Postopek : 2013/0375(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0201/2014

Predložena besedila :

A7-0201/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2014 - 7.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0398

PRIPOROČILO     ***
PDF 184kWORD 129k
20.3.2014
PE 526.219v02-00 A7-0201/2014

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije

(16651/2013 – C7‑0020/2014 – 2013/0375(NLE))

Odbor za ribištvo

Poročevalka: Maria do Céu Patrão Neves

PREDLOG ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije

(16651/2013 – C7‑0020/2014 – 2013/0375(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16651/2013),

–       ob upoštevanju osnutka protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju (16648/2013),

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0020/2014),

–       ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju (COM(2013)0765),

–       ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju (COM(2013)0766),

–       ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 81(1), člena 81(2) in člena 90(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za proračun (A7-0201/2014),

1.      da privolitev k sklenitvi Protokola;

2.      poziva Komisijo, naj zagotovi Parlamentu ustrezne informacije o skupnih znanstvenih sejah iz člena 4 sporazuma o partnerstvu in sejah skupnega odbora iz člena 9 sporazuma o partnerstvu, zlasti ustrezne zapisnike in sklepe, skupaj z letnim poročilom o praktičnem izvajanju večletnega programa sektorske podpore iz člena 3 Protokola;

3.      poziva, naj predstavniki Odbora za ribištvo kot opazovalci sodelujejo na sejah skupnega odbora iz člena 9 sporazuma o partnerstvu;

4.      poziva Komisijo, naj v zadnjem letu veljavnosti Protokola in pred začetkom pogajanj o njegovi obnovitvi predloži Parlamentu in Svetu poročilo o naknadni oceni njegovega izvajanja, ki naj vsebuje analizo koriščenja ribolovnih možnosti in analizo stroškov in koristi Protokola, skupaj s poročilom o morebitnih omejitvah ribolovnih dejavnosti in škodi, povzročeni ladjevju Unije, ki lovi v izključni ekonomski coni Sejšelov, zaradi piratstva v tem delu Indijskega oceana;

5.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Sejšeli.


OBRAZLOŽITEV

Pomen ribiške industrije Sejšelov

Republika Sejšeli je otoška država, ki jo sestavlja 115 otokov v Indijskem oceanu in leži približno 1.500 km severovzhodno od Madagaskarja in približno 1.600 km vzhodno od celinske Afrike. Njeno kopno ima površino približno 455 km2, obala pa je dolga približno 500 km. Epikontinentalni pas otočja obsega 10.334 km2, obsežna izključna ekonomska cona (IEC) pa meri 1.374.000 km². Republika Sejšeli ima približno 90.000 prebivalcev, od katerih jih približno 80 % živi na največjem otoku Mahé. Na tem otoku je tudi glavno mesto Victoria, ki ima približno 30.000 prebivalcev.

Gospodarstvo Sejšelov v glavnem temelji na ribištvu in turizmu. Delež ribištva v gospodarstvu se je povečal v osemdesetih letih, ko so bili podpisani sporazumi o ribolovu z EU in Japonsko. V zadnjem desetletju je ribolovna dejavnost – predvsem ribolov tuna – prehitela turistično industrijo in postala glavni vir tujih valut za državo. Sejšeli so leta 2012 z ribištvom in sorodnimi sektorji ustvarili prihodke v višini 4.864,6 milijona sejšelskih rupij (SCR), kar je približno 296,6 milijona EUR, in pomeni 31,4 % bruto domačega proizvoda (BDP). Na delovnih mestih, ki so posredno ali neposredno povezana z ribištvom in sorodnimi sektorji (popravljanje ladij, oprema, pristaniške storitve, predelava rib, izvozne dejavnosti), je zaposlenih približno 5.000 prebivalcev (4.000 na z ribištvom neposredno povezanih, 1.000 pa na posredno povezanih delovnih mestih), kar pomeni približno 10 % uradnih zaposlitev na Sejšelih. Leta 2012 je bilo med 1.300 in 1.400 sejšelskih ribičev zaposlenih s polnim ali krajšim delovnim časom.

Domača proizvodnja rib in proizvodov iz rib znaša malce več od 109.000 ton (t), pri čemer lokalno ladjevje za lov tuna raztovori 70.777 t tuna. Po rasti, ki je bila značilna za devetdeseta leta prejšnjega stoletja, se je dobiček Sejšelov, ustvarjen z ribolovom tuna, zaradi piratstva v tem delu Indijskega oceana leta 2009 in 2010 zmanjšal, leta 2011 pa spet rahlo povečal in dosegel 1.456 milijonov SCR (pribl. 88,8 milijona EUR). Leta 2012 je proizvodnja tuna v pločevinkah predstavljala 92 % celotne proizvodnje proizvodov iz rib in ustvarila 697,6 milijona SCR (pribl. 42,5 milijona EUR), izvoz tuna v pločevinkah pa je pomenil 90 % izvoza Sejšelov, ki je zelo odvisen od izvoza v EU.

Ribolov in upravljanje izrazito selivskih vrst na Sejšelih

Ribolov v Indijskem oceanu je pretežno usmerjen k ribolovu majhne skupine izrazito selivskih vrst, predvsem tuna, zlasti črtastega (Katsuwonus pelamis), rumenoplavutega (Thunnus albacares) in veleokega tuna (Thunnus obesus). Izključna ekonomska cona (IEC) Sejšelov leži v središču jugozahodnega območja Indijskega oceana za ribolov tuna, na katerem je dosežen pomemben delež skupnega ulova tuna na tem območju, pri čemer 25 % ulovi ladjevje EU. Pristanišče v Victorii je glavno pristanišče države, v njem se namreč raztovori ali pretovori približno 80 % ulova tuna v jugozahodnem Indijskem oceanu.

Leta 2011 so plovila z zaporno plavarico z dovoljenjem za ribolov v IEC Sejšelov z mesečno povprečno 33 dejavnimi plovili, kar ustreza skupnemu ribolovnemu naporu 9.558 ribolovnih dni, ujela 258.361 t tuna, in sicer 49 % črtastega, 43 % rumenoplavutega in 8 % veleokega tuna. Večino ulova so dosegla plovila z zaporno plavarico iz Španije (126.009 t), sledili pa so ji Sejšeli (63.212 t), Francija (42.530 t) in druge države (26.610 t). Večina tega ulova je bila ujetega z napravami za zbiranje rib (FAD). V istem letu so plovila s parangali z dovoljenjem za ribolov v IEC Sejšelov z ribolovnim naporom 17,7 milijona trnkov ujela 8.257 t tuna, in sicer 54 % veleokega tuna, 17 % rumenoplavutega tuna, 5 % mečaric in 24 % drugih vrst, predvsem jadrovnic, pahljačastih mečaric in morskih psov. Ta ulov je bil dosežen s plovili s parangali s Sejšelov (7.566 t), Tajvana (650 t), iz Omana (33 t) in s Filipinov (8 t). Plovila s parangali iz EU so postopno opustila ribolov na tem območju, njihov ulov pa se je zmanjšal in znaša manj kot 5 % skupnega ulova teh plovil v Indijskem oceanu.

Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC), ki je odgovorna za upravljanje staležev 16 selivskih vrst (predvsem tuna) na tem območju, je staleže rumenoplavutega in veleokega tuna ter mečarice razvrstila med popolno izkoriščene staleže, staleže črtastega tuna pa med premalo izkoriščene. IOTC je izrazila zaskrbljenost glede nedoraslih rumenoplavutih tunov, ki jih plovila z zaporno plavarico lovijo z napravami za zbiranje rib, in glede nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova veleokega tuna ter je omejila ribolovni napor na tem območju na raven iz leta 2003.

Analiza in primerjava protokola k sporazumu o partnerstvu med EU in Sejšeli

Sejšeli so podpisali sporazume o ribolovu glede ulova selivskih vrst z EU, Japonsko, Južno Korejo in Tajvanom. Sporazum med EU in Sejšeli je eden v nizu sporazumov o ribolovu, ki jih je EU podpisala z državami v Indijskem oceanu, vključno s Komori, Madagaskarjem in Mozambikom, zaradi dejstva, da se nanaša na ribolov selivskih vrst, pa je treba k njegovemu izvajanju pristopati regionalno. Prvi sporazum o ribolovu med EU in Sejšeli je bil sklenjen leta 1984, njegova današnja različica pa se imenuje sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju. Prvotni sporazumi so se sprva obnavljali vsaka tri leta, sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju pa se podaljšuje samodejno, če nobena od strank ne zahteva začasne prekinitve uporabe ali odpovedi protokola.

Sporazum med EU in Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju je bil podpisan 5. oktobra 2006. Nov protokol k temu ribiškemu sporazumu je bil parafiran 10. maja 2013 in zajema obdobje šestih let od njegove začasne uporabe. Glede na to, da je veljavni protokol potekel 17. januarja 2014, je treba 18. januarja 2014 začeti začasno uporabljati nov protokol, da se zagotovi neprekinjenost dejavnosti ladjevja EU na Sejšelih.

Nov protokol k sporazumu med EU in Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju zajema obdobje šestih let od začetka njegove začasne uporabe in določa ribolovne možnosti za 40 plovil z zaporno plavarico in šest plovil s parangali. Ribolovne možnosti za 40 plovil z zaporno plavarico se bodo razdelile med 22 španskih, 16 francoskih in dve italijanski plovili, ribolovne možnosti za šest plovil s parangali pa enakovredno med špansko, francosko in portugalsko ladjevje. Skupni finančni prispevek znaša 30,7 milijona EUR in je namenjen kot plačilo za dostop do IEC in podporo sektorski ribiški politiki Sejšelov. Prispevek za dostop do IEC znaša za referenčno tonažo 50.000 ton za prvi dve leti uporabe Protokola 2,75 milijona EUR, za preostala leta Protokola pa 2,5 milijona EUR. Prispevek za sektorsko podporo znaša za prvi dve leti uporabe Protokola 2,6 milijona EUR, za preostala leta Protokola pa 2,5 milijona EUR.

Stroški ribolovnih dovoljenj za plovila z zaporno plavarico se bodo med veljavnostjo Protokola postopno zviševali, pri čemer bodo prvo leto za letni ulov 700 t znašali 38.500 EUR, zadnje leto pa 52.500 EUR. Stroški ribolovnih dovoljenj za plovila s parangali z bruto registrsko tonažo (BRT), manjšo od 250, za letni ulov 90 t segajo od 4.950 EUR v prvem letu do 6.750 EUR v zadnjem letu, stroški ribolovnih dovoljenj za parangalke z BRT, večjo od 250, pa za letni ulov 120 t od 6.600 EUR v prvem letu do 9.000 EUR v zadnjem letu. Za ulove, s katerimi se preseže letna referenčna tonaža 50.000 t, se plača od 55 EUR/t v prvem letu do 75 EUR/t v zadnjem letu veljavnosti Protokola.

Primerjava s predhodnim protokolom, ki je zajemal obdobje treh let, kaže, da so se zmanjšale ribolovne možnosti, ki so bile prej dodeljene 48 plovilom z zaporno plavarico in 12 plovilom s parangali, ter letna referenčna tonaža, ki je prej znašala 52.000 t. Znesek letnega finančnega prispevka za dostop do IEC, ki je prej znašal 3,38 milijona EUR, se je precej zmanjšal, znesek za sektorsko podporo, ki je prej znašal 2,22 milijona EUR, pa se je nekoliko povečal. Stroški dovoljenj za plovila z zaporno plavarico so se precej znižali, saj so prej znašali 61.000 EUR na leto, stroški dovoljenj za plovila s parangali, ki so prej znašali 3.150 EUR na leto (plovila < 250 BRT) ali 4.200 EUR na leto (plovila > 250 BRT), pa so se precej zvišali. Tudi znesek, ki se plača za ulove, ki presegajo letno referenčno tonažo, in je prej znašal 35 EUR/dodatno tono, se je precej povečal.

 

Predhodni protokol

Sedanji protokol

Sprememba

Veljavnost sporazuma

3 leta

6 let

­

Ribolovne možnosti

 

- Plovila z zaporno plavarico

48

40

¯

- Plovila s parangali:

12

6

¯

Ref. tonaža

52.000 t/leto

50.000 t/leto

¯

Finančni prispevek

 

- Skupaj

16,8 m EUR (3 leta)

30,7 m EUR (6 let)

¯

- Letno

5,6 milijona EUR

5,0 - 5,35 milijona EUR

¯

- Dostop do IEC

3,38 m EUR/leto

2,5 – 2,75 m EUR/leto

¯

- Sektorska podpora

2,22 m EUR/leto

2,5 – 2,6 m EUR/leto

­

Ribolovna dovoljenja:

 

- Plovila z zaporno plavarico

61.000 EUR/leto

38.500 – 52.500 EUR/leto

¯

- Plovila s parangali < 250 BRT

3.150 EUR/leto

4.950 – 6.750 EUR/leto

­

- Plovila s parangali > 250 BRT

4.200 EUR/leto

6.600 – 9.000 EUR/leto

­

Dodatni ulov

35 EUR/t

55 – 75 EUR/t

­

Splošne pripombe poročevalke

Ribiški sektor in povezane dejavnosti na Sejšelih so zelo odvisni od ribiškega sporazuma z EU, saj sta finančni prispevek, določen v ribiškem sporazumu, in dohodek, ki ga ustvarijo tuja ladjevja, bistvena vira prihodkov za gospodarstvo države. Sporazum med EU in Sejšeli o ribolovu je tudi bistven za ohranitev strateške prisotnosti evropskega ladjevja na tem ključnem območju za ribolov tuna v Indijskem oceanu, na katerem lovijo tudi druga večja tuja ladjevja, zlasti z Japonske, s Kitajske, iz Južne Koreje, s Filipinov in Tajvana.

Ta protokol je nepristranski in ugoden za obe strani. Njegov cilj je zagotoviti trajnostni ribolov ladjevja EU v sejšelskih vodah z vrsto določb v protokolu in sporazumu o ribolovu, s katerimi se zagotavljajo spremljanje, nadzor in inšpekcijski pregledi ribolovne dejavnosti, vključno z znanstvenim sodelovanjem, satelitskim sistemom za spremljanje plovil, sistemom za elektronsko evidentiranje ulova in poročanje o ulovu, upravljanjem letne referenčne tonaže in vkrcanjem opazovalcev. Poleg njegovega zelo pozitivnega učinka na gospodarstvo in delovna mesta, ki so neposredno ali posredno povezana z gospodarskimi sektorji Sejšelov, odvisnimi od ribištva, bo ta protokol vplival tudi na delovna mesta na krovu, saj mora vsako plovilo z zaporno plavarico vkrcati na krov vsaj dva usposobljena sejšelska mornarja ali, kadar je mogoče, dva pripravnika. Tudi v Evropi je v različnih delih sektorja približno 760 delovnih mest, povezanih z ladjevjem, ki lovi na podlagi tega sporazuma o ribolovu.

V primerjavi s predhodnim protokolom so bile opravljene številne prilagoditve, predvsem v zvezi s trajanjem, ribolovnimi možnostmi, referenčno tonažo in stroški dodatnega ulova, finančnim prispevkom ter stroški ribolovnih dovoljenj. Ker so se ribolovne možnosti zmanjšale in je malce manjša tudi referenčna tonaža, se je malce znižal finančni prispevek EU, zlasti znesek za dostop do IEC Sejšelov. Te spremembe so upravičene z manjšo uporabo sporazuma in dejstvom, da referenčna tonaža v preteklih nekaj letih ni bila dosežena. Bolj kot plovila s parangali, ki so postopno opustila ribolov na tem območju in trenutno le malo izkoriščajo razpoložljive ribolovne možnosti, sporazum o ribolovu uporabljajo plovila z zaporno plavarico. Dejstvo, da ulov v preteklih nekaj letih, zlasti v obdobju od leta 2008 do leta 2010, ni dosegel referenčne tonaže, lahko obrazložimo s tem, da se je evropsko ladjevje (zlasti španska in francoska plovila z zaporno plavarico), da bi se izognilo piratstvu v tem delu Indijskega oceana, preselilo na druga ribolovna območja.

Piratstvo se je začelo povečevati leta 2004, leta 2008 pa je EU začela pomorsko operacijo Atalanta, katere cilj je poskušati odpraviti piratstvo v tem delu Indijskega oceana. Od leta 2009 plovila z zaporno plavarico vkrcavajo na krov vojaško osebje ali oborožene zasebne varnostnike, zaradi česar se je število zaseženih plovil zmanjšalo, a so se zvišali operativni stroški ladjevja. Veljavni protokol vsebuje določbo o tem, da stranki v izjemnih okoliščinah, povezanih s piratstvom, zaradi katerih je ladjevje prisiljeno zapustiti Indijski ocean, analizirata možnost uporabe plačila po načelu časovne porazdelitve na podlagi zahtevkov posameznih lastnikov plovil.

Nov protokol je skladen s cilji sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju, saj omogoča ohranitev evropske prisotnosti pri ribolovu v oddaljenih vodah in ribolovnih možnosti v tem delu Indijskega oceana, prispeva k trajnostnemu ribolovu in spodbuja sodelovanje med EU in Sejšeli. Glede na navedeno poročevalka meni, da je nov protokol nepristranski in ugoden za obe strani, zato Parlamentu priporoča, naj ga podpre.


MNENJE Odbora za proračun (4.3.2014)

za Odbor za ribištvo

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije

(16651/2013 – C7‑0020/2014 – 2013/0375(NLE))

Pripravljavec mnenja: François Alfonsi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija se je na podlagi ustreznega pooblastila Sveta v imenu Evropske unije pogajala z Republiko Sejšeli glede obnovitve protokola k Sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o partnerstvu v ribiškem sektorju.

Po teh pogajanjih je bil 10. maja 2013 parafiran nov protokol, ki zajema obdobje šestih let od sprejetja sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi protokola ter po prenehanju veljavnosti obstoječega protokola 17. januarja 2014.

Novi protokol je v skladu s cilji sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju in si prizadeva okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli ter spodbujati partnerski okvir za razvoj politike trajnostnega ribolova in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v ribolovnem območju Sejšelov v interesu obeh pogodbenic.

Pogodbenici sta se dogovorili za sodelovanje z namenom izvajanja sektorske ribiške politike Sejšelov in s tem namenom nadaljujeta politični dialog o ustreznem načrtovanju.

Novi protokol zagotavlja skupen finančni prispevek v višini 30.700.000 EUR za celotno obdobje. Tako letni finančni prispevek, plačan iz proračuna Evropske unije, znaša 5.350.000 EUR letno za prvi dve leti in 5.000.000 EUR letno za preostala leta.

Evropski parlament lahko v skladu s členoma 43(2) in 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri ali odreče svojo odobritev.

Vrsta odhodkov

2014

2015

2016

2017

2018

2019

TOTAL

Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

5 350 000€

5 350 000€

5 000 000€

5 000 000€

5 000 000€

5 000 000€

30 700 000€

Skupaj

5 350 000€

5 350 000€

5 000 000€

5 000 000€

5 000 000€

5 000 000€

30 700 000€

******

Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, naj Parlamentu priporoči, naj da svojo odobritev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

4.3.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Věra Flasarová, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Anne E. Jensen, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Jan Kozłowski, Alain Lamassoure, George Lyon, Claudio Morganti, Jan Mulder, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Andrej Plenković, Dominique Riquet, Alda Sousa, Helga Trüpel, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Frédéric Daerden, Edit Herczog, Paul Rübig, Peter Šťastný, Georgios Stavrakakis, Nils Torvalds, Catherine Trautmann

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Antonio Cancian, María Auxiliadora Correa Zamora


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.3.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Antonello Antinoro, Alain Cadec, Chris Davies, Pat the Cope Gallagher, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Maria do Céu Patrão Neves, Crescenzio Rivellini, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Nils Torvalds, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Besset, Jens Nilsson, Mario Pirillo

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov