomembne nove ukrepe, ki bi jih morali sprejeti na ravni EU; v zvezi s tem poudarja, da evropski državljani zahtevajo jamstva za popolno integriteto in preglednost javnih izdatkov, zlasti pri sedanjih gospodarskih izzivih v obdobju gospodarske in finančne krize; se strinja s Komisijo, da so rezultati pobud precej neenaki in da je treba storiti več za preprečevanje in kaznovanje korupcije; vendar obžaluje, da vsebina poročila zagotavlja omejen pregled nad korupcijo v EU; poziva k dodatnim prizadevanjem za ustrezno reševanje perečih socialnih in gospodarskih vprašanj, da bi tako preprečili in sankcionirali korupcijo, ki resno škoduje evropskemu gospodarstvu in socialnemu modelu ter davčnim prihodkom držav članic in spodkopava zaupanje državljanov v institucije;

52.    v zvezi s tem poudarja, da evropski državljani pri sedanjih gospodarskih izzivih v obdobju gospodarske in finančne krize zahtevajo jamstva za popolno integriteto in preglednost javnih izdatkov;

53.    poziva Računsko sodišče, naj s svojega stališča in na podlagi lastnih izkušenj preuči problematiko in predloži priporočila v obliki enega ali več poročil o poglavitnih težavah, ki jih je v poročilu o korupciji navedla Komisija, pri čemer naj zlasti upošteva rezultate poročil po posameznih državah;

54.    pozdravlja predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva; poudarja, da je treba vzpostaviti dosleden dopolnilen sistem na področju zaščite finančnih interesov Unije; spodbuja Komisijo, naj na evropski ravni dobro opredeli vlogo in obseg dejavnosti prihodnjega Evropskega javnega tožilstva ter uradov Eurojust in OLAF;

55.    pozdravlja dejstvo, da je bila na zahtevo Parlamenta objavljena študija Komisije o ugotavljanju in zmanjševanju korupcije v javnih naročilih v EU, ki vključuje razvoj metodologije za oceno stroškov korupcije v javnem naročanju v zvezi s sredstvi EU; ugotavlja, da so leta 2010 skupni neposredni stroški korupcije v javnem naročanju po ocenah znašali 1,4 do 2,2 milijarde EUR na petih obravnavanih področjih v osmih državah članicah[13]; poudarja, da je bilo v študiji med drugim priporočeno, naj se poveča preglednost na področju javnih naročil, izboljšajo mehanizmi za revizijo in ocenjevanje, oblikuje osrednja zbirka podatkov na področju javnih naročil, posodobi zbirka podatkov TED ter okrepi zaščita prijaviteljev; poziva Komisijo, naj predloži informacije o politikah in ukrepih, ki se uporabljajo za izvajanje teh priporočil;

56.    ugotavlja, da države članice po uradnih podatkih izgubijo več kot 11 milijard EUR davčnih prihodkov na leto zaradi tihotapljenja cigaret v korist mrežam organiziranega kriminala, in vztraja, da bi bilo treba v uradu OLAF ponovno vzpostaviti vire in strokovno znanje, ki so se na tem področju uporabljali v preteklosti; odločno podpira Komisijo in urad OLAF pri uvedbi akcijskega načrta za boj proti tihotapljenju cigaret; v zvezi s tem poziva k boljšemu sodelovanju med uradoma OLAF in Europol;

57     meni, da je nujno treba v okviru urada OLAF razviti omrežje uradnikov za zvezo za države, v katerih je največje tveganje tihotapljenja;

58.    poziva, naj se mu posredujejo informacije o poteku razprav o morebitnih ponovnih pogajanjih glede obstoječih sporazumov, in naj se pripravi neodvisna študija o sporazumih s tobačno industrijo, da bi količinsko opredelili vpliv nezakonite trgovine s tobakom na lastna sredstva in morebiti razširili obstoječe sporazume na druge proizvajalce, ki še niso vključeni, s čimer bi zagotovili boljšo sledljivost tobačnih izdelkov od faze proizvodnje do distribucije;

59.    pozdravlja sprejetje uredbe o programu Herkul III za finančno obdobje 2014–2020; ugotavlja, da se bodo v okviru programa, katerega proračun presega 104 milijonov EUR, sofinancirali ukrepi, denimo kar zadeva opremo za skeniranje za odkrivanje tihotapljenega blaga v tovornjakih ter avtomatizirane sisteme za prepoznavanje oznak zabojnikov in registrskih tablic, da bi okrepili boj proti tihotapljenju in ponarejanju; obžaluje pomanjkanje preglednosti, ki je bilo opaženo med izvajanjem programa Herkul II, pri nakupu in uporabi tehnične opreme s strani upravičencev, ter opozarja, da je Parlament zaradi tega prisiljen zadržati določen znesek odobrenih sredstev za urad OLAF iz proračuna Unije za leti 2013 in 2014, dokler ne bo prejel ustreznih informacij v zvezi s tem; poziva urad OLAF, naj še naprej zagotavlja te informacije, vključno s podrobnostmi o sedanjem stanju in učinku financirane opreme, ter poveča preglednost pri izvajanju programa Herkul III;

o

o       o

60.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.

• [1] UL C 331, 14.11.2013, str.1.
• [2] ¹ UL C 201, 26.7.2013, str. 4.
• [3]  UL L 201 , 26.7.2013, str. 1.
• [4]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [5]  UL L 248 , 18.9.2013, str. 1.
• [6]  UL L 298 , 26.10.2012, str. 1.
• [7]  UL L 312 , 23.12.1995, str. 1.
• [8]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0318.
• [9]  UL C 51 E/15, 22.2.2013, str. 121.
• [10]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0176.
• [11]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444.
• [12]  Belgija (23 %), Bolgarija (4 %), Grčija (18 %), Francija (22 %), Slovenija (25 %) in Slovaška (26 %).
• [13]  Ceste in železnice, voda in odpadki, gradnja v mestih in gradnja komunalne infrastrukture, usposabljanje ter raziskave in razvoj v Franciji, na Madžarskem, v Italiji in Litvi, na Nizozemskem in Poljskem ter v Romuniji in Španiji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.3.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Zuzana Brzobohatá, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Rina Ronja Kari, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Derek Vaughan
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amelia Andersdotter, Philip Bradbourn, Markus Pieper
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Thomas Ulmer