Postopek : 2013/0214(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0211/2014

Predložena besedila :

A7-0211/2014

Razprave :

PV 16/04/2014 - 20
CRE 16/04/2014 - 20

Glasovanja :

PV 17/04/2014 - 9.4
CRE 17/04/2014 - 9.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0448

POROČILO     ***I
PDF 942kWORD 527k
20.3.2014
PE 522.908v02-00 A7-0211/2014

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(COM(2013)0462 – C7‑0209/2013 – 2013/0214(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za proračun
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(COM(2013)0462 – C7‑0209/2013 – 2013/0214(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0462),

–   ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0209/2013),

–   ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–   ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0211/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter parlamentom držav članic.

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)*

k predlogu Komisije za

---------------------------------------------------------

UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)      Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki omogoča spodbujanje evropskega gospodarstva na poti do trajnostne, pametne in vključujoče rasti v skladu s strategijo Evropa 2020, visoke ravni zaposlenosti ter konkurenčnosti za izgradnjo prihodnjega gospodarstva tako, da bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) omogočajo dolgotrajno financiranje različnih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ali malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi in ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov EDIS prispevajo k financiranju realnega gospodarstva Unije in izvajanju njenih politik.

(2)      Na strani povpraševanja lahko EDIS skrbnikom pokojnin, zavarovalnim podjetjem, fundacijam, občinam in drugim ustanovam, ki imajo redne in ponavljajoče se obveznosti ter iščejo dolgoročne donose v okviru dobro reguliranih struktur, ponudijo stabilen in varen tok prihodkov. Kljub zagotavljanju manjše likvidnosti kot naložbe v prenosljive vrednostne papirje lahko EDIS ponudijo stabilen in varen tok prihodkov individualnim vlagateljem, ki se zanašajo na reden denarni tok, kakršnega lahko ustvari EDIS. EDIS lahko ponudijo tudi dobre priložnosti za postopno povečevanje vrednosti kapitala vlagateljem, ki nimajo stabilnega in varnega toka prihodkov. Omogočiti bi bilo treba, da se lahko skladu EDIS odobri, da sorazmerno zmanjša svoj kapital, če odproda katero od svojih sredstev.

(3)      Financiranje projektov v zvezi s transportno infrastrukturo, trajnostno proizvodnjo ali distribucijo energije, družbeno infrastrukturo (domovi ali bolnišnicami), uvajanjem novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnjo rastjo malih in srednjih podjetij je lahko neznatno. Kot se je pokazalo v finančni krizi, lahko vrzeli v financiranju pomaga odpravljati dopolnitev bančnega financiranja z več različnimi viri financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital. V tem pogledu imajo lahko EDIS ključno vlogo. Pri nekaterih projektih bi lahko izkoristili vire, kot so inovativni finančni instrumenti, s katerimi bi dopolnjevali javno financiranje, ki se je zmanjšalo zaradi dolžniške krize.

(4)      Glede na to, da vlagatelje morda zanima vlaganje v EDIS, da bi bilo treba vlagatelje na ustrezen način spodbujati k temu in da zlasti mali vlagatelji morda nimajo dovolj sredstev ali dovolj diverzificiranega portfelja, ki bi jim omogočal, da bi svoj kapital vezali za daljše obdobje, bi bilo treba EDIS omogočiti, da bi lahko svojim vlagateljem zagotovili pravice do odkupa. Upravitelj EDIS bi moral imeti možnost po lastni presoji odločiti, ali naj se EDIS ustanovijo s pravicami do odkupa ali ne, in sicer v skladu z naložbeno strategijo EDIS. Ko je vzpostavljen režim v zvezi s pravicami do odkupa, bi bilo treba te pravice in njihove glavne značilnosti vnaprej jasno določiti in razkriti v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS. Poleg tega iz ocene učinka Komisije izhaja, da so na nacionalni ravni nekateri dolgoročni skladi strukturirani kot podjetja, ki kotirajo na borzi. To vlagateljem omogoča, da s svojimi delnicami ali enotami iz sklada trgujejo na sekundarnem trgu. Če delnice sklada kotirajo na borzi, jih lahko vlagatelji kupujejo in prodajajo neposredno na borzi kot vse druge vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi. Sekundarni trg lahko deluje tudi, kadar delnice ali enote sklada ne kotirajo na borzi. Vlagatelji lahko v tem primeru svoje imetje neposredno izmenjajo z drugimi vlagatelji. Posredniki, kot so banke ali distributerji, lahko delujejo kot podpora na tem sekundarnem trgu. Lahko zbirajo naročila za odkup in prodajo ter med svojimi strankami poiščejo primerno stranko za ta naročila. Če želimo, da dolgoročne naložbe dejansko postanejo privlačne za male vlagatelje ali skupnost malih vlagateljev na splošno, bodo sekundarni trgi glavno mesto trgovanja, na katerem bo mogoče vlagati v dolgoročni sklad ali ga zapustiti. Poročilo, sestavljeno tri leta po sprejetju te uredbe, bi moralo raziskati, ali je to pravilo doseglo pričakovane rezultate v smislu distribucije EDIS.▌

(4a)    Da bi EDIS lahko postali izvedljiva in privlačna možnost za profesionalne vlagatelje, kot so institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, pokojninski skladi in zavarovalnice ter kreditne institucije in investicijska podjetja, je pomembno, da se regulativne zahteve glede njihovega kapitala ustrezno prilagodijo v okviru Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5) in Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6), da se zagotovi prožnost v zvezi z EDIS glede visokih kapitalskih zahtev za naložbe v nelikvidna sredstva. Poleg tega bi bilo treba po potrebi skrbno oceniti nacionalne regulativne omejitve.

(5)      Razrede dolgoročnih sredstev v tej uredbi bi morali sestavljati lastniški ali dolžniški instrumenti podjetij, ki ne kotirajo na borzi, in malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi, če kupec zanje ni zlahka določljiv. Sestavljati bi jih morali tudi lastniški ali dolžniški instrumenti podjetij, ki kotirajo na borzi, z maksimalno kapitalizacijo v višini 1 milijarde EUR. Ta uredba bi morala prav tako zajemati realna sredstva, ki zahtevajo znatne predhodne kapitalske odhodke ter ki prinašajo ponavljajoče se in predvidljive denarne tokove v vsem njihovem trajanju.

(6)      Če uredbe, ki bi določala pravila glede EDIS, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti nasprotujoči si ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Nasprotujoči si ukrepi glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju skladov, ki so usmerjeni na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Nasprotujoče si nacionalne zahteve povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega različne nacionalne zahteve, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko, ali vrednostni papirji, ki financirajo transakcije, povzročajo neskladnosti pri zaščiti vlagateljev. Različne zahteve glede odkupa in/ali obdobij držanja ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko zaradi večje pravne negotovosti oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za vlaganje v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročno vlaganje. Zato države članice na področju, ki ga ureja ta uredba, ne bi smele določati dodatnih zahtev in bi morala biti ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(7)      Enotna pravila, ki bodo veljala po vsej Uniji, so nujna, če želimo zagotoviti, da bo imel profil produkta EDIS po vsej Uniji enotno in stabilno podobo. Če želimo zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga in visoko raven zaščite vlagateljev, je glede delovanja EDIS nujno vzpostaviti enotna pravila, še posebej glede sestave portfeljev EDIS in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo za pridobivanje izpostavljenosti do dolgoročnih sredstev, kot so lastniški ali dolžniški instrumenti malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi, ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, in realnih sredstev. Enotna pravila glede portfelja EDIS so potrebna tudi zato, da bo lahko EDIS, ki si prizadevajo ustvarjati redne prihodke, zagotovljeno vzdrževanje diverzificiranega portfelja naložbenih sredstev, s katerim bodo lahko ohranjali reden denarni tok. Poleg tega je potrebna uskladitev med davčnimi okviri držav članic, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji glede privlačnosti za vlagatelje, za vzpostavitev podobnega naložbenega ozračja pa je treba tudi približati nacionalne politike in tako urediti neravnovesja med državami članicami.

(8)      Bistveno je zagotoviti, da se bo opredelitev delovanja EDIS, zlasti o sestavi portfelja EDIS in naložbenih instrumentih, ki jih lahko uporabljajo, neposredno uporabljala za upravitelje EDIS, zato je treba nova pravila sprejeti v obliki uredbe. To bo zagotavljalo tudi enotne pogoje za uporabo oznake EDIS, in sicer s preprečevanjem različnih nacionalnih zahtev. Upravitelji EDIS bi morali upoštevati enaka pravila v vsej Uniji, kar bo tudi okrepilo zaupanje vlagateljev v EDIS in zagotovilo trajnostno zaupanje v oznako. Hkrati se bo s sprejetjem enotnih predpisov zmanjšala zapletenost regulativnih zahtev, ki bodo veljala za EDIS. Z enotnimi pravili se bodo zmanjšali stroški upraviteljev, namenjeni doseganju skladnosti z različnimi nacionalnimi pravili za sklade, ki vlagajo v mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, in dolgoročna sredstva, ki ne kotirajo na borzi, in primerljive razrede realnih sredstev. To še posebej drži za upravitelje, ki želijo zbirati kapital čezmejno. Vse našteto bo pomagalo odpravljati izkrivljanje konkurence.

(9)      Nova pravila glede EDIS so tesno povezana z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7), saj navedena direktiva ustvarja pravni okvir, ki ureja upravljanje in trženje alternativnih investicijskih skladov v Uniji. Po opredelitvi so EDIS evropski alternativni investicijski skladi, ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), pooblaščeni v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(10)    Medtem ko Direktiva 2011/61/EU predvideva tudi postopno ureditev neevropskih upraviteljev alternativnih investicijskih skladov v tretjih državah, imajo nova pravila glede EDIS bolj omejen obseg, ki poudarja evropsko razsežnost novega dolgoročnega naložbenega produkta. Zato bi smeli pooblaščeni EDIS postati le evropski alternativni investicijski skladi iz Direktive 2011/61/EU in le, če jih upravlja evropski upravitelj alternativnih investicijskih skladov, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU. K vlaganju v EDIS je treba spodbujati tudi vlagatelje iz tretjih držav, saj je to dragocen kapital, ki lahko pomaga projektom v Uniji.

(11)    Nova pravila, ki veljajo za EDIS, bi morala temeljiti na obstoječem zakonodajnem okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2011/61/EU, in aktih, sprejetih za njeno izvajanje. Zato bi morala pravila za produkte v zvezi z EDIS veljati poleg pravil, določenih v obstoječi zakonodaji Unije. Za EDIS bi morala še posebej veljati pravila o upravljanju in trženju, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Enako bi morala za čezmejne dejavnosti EDIS veljati tudi pravila glede čezmejnega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Dopolnjevati bi jih morala posebna pravila glede trženja, zasnovana za čezmejno trženje EDIS malim in profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji.

(12)    Za vse tiste evropske alternativne investicijske sklade, ki se želijo tržiti kot EDIS, bi morala veljati enotna pravila. Evropskih alternativnih investicijskih skladov, ki se ne želijo tržiti kot EDIS, ta pravila ne bi smela zavezovati, ti skladi pa bi s tem tudi soglašali, da ne bodo izkoriščali prednosti, ki iz tega izhajajo. Po drugi strani podjemi za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in neevropski AIS ne bi bili primerni za trženje kot EDIS.

(13)    Za zagotovitev skladnosti EDIS z usklajenimi pravili, ki urejajo dejavnosti teh skladov, je nujno zahtevati, da EDIS dovoljenja izdajo pristojni organi. Usklajeno izdajo dovoljenj in postopke nadzora za upravitelje AIS v okviru Direktive 2011/61/EU bi moral zato dopolnjevati poseben postopek izdaje dovoljenj za sklade EDIS. Vzpostaviti bi bilo treba postopke, ki bodo zagotavljali, da lahko EDIS upravljajo le UAIS EU, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU in so zmožni upravljati EDIS. Uporabljeni so vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da bodo EDIS lahko izpolnjevali usklajena pravila, ki urejajo dejavnosti teh skladov.

(14)    Ker imajo evropski AIS lahko drugačne pravne oblike, ki ne pomenijo nujno statusa pravne osebe, bi bilo treba določbe, ki od EDIS zahtevajo ukrepanje, razumeti tako, da se v primerih, ko so EDIS ustanovljeni kot evropski AIS in zato, ker nimajo statusa pravne osebe, ne morejo ukrepati sami, nanašajo na upravitelja.

(15)    Za zagotovitev, da bodo EDIS vlagali v dolgoročne naložbe in prispevali k financiranju trajnostne rasti gospodarstva EU, bi morala pravila glede portfelja EDIS zahtevati jasno opredelitev kategorij sredstev, ki bi bila primerna za vlaganje s strani EDIS, in pogojev, pod katerimi bi bila primerna. EDIS bi morala v primerna naložbena sredstva vložiti vsaj 70 % svojega kapitala in v vrednostne papirje, ki jih izdajo primerna portfeljska podjetja s sedežem v Uniji, vsaj 60 % svojega kapitala. Za zagotovitev integritete EDIS je tudi zaželeno, da se EDIS prepove sodelovanje pri nekaterih finančnih transakcijah, ki bi zaradi pojava dodatnih tveganj, različnih od tistih, ki so pri skladu, namenjenemu dolgoročnim naložbam, pričakovana, lahko ogrozile njihovo naložbeno strategijo in cilje. Zagotoviti bi bilo treba jasno usmerjenost v dolgoročne naložbe, kar lahko koristi malim vlagateljem, ki so jim manj običajne naložbene strategije tuje. Zato EDIS ne bi smelo biti dovoljeno vlagati v izvedene finančne instrumente, razen za zavarovanje pred tveganji, povezanimi z njegovimi lastnimi naložbami. Zaradi likvidne narave blaga in izvedenih finančnih instrumentov, ki zagotavlja posredno izpostavljenosti, naložbe v blago ne potrebujejo dolgoročnih obveznosti vlagateljev in bi jih bilo zato treba izvzeti. To načelo se ne uporablja za naložbe v infrastrukturo ali družbe, ki so povezane z blagom ali katerih uspešnost je neposredno povezana z donosnostjo blaga, npr. kmetije v primeru kmetijskih proizvodov ali elektrarne v primeru energetskih proizvodov.

(15a)  Da bi EDIS lahko učinkovito prispevali k trajnostni, pametni in vključujoči rasti Unije, bi moral vsak sklad izvajati postopek ocenjevanja socialnega učinka primernih naložb, ob upoštevanju okoljskih in socialnih značilnosti ter značilnosti upravljanja. Upravitelj EDIS bi moral še zlasti upoštevati, kolikšen je sredstvu lastni prispevek izbranega sredstva k ciljem evropskega modela rasti (tj. krepitev socialnih infrastruktur, trajnostna mobilnost, proizvodnja energije iz obnovljivih virov in njena distribucija, procesi energetske učinkovitosti ter podjetja, dejavna v sektorjih, ki spodbujajo okoljske in socialne rešitve ali imajo velik inovacijski potencial).

(16)    Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Ne da bi pri tem nujno zahtevala dolgoročna obdobja držanja za upravitelja EDIS, so primerna naložbena sredstva v splošnem nelikvidna, zahtevajo dolgoročne obveznosti za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Ker pa lahko imajo mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, likvidnostne težave in težave z dostopom na sekundarni trg, bi bilo treba lastniške ali dolžniške instrumente, ki jih izdajo tovrstna mala in srednja podjetja, vključiti v primerna sredstva EDIS, saj morajo ohranjati stabilno strukturo delničarjev. Posledično so primerna naložbena sredstva lahko prenosljivi vrednostni papirji in imajo zato dostop do likvidnosti sekundarnih trgov. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo EDIS, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna. Zato ta sredstva ne ustrezajo naložbam s pravicami odkupa, razen v posebnih primerih in pod posebnimi pogoji.

(17)    EDIS bi moralo biti dovoljeno vlagati tudi v sredstva, ki niso primerna naložbena sredstva, saj bi to lahko bilo potrebno, če želijo učinkovito upravljati svoj denarni tok, a le, če je to v skladu z njihovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(18)    Primerna naložbena sredstva se morajo razumeti, kot da vključujejo deleže, kot so lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti v kvalificiranih portfeljskih podjetjih in posojila, ki so jim dana. Vključevati bi morala tudi deleže v drugih skladih, ki so usmerjeni na sredstva, kot so naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi in ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. Neposredni deleži realnih sredstev, razen če so listinjena, bi morali tudi ustvariti razred primernih sredstev, in sicer pod strogimi pogoji glede njihove nabavne vrednosti in profila denarnih tokov.

(19)    Navidezni lastniški instrumenti se morajo razumeti, kot da vsebujejo vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo vrsto finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tihi deleži, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom.

(20)    EDIS bi moralo biti kot odraz obstoječih poslovnih praks dovoljeno kupovati obstoječe delnice kvalificiranega portfeljskega podjetja od obstoječih delničarjev tega podjetja. Za zagotovitev kar najširših možnosti za zbiranje sredstev bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge EDIS. Za preprečevanje razpršitve naložb v kvalificirana portfeljska podjetja bi bilo EDIS dovoljeno vlagati le v druge EDIS, če ti niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v druge EDIS.

(21)    Uporaba finančnih podjetij je ▌nujna za učinkovito trženje EDIS pri vlagateljih ter za zbiranje in organizacijo prispevkov različnih vlagateljev, vključno z naložbami javne narave, v infrastrukturne projekte. Zato bi bilo treba EDIS dovoliti, da v primerna naložbena sredstva vlagajo prek finančnih podjetij, če so ta zavezana financiranju dolgoročnih projektov in rasti malih in srednjih podjetij.

(22)    ▌Kvalificirana portfeljska podjetja bi morala vključevati infrastrukturne projekte, naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, ki želijo rasti, ▌ki bi lahko bila primerna za namene dolgoročnih naložb.

(23)    Ker so infrastrukturni projekti obsežni, zahtevajo veliko kapitala, ki mora ostati naložen dolgo časa. Taki infrastrukturni projekti bi morali zajemati stavbno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice ali zapori, družbeno infrastrukturo, kot so neprofitna stanovanja, transportno infrastrukturo, kot so ceste, množični tranzitni sistemi ali letališča, energetsko infrastrukturo, kot so energetska omrežja, projekti prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja posledic teh sprememb, elektrarne ali cevovodi, infrastrukturo za upravljanje voda, kot so vodovodni sistemi, kanalizacija ali namakalni sistemi, komunikacijsko infrastrukturo, kot so omrežja, in infrastrukturo za ravnanje z odpadki, kot so sistemi recikliranja ali zbiranja odpadkov.

(24)    Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se lahko spopadajo s težavami pri dostopu do kapitalskih trgov in financiranju nadaljnje rasti ter širitve. Zasebno financiranje prek lastniških deležev ali posojil je običajen način zbiranja finančnih sredstev. Ker so ti instrumenti po svoji naravi dolgoročne naložbe, zahtevajo potrpežljivi kapital, ki ga lahko zagotovijo EDIS. Poleg tega mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, pogosto naletijo na težave pri pridobivanju dolgoročnega financiranja, EDIS pa bi utegnili zagotoviti dragocene alternativne vire financiranja.

(25)    Naložbe v infrastrukturo zahtevajo potrpežljivi kapital, in sicer zaradi odsotnosti likvidnih sekundarnih trgov. Investicijski skladi predstavljajo bistven vir financiranja sredstev, za katera so potrebni veliki kapitalski odhodki. Za ta sredstva je pogosto potrebno kapitalsko združevanje, da se doseže želena stopnja financiranja. Takšne naložbe potrebujejo dolgo časovno obdobje zaradi na splošno dolge ekonomske dobe, povezane s temi sredstvi. Običajno je za amortizacijo naložbe v znatna realna sredstva potrebnih več let. Da bi olajšali razvoj tako velikih sredstev, bi morali EDIS imeti možnost, da neposredno vlagajo v infrastrukturo v vrednosti več kot 10 milijonov EUR, ki prinašajo predvidljive in ponavljajoče se denarne tokove skozi vso življenjsko dobo. ▌Zato je treba neposredne deleže v infrastrukturi obravnavati enako kot naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja.

(26)    Če ima upravitelj delež v portfeljskem podjetju, obstaja tveganje, da bo svoje interese postavil pred interese vlagateljev sklada. Takšnim nasprotjem interesov se je treba izogniti, zato bi morali EDIS vlagati le v sredstva, ki niso povezana z upraviteljem, da se zagotovi neoporečno upravljanje podjetij, razen če vlagajo v enote ali deleže ali sredstva, ki jih upravlja upravitelj EDIS in so na podlagi te uredbe primerna.

(27)    Če želimo upraviteljem EDIS dovoliti določeno stopnjo prilagodljivosti pri naložbah njihovih skladov, bi bilo treba dovoliti trgovanje z naložbami, ki niso dolgoročne, v obsegu do največ 30 % njihovega kapitala.

(28)    Za omejitev tveganih dejanj EDIS je nujno zmanjšati tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, tako da se njihov portfelj podvrže jasnim zahtevam po diverzifikaciji. Vsi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (izvedeni finančni instrumenti OTC) bi morali izpolnjevati zahteve Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta [...](8).

(29)    Za preprečitev znatnega vpliva, ki bi ga EDIS, ki vlagajo, lahko imeli na upravitelje drugih EDIS ali izdajatelja, se je nujno izogniti pretirani koncentraciji EDIS na eno samo naložbo.

(30)    Da se upraviteljem EDIS med življenjsko dobo sklada omogoči zbiranje dodatnega kapitala, bi jim moralo biti dovoljeno izposojanje denarja v obsegu do 40 % kapitala sklada. Namen tega bi bila zagotovitev dodatnega donosa vlagateljem. Za preprečitev tveganja zaradi različnih valut bi si EDIS lahko izposojali le v valuti, v kateri upravitelj pričakuje, da bo pridobil sredstvo.

(31)    Zaradi dolgoročne in nelikvidne narave EDIS bi morali upravitelji imeti dovolj časa za vzpostavitev naložbenih omejitev. Pri času, potrebnem za njihovo uvedbo, bi bilo treba upoštevati posebnosti in značilnosti naložb, ki pa ne sme preseči petih let.

(31a)  V izrednih okoliščinah, opredeljenih v ustanovitvenih pravilih, se lahko življenjska doba EDIS zaradi večje prožnosti podaljša ali skrajša, na primer, če se projekt konča kasneje ali prej kot načrtovano, da bi ga uskladili z njegovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(31b)  Evropska investicijska banka, ki ima strokovno znanje za financiranje infrastrukture Unije, in tudi druge podobne nacionalne institucije, bi morale aktivno sodelovati z upravitelji EDIS in vlagatelji, zlasti z malimi vlagatelji, ki morda nimajo ustreznih izkušenj. Poleg tega bi morale biti pobuda EIB za projektne obveznice in druge podobne dejavnosti, kot je instrument za povezovanje Evrope, neposredno povezane z EDIS, pri čemer bi EIB prevzela tveganje in zagotovila jamstva za zmanjšanje tveganj, ki so neločljivo povezana s to vrsto naložb, in za spodbujanje vlagateljev, naj zaupajo EDIS kot varnemu naložbenemu instrumentu.

(32)    ▌Nič ne bi smelo preprečiti sprejetja v trgovanje enot ali delnic posameznega EDIS na organiziranem trgu, kot je določeno v členu 4(21) Direktive 2014/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9) [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov], v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(22) Direktive 2014/…/EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov], ali v organiziranem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(23) Direktive 2014/../EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov], pri čemer imajo vlagatelji možnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe EDIS. Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zato ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice sprejmejo v trgovanje na organiziranih trgih ali da se z njimi tam trguje, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje delnice ali enote na tretje osebe, ki jih želijo kupiti. Vendar lahko trgovanje na sekundarnih trgih v skladu z dosedanjimi izkušnjami na nacionalnih trgih na nekaterih trgih deluje, na drugih pa ta možnost pomeni visoke premije ali velike popuste na enote ali delnice EDIS, ki se sprejmejo v trgovanje ali se z njimi trguje na reguliranih trgih, kar bi v praksi preprečevalo vlagateljem, da bi uporabljali to možnost. Zato ta možnost ne bi utegnila zadoščati za nadomestitev možnosti rednejših odkupov.

(33)    Da se vlagateljem ob koncu življenjske dobe sklada omogoči učinkovit odkup njihovih enot ali delnic, bi moral upravitelj portfeljska sredstva EDIS začeti prodajati pravočasno, da se zagotovi pravilna realizacija vrednosti. Pri določanju urejenega časovnega razporeda dezinvestiranja bi moral upravitelj EDIS upoštevati različne profile zapadlosti naložb in čas, potreben za iskanje kupca sredstev, v katera je EDIS vlagal. Ker vzdrževanje naložbenih omejitev v tem časovnem obdobju za unovčenje ni praktično, bi morala njihova veljavnost z začetkom tega obdobja prenehati.

(34)    Sredstva, v katera je EDIS vlagal, lahko v času življenjske dobe sklada začnejo kotirati na organiziranem trgu. Če se to zgodi, sredstvo ne izpolnjuje več zahteve te uredbe, da ne sme kotirati na borzi. Da se upraviteljem omogoči dezinvestiranje takega sredstva na urejen način, se lahko to sredstvo do treh let upošteva v zahtevi po 70-odstotni omejitvi primernih naložbenih sredstev.

(35)    Ob upoštevanju posebnih značilnosti EDIS in ciljnih malih ter profesionalnih vlagateljev je pomembno vzpostaviti stroge zahteve po preglednosti, ki bodo bodočim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje predvidenih tveganj. Poleg upoštevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali EDIS tudi objaviti prospekt, katerega vsebina bi morala nujno vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004(11). Za trženje EDIS malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta(12) [PRIPS]. Poleg tega bi morali vsi trženjski dokumenti izrecno poudarjati profil tveganj EDIS in navesti vsako udeležbo v instrumentih, ki vključuje proračunska sredstva Unije.

(36)    Ker so EDIS usmerjeni tako na profesionalne kot na male vlagatelje po vsej Uniji, je trženjskim zahtevam, navedenim v Direktivi 2011/61/EU, nujno treba dodati določene zahteve, da se zagotovi ustrezna raven zaščite vlagateljev, predvsem malih vlagateljev. Zato bi morali biti na voljo sistemi za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objava podatkov, ki so jih EDIS in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti. Poleg tega je treba zagotoviti, da mali vlagatelji ne bodo prikrajšani nasproti izkušenim profesionalnim vlagateljem, zato morajo biti pri trženju EDIS malim vlagateljem uvedeni nekateri zaščitni ukrepi.

(37)    Organi, pristojni za EDIS, bi morali preveriti, ali bo zmožen tekočega izpolnjevanja zahtev te uredbe. Ker imajo pristojni organi v okviru Direktive 2011/61/EU že široke pristojnosti, je te pristojnosti nujno razširiti tako, da bodo izvajane glede na nova skupna pravila o EDIS.

(38)    ESMA bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU in imeti vsa sredstva, potrebna za ta namen, zlasti človeške vire.

(39)    Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta [...](13), bi moral imeti osrednjo vlogo pri uporabi pravil, ki zadevajo EDIS, z zagotavljanjem dosledne uporabe predpisov Unije s strani nacionalnih pristojnih organov. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki za vrednostne papirje in trge, je učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik. Te osnutke mora predložiti Komisiji z upoštevanjem okoliščin, v katerih bo življenjska doba EDIS dovolj dolga, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, lastnosti časovnega razporeda urejene prodaje sredstev EDIS, opredelitve, metodologije izračuna in predstavitve razkritja stroškov ter lastnosti sistemov, ki jih morajo EDIS vzpostaviti v vsaki državi članici, kjer želijo tržiti enote ali delnice.

(39a)  Zagotovitev davčnih spodbud na nacionalni ravni za dolgoročne naložbe prek EDIS bi lahko pomembno vplivala na usmerjanje trenutno razpoložljivih virov v financiranje dolgoročnih projektov v Uniji, predvsem z osredotočenjem na projekte v korist družbe in okolja. Zato bi se moglo oceniti, ali bi lahko projektne obveznice šteli za primerna sredstva, da bi zagotovili ekonomijo obsega in spodbudili sinergijo med naložbenimi orodji Unije. Države članice, ki se spopadajo s posledicami fiskalnega prilagajanja, spodbujamo, naj zagotovijo državno jamstvo in ugodnejše davčno obravnavanje, na primer davčne olajšave za vlagatelje, ki sodelujejo v EDIS. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne zakonodajne in institucionalne ukrepe za zagotovitev izvajanja te uredbe.

(39b)  Države članice ter regionalni in lokalni organi imajo pomembno odgovornost za učinkovito spodbujanje in trženje EDIS pri vlagateljih ter za zagotavljanje posebnih informacij državljanom in potrošnikom o prednostih novega okvira.

(39c)   Odločilnega pomena je spodbuditi številne polprofesionalne vlagatelje v Uniji, na primer sisteme pokojninskega zavarovanja v srednjem segmentu, zavarovalnice, občinske uprave, cerkve, dobrodelne organizacije in fundacije, ki utegnejo imeti dovolj kapitala in ustrezno strokovno znanje za vlaganje v EDIS.

(40)    Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljati v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta [...](14) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta [...](15).

(40a)  EDIS ne bi smel vlagati v primerno naložbeno sredstvo, v katerem ima upravitelj EDIS neposredni ali posredni interes, ki ni držanje enot ali delnic EDIS, ki ga upravlja. Zagotoviti bi bilo treba tudi jamstva, s katerimi bi preprečili prakse, ki bi utegnile izkrivljati konkurenco ali ovirati vstop.

(41)    Ciljev te uredbe, namreč zagotovitve enotnih zahtev glede pogojev za naložbe in delovanje EDIS po vsej Uniji ter sočasnega popolnega upoštevanja potrebe po uravnovešenju varnosti in zanesljivosti EDIS z učinkovitim delovanjem trga za dolgoročno financiranje in stroški za različne zainteresirane strani, države članice ne morejo v zadostni meri doseči. Ker jih je zaradi njihove obsežnosti in učinkov lažje dosegati na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(42)    Nova enotna pravila o EDIS spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter še posebej dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena, zaščito potrošnikov, pravico do poslovanja, pravico do pravnih sredstev in poštenega sojenja ter zaščito osebnih podatkov. Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljajo v skladu s temi pravicami in načeli.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje ISplošne določbe

Člen 1Vsebina in cilj

1.          Ta uredba določa enotna pravila glede pridobitev dovoljenj, naložbenih politik in pogojev delovanja evropskih alternativnih investicijskih skladov („AIS“), ki se v Uniji tržijo kot evropski dolgoročni investicijski skladi („EDIS“).

1a.        Namen te uredbe je zbrati kapital in ga usmeriti v realno gospodarstvo v skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

2.          Področju, ki je zajeto v tej uredbi, države članice ne smejo dodajati dodatnih zahtev.

Člen 2Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „kapital“ pomeni skupni prispevek kapitala in neporabljeni kapital na vpoklic, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh plačil, dajatev in stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(1a)       „mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni poklicna stranka v skladu z oddelkom I Priloge II Direktive .../.../EU [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov];

(1b)       „profesionalni vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki je poklicna stranka v skladu z oddelkom I Priloge II Direktive .../... [nova direktiva o trgih finančnih instrumentov] ali ki se ga lahko na zahtevo obravnava kot poklicno stranko v skladu z navedeno direktivo;

(1c)       „polprofesionalni vlagatelj“ pomeni vsakega vlagatelja, ki se obveže, da bo vložil vsaj 100 000 EUR, in v pisni izjavi, ločeni od pogodbe, ki se sklene za obvezo k vlaganju, navede, da se zaveda tveganj, ki so povezana s predvideno obvezo ali naložbo;

(2) „lastniški instrument“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo delnice ali druge oblike deležev v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(3) „navidezni lastniški instrument“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(4) „finančno podjetje“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

(a) kreditno institucijo iz točke (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(16);

(b) investicijsko podjetje, kot je določeno v točki (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c) zavarovalnico iz točke (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17);

(d) finančni holding, kot je določeno v točki (20) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e) mešani poslovni holding, kot je opredeljen v točki (22) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(4a)       „profesionalni EDIS“ pomeni EDIS, ki je primeren za trženje samo profesionalnim in polprofesionalnim vlagateljem;

(4b)       „evropski AIS“ pomeni EU AIS, opredeljen v členu 4(1)(k) Direktive 2011/61/EU;

(4c)       „evropski UAIS“ pomeni EU UAIS, opredeljen v členu 4(1)(l) Direktive 2011/61/EU;

(5) „pristojni organ EDIS“ pomeni pristojni organ matične države članice evropskega AIS, kot je določena v členu 4(1)(p) Direktive 2011/61/EU;

(6) „matična država članica EDIS“ pomeni državo članico, v kateri so EDIS pridobili dovoljenje;

             „pristojni organ EDIS“ pomeni pristojni organ matične države članice EU AIS, kot je določena v točki (q) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(6a)       „pogodba o začasni prodaji“ pomeni vsako pogodbo, pri kateri ena stranka prenese vrednostne papirje ali z njimi povezane pravice na nasprotno stranko, pri čemer se prva zaveže, da jih odkupi po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je že ali še bo določen;

(6b)       „prodaja na kratko“ pomeni nekrito prodajo sredstev;

(6c)       „EDIS za male vlagatelje‟ pomeni EDIS, pri katerem so med vlagatelji tudi mali vlagatelji;

(6d)     „posoja vrednostnih papirjev“ oziroma „izposoja vrednostnih papirjev“ pomeni transakcijo, ko institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje na posojilojemalca, ta pa se zaveže, da bo na določen dan v prihodnosti ali na zahtevo posojilodajalca vrnil vrednostne papirje enake vrste – transakcija zajema posojo vrednostnih papirjev na strani posojilodajalca in izposojo na strani posojilojemalca;

(6e)     „infrastruktura“ pomeni osnovne fizične in neoprijemljive organizacijske strukture in zmogljivosti, ki so potrebne za delovanje družbe ali podjetja.

Člen 3Pridobitev dovoljenj in uporaba oznake

1.          Za vlogo in pridobitev dovoljenja za EDIS so primerni le evropski AIS.

2.          EDIS se lahko tržijo v vsej Uniji ali v kateri koli državi članici EU, če so v skladu s to uredbo pridobili dovoljenje.

Dovoljenje za upravljanje EDIS velja v vseh državah članicah.

3.          Kolektivni naložbeni podjem lahko uporablja oznako „EDIS“ ali „evropski dolgoročni investicijski sklad“ le v povezavi s seboj ali z enotami ali delnicami, ki jih izdaja tam, kjer je v skladu s to uredbo pridobil dovoljenje.

4.          Pristojni organi za EDIS vsako četrtletje zaupno obvestijo ESMA o odobrenih ali odvzetih dovoljenjih v skladu s to uredbo in posredujejo vse potrebne podatke o dejavnostih EDIS, da se zagotovi skladnost z določbami te uredbe.

ESMA vodi osrednji javni register, v katerem so navedeni vsi EDIS, ki so pridobili dovoljenje v okviru te uredbe, njihovi upravitelji, informacije iz člena 4 in pristojni organi EDIS. Register je na voljo v elektronski obliki.

Člen 4Vloga za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS

1.          Evropski AIS za dovoljenje EDIS zaprosi pri pristojnem organu.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS se navede naslednje:

(a) pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi;

(b) informacije o istovetnosti predlaganega upravitelja, podatki o sedanjem in preteklem upravljanju sklada ter izkušnje v zvezi z dolgoročnimi naložbami;

(c) informacije o istovetnosti depozitarja;

(d) opis informacij, ki bodo na voljo vlagateljem;

(da)  pri EDIS za male vlagatelje opis obstoječih postopkov in veljavnih ureditev za obravnavanje pritožb malih vlagateljev;

(e) vse druge informacije ali dokumenti, ki jih zahteva pristojni organ EDIS, da preveri skladnost z zahtevami iz te direktive.

2.          ▌EU UAIS, ki je pridobil dovoljenje v okviru Direktive 2011/61/EU, je upravičen do upravljanja EDIS in pristojnemu organu EDIS predloži poenostavljeno vlogo za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS, ki je predložil vlogo za pridobitev dovoljenja za delovanje v skladu z odstavkom 1. Ta vloga za pridobitev dovoljenja se nanaša na vlogo (vključno s predloženo dokumentacijo) in dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

3.          EDIS in evropski UAIS morajo biti v [dveh mesecih] od datuma predložitve popolne vloge obveščeni o tem, ali sta bili izdani dovoljenje EDIS in dovoljenje za upravljanje EDIS.

4.          O vseh naknadnih spremembah dokumentacije, na katere se nanaša odstavek 1 ▌, mora biti pristojni organ EDIS takoj obveščen.

Člen 5Pogoji za izdajo dovoljenja

1.          EDIS, ki vlagajo vlogo, se dovoljenje lahko izda le, če je njihov pristojni organ:          

(f) prepričan, da bodo EDIS, ki vlagajo vlogo, zmožni izpolnjevati vse zahteve te uredbe, ter odobri pravila sklada ali akte o ustanovitvi in izbiro depozitarja;

(g) odobril vlogo EU UAIS, ki je v okviru Direktive 2011/61/EU pridobil dovoljenje za upravljanje EDIS ▌;

(ba)  prepričan, da zoper predlaganega upravitelja ali osebo, ki opravlja funkcijo upravljanja v okviru predlaganega upravitelja, niso bile uvedene sankcije zaradi kršitev nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije, ki ureja upravljanje skladov.

1a.        Pristojni organ odgovori EDIS, ki vlaga vlogo, v roku [dveh] mesecev.

2.          Pristojni organ EDIS lahko zavrne vlogo EU UAIS za upravljanje EDIS le, če:

(a) EU UAIS ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe;

(b) EU UAIS ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2011/61/EU, določenih v sodelovanju s pristojnim organom upravitelja EDIS v skladu s to uredbo in z ureditvijo sodelovanja pri nadzoru, kakor je določeno v Direktivi 2011/61/EU;

(c) EU UAIS ni pridobil dovoljenja svojega pristojnega organa za upravljanje AIS, ki vključujejo vrsto skladov, kot jih zajema ta uredba in so določeni v sodelovanju s pristojnim organom upravitelja EDIS v skladu s to uredbo;

(d) EU UAIS ni predložil dokumentacije iz člena 4(2) ali pojasnil ali informacij, ki se zahtevajo v skladu s tem členom.

Pred zavrnitvijo vloge se mora pristojni organ EDIS posvetovati s pristojnim organom EU UAIS.

3.          Pristojni organ ne sme izdati dovoljenja za upravljanje EDIS, če EDIS, ki vlagajo vlogo, ne smejo zakonito tržiti svojih enot ali delnic v svoji matični državi. Pristojni organ sporoči EDIS, ki vlaga vlogo, razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja. Zavrnitev velja za vse države članice.

4.          Izdaja dovoljenja za upravljanje EDIS ne sme biti pogojena z zahtevo, da EU UAIS, ki se mu dovoljenje izda v matični državi članici EDIS, upravlja EDIS, ali da EU UAIS izvaja ali prenese dejavnosti v matično državo članico EDIS.

Člen 6Veljavna pravila in odgovornost

1.          EDIS morajo vedno izpolnjevati vse določbe te uredbe.

2.          EDIS in njihov upravitelj morajo vedno izpolnjevati vse zahteve Direktive 2011/61/EU.

3.          Za zagotavljanje skladnosti s to uredbo je odgovoren upravitelj EDIS. Ta je odgovoren za vse izgube ali škodo, ki bi nastala zaradi neskladnosti s to uredbo.

Poglavje IIObveznosti v zvezi z naložbeno politiko EDIS

Oddelek ISplošna pravila in primerna sredstva

Člen 7Naložbeni razdelki

Pri EDIS, sestavljenem iz več naložbenih razdelkov, se vsak naložbeni razdelek EDIS za namene tega poglavja obravnava kot ločen EDIS.

Člen 8Primerne naložbe

1.          V skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti lahko EDIS vlagajo le v naslednje kategorije sredstev in le pod pogoji, ki jih navaja ta uredba:

(a) primerna naložbena sredstva;

(b) sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES Evropskega Parlamenta in Sveta(18).

2.          EDIS ne smejo opravljati ničesar od naštetega:

(a)    prodaje sredstev na kratko;

(b)    prevzemati neposrednih ali posrednih izpostavljenosti, niti prek izvedenih finančnih instrumentov, certifikatov, ki jih predstavljajo, indeksov, ki na njih temeljijo, ali drugih načinov ali instrumentov, s katerim bi pridobili izpostavljenost;

(d)    uporabljati izvedenih finančnih instrumentov, razen če ▌je njihov izključni namen zavarovanje pred tveganji ▌, povezanimi z drugimi naložbami EDIS.

2a.      Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po odprtem javnem posvetovanju pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za opredelitev okoliščin, v katerih je izključni namen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih zavarovanje pred tveganji, povezanimi z naložbami iz odstavka 2(d).

           ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do [UL prosimo, vstavite datum: 3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe].

           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9Primerna naložbena sredstva

Sredstvo iz člena 8(1)(a) je primerno za naložbo s strani EDIS le, če spada v katero od naslednjih kategorij:

(a) lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, ki jih je:

(i)     izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje in so jih EDIS pridobili neposredno od kvalificiranega portfeljskega podjetja;

(ii)     izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje v zameno za lastniški instrument, ki so ga EDIS prej neposredno pridobili od kvalificiranega portfeljskega podjetja;

(iii)    izdalo podjetje, katerega hčerinsko podjetje v večinski lasti je kvalificirano portfeljsko podjetje, v zameno za lastniški instrument, ki so ga EDIS od kvalificiranega lastniškega podjetja pridobili v skladu s točkami (i) in (ii);

(b) dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje, z zapadlostjo, ki je usklajena z življenjsko dobo EDIS;

(c) posojila, ki so jih EDIS odobrili kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, z zapadlostjo, ki je usklajena z življenjsko dobo EDIS;

(d) enote ali delnice enega ali več drugih skladov EDIS, EuVECA in EuSEF, če ti niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v sklade EDIS;

(e) neposredni ali posredni deleži prek kvalificiranih portfeljskih podjetij posamezne infrastrukture, za katere se zahteva predhodna naložba v dolgoročna sredstva v višini najmanj 10 milijonov EUR ali v enakovredni valuti na datum nastanka teh odhodkov in ki zagotavljajo redne predvidljive donose.

V skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti ali v okviru regionalne politike Unije dajo pristojni organi pri preučevanju vlog prednost projektom, ki se financirajo iz javno-zasebnih partnerstev.

Člen 10Kvalificirano portfeljsko podjetje

1.          Kvalificirano portfeljsko podjetje iz člena 9(1) je portfeljsko podjetje, ki ni kolektivni naložbeni podjem, in izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a) da ni finančno podjetje z izjemo evropskih multilateralnih razvojnih bank iz člena 117(2)(f), (i), (j) in (k) Uredbe (EU) št. 575/2013 [CRR];

(b) da ni sprejeto v trgovanje:

(i)     na organiziranem trgu, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/…/EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov];

(ii)     v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/…/EU [nova direktiva o trgu finančnih instrumentov];

(ba)    da je sprejeto v trgovanje na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, njegova tržna kapitalizacija pa ne presega 1 milijarde EUR;

(bb)    da je sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja v skladu s členom 2(1) priloge k priporočilu Komisije št. 223/361/ES(19);

(c) ustanovljeno je v državi članici ali v tretji državi, če:

(i)     ta država ni uvrščena na seznam jurisdikcij, za katere je Projektna skupine za finančno ukrepanje („FATF“) ugotovila, da so visoko tvegane in ne sodelujejo, ali

(ii)     je podpisala sporazum z matično državo članico upravitelja EDIS in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži EDIS, če tretja država ni država:

         – v kateri ni davkov ali so zgolj nominalni,

         – v kateri ni učinkovite izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi,

         – v kateri zakonodajne, sodne ali upravne določbe niso dovolj pregledne,

         – v kateri se ne zahteva dejanska lokalna prisotnost,

         – ki je off-shore finančno središče.

2.          Z odstopanjem od odstavka 1(a) [...] je kvalificirano portfeljsko podjetje lahko finančno podjetje ali kolektivni naložbeni podjem, ki v skladu s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti financira izključno kvalificirana portfeljska podjetja iz odstavka 1 tega člena ali realna sredstva iz člena 9.

Člen 11Nasprotja interesov

EDIS ne vlaga v primerno naložbeno sredstvo, v katerem upravitelj ima ali prejema neposredni ali posredni interes in ki ni držanje enot ali delnic EDIS, EuSEF ali EuVECA ali kolektivnih naložbenih podjemov v smislu člena 10(2), ki ga upravlja.

Oddelek 2Določbe o naložbenih politikah

Člen 12Sestava in diverzifikacija portfelja

1.          EDIS vložijo vsaj 70 % svojega kapitala v primerna naložbena sredstva in vsaj 60 % svojega kapitala v sredstva, našteta v členu 9(a) (b) in (c), v kvalificirana portfeljska podjetja, ustanovljena na ozemlju države članice.

1a.        Če pravila ali akti o ustanovitvi EDIS predvidevajo redne pravice do odkupa, EDIS v vnaprej določenih obdobjih odkupa vzdržuje likvidnostno rezervo, ki je primerna glede na upravljanje likvidnosti za uveljavljanje pravic do odkupa, pri čemer upošteva zahteve in pogoje za uveljavljanje pravic odkupa.

1b.        ESMA pripravi regulativne tehnične standarde, da nadalje opredeli sestavo likvidnostnih rezerv.

             Osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...*.

             Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2.          EDIS lahko vložijo največ:

(a) 10 % svojega kapitala v sredstva, ki jih je izdalo katero koli posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje;

(b) 10 % svojega kapitala neposredno ali posredno v posamezno infrastrukturo v skladu s členom 9(e);

(c) 10 % svojega kapitala v enote ali delnice katerega koli posameznega sklada EDIS, EuVECA EuSEF ali AIS;

(d) 5 % svojega kapitala v sredstva iz člena 8(1)(b), če jih je izdal kateri koli posamezni organ.

3.          Skupna vrednost enot ali delnic skladov EDIS, EuvECA in EuSEF v portfelju EDIS ne sme presegati 20 % vrednosti njegovega kapitala.

4.          Skupna izpostavljenost EDIS nasprotni stranki, ki izhaja iz posla z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na prostem trgu, ali pogodbe o ponovnem odkupu ali pogodbe o odkupu in povratni prodaji, ne sme presegati 5 % njegovega kapitala.

5.          Z odstopanjem od odstavka 2(a) in 2(b) lahko EDIS zviša navedeno 10-odstotno omejitev na 20 %, če skupna vrednost sredstev, ki jih drži v kvalificiranih portfeljskih podjetjih, v katera vloži več kot 10 % svojega kapitala, ne presega 40 % vrednosti njegovega kapitala.

6.          Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kot jih ureja Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS(20), ali v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi, se za izračunavanje omejitev iz odstavkov od 1do 5 obravnavajo kot posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje ali posamezni organ.

Člen 12a

Če EDIS krši zahtevo po diverzifikaciji, kot je določena v členu 12, in upravitelj EDIS ne more vplivati na kršitev, pristojni organi upravitelju odobrijo obdobje šest mesecev, da sprejme vse potrebne ukrepe, da to stanje popravi.

Člen 13Koncentracija

1.          EDIS lahko pridobijo največ 25 % enot ali delnic posameznega EDIS, EuVECA ali EuSEF.

2.          Omejitve glede koncentracije iz člena 56(2) Direktive 2009/65/ES morajo veljati za naložbe v sredstva iz člena 8(1)(b) te uredbe.

Člen 14Izposojanje denarja

EDIS si lahko izposodijo denar, če izposoja izpolnjuje vse naštete pogoje:

(f) če ne predstavlja več kot 40 % kapitala EDIS;

(g) če je njen namen pridobivanje deležev v primernih naložbenih sredstvih;

(h) če je pogodba zanjo sklenjena v isti valuti, kot je valuta sredstev, ki bodo pridobljena z izposojenim denarjem;

(ea)       če bremeni sredstva, ki ne predstavljajo več kot 30 % kapitala EDIS.

(eb)       če je trajanje posojila usklajeno z življenjsko dobo EDIS.

Upravitelj EDIS vnaprej obvesti vlagatelje o prihodnjih potrebah po posojanju, ki izhajajo iz naložbene strategije.

Člen 15Uporaba sestave portfelja in pravil o diverzifikaciji

1.          Omejitve naložb iz člena 12(1), morajo:

(a) veljati do datuma, navedenega v pravilih EDIS ali aktih o ustanovitvi, pri čemer morajo biti za določitev tega datuma upoštevane posebnosti in značilnosti sredstev, ki jih bodo EDIS vložili, ne sme pa biti poznejši od petih let ali polovice življenjske dobe EDIS, kot je določena v skladu s členom 16(2), kar je prej, po pridobitvi dovoljenja EDIS. V izjemnih primerih lahko pristojni organ EDIS ob predložitvi ustrezno utemeljenega naložbenega načrta lahko odobri podaljšanje te časovne omejitve, vendar ne več kot za dodatno leto;

(b) prenehati veljati, ko EDIS začnejo prodajati sredstva v skladu s svojo politiko odkupov, kot je navedena v členu 16;

(c) biti začasno prekinjene, kadar EDIS zbirajo dodatni kapital, če prekinitev ne traja dlje od 12 mesecev, zlasti če gre za infrastrukturno naložbo.

2.          Če dolgoročno sredstvo, v katero so vlagali EDIS, izda kvalificirano portfeljsko podjetje, ki ne izpolnjuje več zahtev člena 10(1)(b), se dolgoročno sredstvo lahko še naprej upošteva pri izračunavanju 70-odstotne vrednosti, omenjene v členu 12(1), za največ tri leta od datuma, od katerega portfeljsko podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz člena 10.

Poglavje IIIOdkup, trgovanje in izdajanje delnic ali enot EDIS ter delitev prihodka

Člen 16Politika odkupov

1.          Upravitelj EDIS lahko vzpostavi profesionalni EDIS brez udeležbe malih vlagateljev ali se odloči za vzpostavitev EDIS, v katerem so lahko udeleženi mali, profesionalni in polprofesionalni vlagatelji.

1a.        V pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS je lahko naveden konec življenjske dobe EDIS v obliki točnega datuma, pa tudi pravica do začasnega podaljšanja njegove življenjske dobe ter pogoji za uveljavljanje te pravice. Če ni naveden natančen datum, je življenjska doba EDIS neomejena.

1b.        Če se upravitelj EDIS odloči, da so mali vlagatelji lahko udeleženi v EDIS, smejo vsi vlagatelji zahtevati odkup svojih enot ali delnic pred iztekom življenjske dobe EDIS. Kljub temu pa se lahko odkup enot in delnic institucionalnih ali malih vlagateljev izvede šele po polovici življenjske dobe EDIS in za največ 20 % skupnega zneska sklada. Če pravila ali akti o ustanovitvi EDIS ne predvidevajo pravic do odkupa, imajo vlagatelji možnost začeti odkup dan po izteku življenjske dobe EDIS.

             ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, da nadalje opredeli pogoje in zahteve struktur politike odkupa EDIS, da se zagotovi jasnost in doslednost v vsej Uniji.

2.          Življenjska doba EDIS je skladna z njegovo dolgoročno naravo in dovolj dolga, da zajema življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, merjeno glede na profil nelikvidnosti, gospodarsko življenjsko dobo sredstva in navedeni cilj njegove dolgoročne naložbe.

3.          Vlagatelji lahko zahtevajo prenehanje delovanja EDIS, če njihove zahteve po odkupu, vložene v skladu s politiko odkupa EDIS, v enem letu po datumu, ko so bile vložene, niso izpolnjene.

3a.        V pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS ter objavi za vlagatelje se določijo postopki za ponovno vlaganje izkupička iz naložb v kvalificirana portfeljska podjetja, in sicer bodisi v dodatna kvalificirana portfeljska podjetja bodisi v visokokakovostna likvidna sredstva, če te naložbe zapadejo pred koncem življenjske dobe EDIS.

4.          Vlagatelji morajo vedno imeti možnost, da so poplačani v gotovini.

5.          Poplačilo v naravi iz sredstev EDIS je mogoče le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(d) v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS je ta možnost predvidena , pod pogojem, da so vsi vlagatelji obravnavani pravično;

(e) vlagatelj pisno zahteva poplačilo v delnicah sredstev sklada;

(f) prenosa teh sredstev ne omejujejo posebna pravila.

6.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi dovolj dolgo življenjsko dobo EDIS, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov do leta 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 17Sekundarni trg

1.          Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS ne smejo preprečevati sprejetja enot ali delnic posameznega EDIS v trgovanje na organiziranem trgu, kot je opredeljen v členu 4(14) Direktive 2004/39/ES, ali v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(15) Direktive 2004/39/ES ▌.

2.          Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS vlagateljem ne smejo preprečevati prostega prenosa delnic ali enot tretjim osebam.

2a.        EDIS redno objavlja pojasnila o morebitnih večjih razlikah med tržno vrednostjo delnic ali enot, ki kotirajo na borzi, in svojo oceno vrednosti lastnega neto premoženja.

Člen 18Izdaja novih delnic ali enot

1.          Posamezni EDIS lahko ponudi nove izdaje delnic ali enot v skladu s svojimi pravili sklada ali akti o ustanovitvi.

2.          Posamezni EDIS ne sme izdajati novih delnic ali enot po ceni, ki je nižja od neto vrednosti njegovih sredstev, ne da bi jih prej po tej ceni ponudili obstoječim vlagateljem.

Člen 19Prodaja sredstev EDIS

1.          Vsi EDIS morajo za urejeno prodajo svojih sredstev, s katero bodo vlagatelji po koncu življenjske dobe EDIS imeli možnost odkupa, sprejeti razčlenjen časovni razpored.

2.          Časovni razpored iz odstavka 1 se pregleda vsaj enkrat letno in vsebuje:

(a) oceno trga za potencialne kupce;

(a) oceno in primerjavo potencialnih prodajnih cen;

(b) vrednotenje sredstev, ki bodo odprodana;

(c) natančen časovni okvir za razpored prodaje.

3.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, pri čemer določi merila za oceno iz točke (a) in vrednotenje iz točke (c) odstavka 2.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20Porazdelitev

izkupička

1.          Posamezni EDIS lahko med vlagatelje redno porazdeli izkupiček, ki ga prinašajo sredstva, vsebovana v portfelju. Izkupiček vključuje:

(d) ves izkupiček, ki ga sredstva redno ustvarjajo;

(e) povečano vrednost kapitala, realizirano po prodaji sredstva ▌.

2.          Politika razdeljevanja prihodka je zasnovana tako, da je nestanovitnost donosov za vlagatelje čim manjša. Prihodek ne sme biti razdeljen v večjem obsegu, kot je potreben za prihodnje obveznosti EDIS.

2a.        EDIS lahko sorazmerno zmanjša svoj kapital, če odproda katero od svojih portfeljskih sredstev.

3.          EDIS morajo v pravilih sklada ali aktih o ustanovitvi navesti politiko porazdelitve, ki jo bodo sprejeli med življenjsko dobo sklada.

Poglavje IVZahteve glede preglednosti

Člen 21Preglednost

1.          Enot ali delnic EDIS, ki imajo dovoljenje, ni dovoljeno tržiti brez predhodne objave prospekta.

Enot ali delnic EDIS, ki imajo dovoljenje, ni dovoljeno tržiti malim vlagateljem v Uniji brez predhodne objave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. …/… [PRIPS].

2.          Prospekt vsebuje informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih.

3.          Prospekt vsebuje najmanj naslednje:

(a) izjavo, v kateri je navedeno, kako naložbeni cilji in strategije za dosego teh ciljev, ki jih imajo EDIS, opredeljujejo naravo sklada kot dolgoročno;

(b) informacije za razkritje kolektivnim naložbenim podjemom zaprtega tipa v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(21) in Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004(22);

(c) informacije za razkritje vlagateljem na podlagi člena 23 Direktive 2011/61/EU, če jih ne zajema že točka (b) tega odstavka;

(d) jasno oznako kategorij sredstev, za katera imajo EDIS dovoljenje, da lahko vanje vlagajo;

(da)  izkaz denarnih tokov.

4.          Prospekt, dokument s ključnimi informacijami in vsi drugi trženjski dokumenti morajo jasno obveščati vlagatelje o nelikvidni naravi EDIS.

Prospekt, dokument s ključnimi informacijami in vsi drugi trženjski dokumenti morajo še posebej jasno:

(a) obveščati vlagatelje o dolgoročni naravi naložb v EDIS;

(b) po potrebi v skladu s členom 16(1) obveščati vlagatelje o koncu življenjske dobe EDIS in vseh pravicah začasnega podaljšanja ali vseh pravicah posredovanja v zvezi z življenjsko dobo EDIS ter določenih natančnih pogojih v zvezi s tem;

(c) navesti, ali se nameravajo EDIS tržiti malim vlagateljem;

(d) navesti, da imajo vlagatelji v skladu s členom 16(1) in s pravili ali akti o ustanovitvi EDIS pravico odkupiti svoje naložbe;

(e) navesti pogostost in čas plačila vseh prihodkov vlagateljem med življenjsko dobo sklada, če bodo ti prihodki obstajali;

(f) svetovati vlagateljem, da naj v EDIS vložijo le majhen delež svojega naložbenega portfelja.

(fa)   obveščati vlagatelje o strategiji za uvrščanje podjetij, ki ne kotirajo na borzi, v trgovanje na reguliranih trgih;

(fb)   obveščati vlagatelje o strategiji v zvezi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov ob upoštevanju posebnih značilnosti in vidikov posameznega projekta;

(fc)   navesti vsako udeležbo v instrumentih, ki vključujejo proračunska sredstva Unije.

(fd)   vlagatelji so redno, vsaj enkrat letno, obveščeni o napredku posameznega naložbenega projekta, vrednosti posameznih kvalificiranih portfeljskih naložb in vrednosti drugih sredstev, v katera so vložena neuporabljena denarna sredstva, ter naravi, namenu in vrednosti vseh uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov.

4a       Prospekt profesionalnih EDIS vsebuje informacije iz člena 23 Direktive 2011/61/EU. Poleg tega vsebuje še odstopanja od določb člena 12 o sestavi portfelja.

Člen 22Razkritje stroškov

1.          Prospekt mora jasno obveščati vlagatelje o obsegu različnih stroškov, ki jih neposredno ali posredno krije vlagatelj. Različne stroške je treba združiti glede na naslednje rubrike:

(a) stroški vzpostavitve EDIS;

(b) stroški, povezani s pridobivanjem sredstev;

(c) stroški upravljanja;

(d) stroški distribucije;

(e) drugi stroški, vključno z upravnimi in regulativnimi stroški ter stroški depozitarja, hrambe, strokovnih storitev in revizije.

2.          V prospektu mora biti objavljeno skupno razmerje stroškov glede na kapital EDIS.

3.          Ključni dokument z informacijami mora v okviru predstavitve skupnih stroškov v denarni in odstotni obliki odražati vse stroške, navedene v prospektu.

4.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobno navede:

(a) skupne opredelitve, metodologije izračunavanja in oblike predstavitve stroškov iz odstavka 1 ter skupnega razmerja stroškov iz odstavka 2;

(b) skupne opredelitve, metodologijo izračunavanja in oblike, v kateri bodo predstavljeni skupni stroški iz odstavka 3.

Pri pripravi teh regulativnih tehničnih standardov mora ESMA upoštevati osnutke regulativnih standardov, navedenih v točki (…) Uredbe (EU) št. …/… [PRIPS].

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje VTrženje enot ali delnic EDIS

Člen 23Zmogljivosti, ki so na voljo vlagateljem

1.          Če pravila ali akti o ustanovitvi EDIS za male vlagatelje predvidevajo pravice do odkupa, upravitelj EDIS v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote ali delnice navedenega EDIS, vzpostavi sisteme, ki bodo na voljo za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objavo podatkov, ki so jih EDIS in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti.

2.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo vrst in značilnosti zmogljivosti, njihovo tehnično infrastrukturo in natančno opredelitev njihovih nalog v zvezi z vlagatelji EDIS iz odstavka 1.

ESMA predloži Komisiji te osnutke regulativnih tehničnih standardov do […].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2a.        Za profesionalne EDIS določba iz odstavka 1 tega člena ne velja.

Člen 24Dodatne zahteve za trženje malim vlagateljem

Upravitelj EDIS lahko trži enote ali delnice teh EDIS malim vlagateljem, pri čemer mora izpolnjevati vse naslednje dodatne zahteve:

(a)         da pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zagotavljajo enako obravnavo vseh vlagateljev in da posamezni vlagatelji ali skupine vlagateljev niso deležni prednostne obravnave ali posebnih gospodarskih ugodnosti;

(b)         da so EDIS lahko strukturirani kot partnerstvo, če to od vlagatelja ne zahteva prevzemanja dodatnih obvez poleg prvotno prevzete kapitalske obveze;

(c)         da lahko mali vlagatelji med obdobjem vpisovanja ▌enot ali delnic EDIS prekličejo svoj vpis, denar pa jim je vrnjen brez kazni;

(ca)       da je upravitelj EDIS vzpostavil ustrezne postopke in ureditev za obravnavanje pritožb malih vlagateljev, ki jim omogočajo, da vložijo pritožbe v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov svoje države članice;

(cb)       da imajo EDIS takšno pravno obliko, da mali vlagatelji ne morejo izgubiti več kot znesek, ki so ga vložili v sklad;

(cc)       da EDIS vlagajo v enote ali delnice EuVECA in EuSEF samo, če imajo ti depozitarja;

ESMA razvije standarde, ki podrobneje opredeljujejo določbe, v skladu s katerimi so mali vlagatelji vključeni v pravila ali akte o ustanovitvi.

Člen 25Trženje enot ali delnic EDIS

1.          Upravitelj EDIS mora imeti možnost tržiti enote ali delnice teh EDIS, ki imajo dovoljenje, profesionalnim, polprofesionalnim in malim vlagateljem v svoji matični državi po izdaji obvestila v skladu s členom 31 Direktive 2011/61/EU.

2.          Upravitelj EDIS lahko trži enote ali delnice teh EDIS, ki imajo dovoljenje, profesionalnim, polprofesionalnim in malim vlagateljem v državah članicah, ki niso matična država upravitelja EDIS, po izdaji obvestila v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU.

3.          Upravitelj EDIS mora v zvezi z vsemi EDIS podrobno navesti pristojnemu organu, ali jih namerava tržiti malim vlagateljem ali ne.

4.          Poleg dokumentacije in informacij, ki so zahtevane na podlagi člena 32 Direktive 2011/61/EU, upravitelj EDIS pristojnemu organu priskrbi vse naslednje:

(c) prospekt EDIS;

(d) dokument s ključnimi informacijami o EDIS, če bodo trženi malim vlagateljem;

(e) podatke o zmogljivostih iz člena 22.

5.          Pristojnosti in pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU morajo biti razumljena tako, da se nanašajo tudi na trženje EDIS malim vlagateljem in da zajemajo dodatne zahteve, navedene v tej uredbi.

6.          ▌Pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS tudi prepove trženje EDIS, ki imajo dovoljenje, če njihov upravitelj ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

7.          Poleg pooblastil v skladu s prvim pododstavkom člena 32(3) Direktive 2011/61/EU mora pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS zavrniti tudi prenos popolne dokumentacije pristojnim organom države članice, v kateri se EDIS nameravajo tržiti, če njihov upravitelj ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

Poglavje VINadzor

Člen 26Nadzor s strani pristojnih organov

1.          Pristojni organi morajo redno nadzirati skladnost s to uredbo.

2.          Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti s pravili, navedenimi v poglavjih II, III in IV.

3.          Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti z obveznostmi, navedenimi v pravilih sklada ali v aktih o ustanovitvi, ter obveznostmi, navedenimi v prospektu, ki morajo biti skladne s to uredbo.

4.          Pristojni organ upravitelja EDIS je odgovoren za nadzor ustreznosti upraviteljeve ureditve in organizacijske strukture, kar upravitelju omogoča izpolnjevanje obveznosti in pravil, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh EDIS, ki jih upravlja.

Pristojni organ upravitelja EDIS je odgovoren za nadzor njegove skladnosti s to uredbo.

5.          Pristojni organi morajo nadzirati kolektivne naložbene podjeme, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, in se prepričati, da ti podjemi ne uporabljajo oznake EDIS ali se ne predstavljajo kot EDIS, če nimajo dovoljenja in niso skladni s to uredbo.

Člen 27Pooblastila pristojnih organov

1.          Pristojni organi dobijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe.

1a.        Pristojni organ EDIS ob upoštevanju načela sorazmernosti sprejme ustrezne ukrepe, zlasti če upravitelj EDIS:

(a)    ne izpolnjuje zahtev, ki se uporabljajo za sestavo in diverzifikacijo portfelja, s čimer krši člena 12 in 15;

(b)    trži enote ali delnice EDIS malim vlagateljem, pri čemer krši člena 24 in 25;

(c)    uporablja oznako EDIS, čeprav nima dovoljenja v skladu s členom 3;

(d)    uporablja oznako EDIS za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s členom 3(1);

(e)    ne izpolnjuje veljavnih pravil in obveznosti, s čimer krši člen 6.

1b.        V primerih iz odstavka 1a pristojni organ matične države članice EDIS po potrebi:

(a)    sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da upravitelj EDIS izpolnjuje zahteve iz členov 3, 6, 12, 15, 24 in 25.

(b)    prepove uporabo oznake EDIS in odvzame dovoljenje, odobreno zadevnemu upravitelju EDIS.

2.          Tudi pooblastila, ki so prenesena na pristojne organe v skladu z Direktivo 2011/61/EU, se izvajajo v skladu s to uredbo.

Člen 28Pooblastila in pristojnosti organa ESMA

1.          ESMA mora imeti pooblastila in vire, potrebne za izvajanje nalog, ki ji jih nalaga ta uredba.

2.          Pooblastila ESMA v skladu z Direktivo 2011/61/EU se izvajajo tudi v skladu s to uredbo in z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.          Za namene Uredbe (EU) št. 1095/2010 mora biti ta uredba vključena v vse pravno zavezujoče akte Unije, ki prenašajo naloge na organ, kot je navedeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 29Sodelovanje med organi

1.          Pristojni organ EDIS in pristojni organ upravitelja morata, če nista isti subjekt, za izpolnjevanje svojih dolžnosti v okviru te uredbe medsebojno sodelovati in si izmenjevati informacije.

2.          Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo pri opravljanju svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

3.          Pristojni organi in ESMA si izmenjajo vse informacije in dokumente, potrebne za izvajanje njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

Poglavje VIIKončne določbe

Člen 30Pregled

Komisija začne pregled izvajanja te uredbe vzporedno spregledom, ki ga določa člen 69 Direktive 2011/61/EU, ali takoj po njem. V pregledu zlasti analizira:

(f) učinek ▌člena 16(1) ▌;

(g) učinek uporabe minimalnega praga v višini 70 % za primerna naložbena sredstva iz člena 12(1) ▌, zlasti da se oceni, ali bi bili potrebni strožji ukrepi o likvidnosti ▌;

(h) obseg trženja EDIS v Uniji, vključno s tem, ali bi UAIS iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU imeli interes tržiti EDIS;

(ca)  v kolikšni meri bi bilo treba posodobiti seznam primernih sredstev in naložb ter pravila o diverzifikaciji, sestavo portfelja in omejitve v zvezi z denarnimi posojili.

Rezultati pregleda se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu ter se jim po potrebi priloži predlog za spremembo.

Člen 31Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament                                 Za Svet

Predsednik                                                    Predsednik

(1)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

*             Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(3)

             Mnenje z dne 16. oktobra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)

             Stališče Evropskega parlamenta z dne …

(5)

      Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

(6)

    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev), UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(7)

     Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(8)

     Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012. str. 1).

(9)

     Direktiva 2014/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o trgih finančnih instrumentov in o spremembi Direktive 2011/61/EU in Direktive 2002/92/ES [nova MIFID].(UL L ...).

(10)

     Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(11)

    Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).

(12)

     Uredba (EU) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [PRIPS] (UL ...).

(13)

    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(14)

    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(15)

    Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(16)

    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).

(17)

    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(18)

    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(19)

  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(20)

    UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

(21)

    UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

(22)

    UL L 149, 30.4.2004, str. 1.


MNENJE Odbora za proračun (28.11.2013)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(COM(2013)0462 – C7‑0209/2013 – 2013/0214(COD))

Poročevalka: Eider Gardiazábal Rubial

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Institucije EU so se sporazumele, da bodo spodbujale razvoj ustreznih večletnih finančnih instrumentov, ki naj bi spodbudili javne in zasebne vlagatelje, da bi začeli uresničevati dolgoročne cilje politike EU, ki izvirajo iz realnega gospodarstva. Evropski parlament je istočasno potrdil, da bodo sofinanciranje in tako imenovani inovativni finančni instrumenti dosegli svoj polni učinek samo, če bo splošno pravno in regulativno okolje ugodno za njihov razvoj.

Izrazil je bojazen, da bi projekti s kratkoročnim do srednjeročnim donosom še naprej imeli prednost in da naložb v projekte, ki so potrebni za doseganje ciljev strategije EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, morda ne bo mogoče izvesti zaradi razdrobljenosti trga in pomanjkanja javnih sredstev.

Pozval je Komisijo, naj hitro poda predloge za lažjo mobilizacijo prihrankov in trenutno premalo uporabljanih sredstev v korist dolgoročnih projektov, ki v Uniji ustvarjajo trajnostno rast(1).

Zato je novi zakonodajni predlog, s katerim naj bi na ravni EU vzpostavili zakonodajni okvir za dolgoročne investicijske sklade, zelo dobrodošel; pripravljavka mnenja vseeno misli, da bo treba za njegovo pravilno izvajanje zagotoviti ustrezna sredstva in usklajevanje.

Predvsem je zaželeno okrepiti nadzor, ki bi zagotavljal, da bodo dolgoročni investicijski skladi pripomogli k financiranja realnega gospodarstva za projekte z evropsko dodano vrednostjo. Zato predlaga nekaj prilagoditev.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki omogoča spodbujanje evropskega gospodarstva na poti do trajnostne, pametne in vključujoče rasti ter izgradnjo prihodnjega gospodarstva na način, ki bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) omogočajo dolgotrajno financiranje različnih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov EDIS prispevajo k financiranju gospodarstva Unije.

(1) Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki omogoča spodbujanje evropskega gospodarstva na poti do trajnostne, pametne in vključujoče rasti v skladu s strategijo Evropa 2020 ter izgradnjo prihodnjega gospodarstva na način, ki bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) omogočajo dolgotrajno financiranje različnih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov EDIS prispevajo k financiranju realnega gospodarstva Unije in izvajanju njenih politik.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Financiranje projektov v zvezi s transportno infrastrukturo, trajnostno proizvodnjo ali distribucijo energije, družbeno infrastrukturo (domovi ali bolnišnicami), uvedbo novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnjo rastjo malih in srednjih podjetij je lahko neznatno. Kot se je pokazalo v finančni krizi, lahko vrzeli v financiranju pomaga odpravljati dopolnitev bančnega financiranja z več različnimi viri financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital. V tem pogledu imajo lahko EDIS ključno vlogo.

(3) Financiranje projektov v zvezi s transportno infrastrukturo, trajnostno proizvodnjo ali distribucijo energije, družbeno infrastrukturo (domovi ali bolnišnicami), uvedbo novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnjo rastjo malih in srednjih podjetij je lahko neznatno. Kot se je pokazalo v finančni krizi, lahko vrzeli v financiranju pomaga odpravljati dopolnitev bančnega financiranja z več različnimi viri financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital. V tem pogledu imajo lahko EDIS ključno vlogo. Pri nekaterih projektih bi mogli izkoristiti vire, kot so inovativni finančni instrumenti, s katerimi bi dopolnjevali javno financiranje, ki se je zmanjšalo zaradi krize državnega dolga.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Če uredbe, ki bi določala pravila glede EDIS, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti nasprotujoči si ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Nasprotujoči si ukrepi glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju skladov, ki so usmerjeni na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Nasprotujoče si nacionalne zahteve povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega različne nacionalne zahteve, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko, ali vrednostni papirji, ki financirajo transakcije, povzročajo neskladnosti na ravni zaščite vlagateljev. Različne zahteve glede odkupa in/ali obdobij držanja ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za vlaganje v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročno vlaganje. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(6) Če uredbe, ki bi določala pravila glede EDIS, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti nasprotujoči si ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Nasprotujoči si ukrepi glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju skladov, usmerjenih na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Nasprotujoče si nacionalne zahteve povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega različne nacionalne zahteve, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko, ali vrednostni papirji, ki financirajo transakcije, povzročajo neskladnosti na ravni zaščite vlagateljev. Različne zahteve glede odkupa in/ali obdobij držanja ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko zaradi večje pravne negotovosti oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za vlaganje v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročno vlaganje. Zato države članice na področju, ki ga ureja ta uredba, ne bi smele uvajati dodatnih zahtev in bi morala biti ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Ne da bi pri tem nujno zahtevala dolgoročna obdobja držanja za upravitelja EDIS, so primerna naložbena sredstva v splošnem nelikvidna, zahtevajo dolgoročne obveznosti za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo EDIS, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna. Zato takšna sredstva ne ustrezajo naložbam s pravicami odkupa.

(16) Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Ne da bi pri tem nujno zahtevala dolgoročna obdobja držanja za upravitelja EDIS, so primerna naložbena sredstva v splošnem nelikvidna, zahtevajo dolgoročne obveznosti za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo EDIS, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna. Zato takšna sredstva ne ustrezajo naložbam s pravicami odkupa. Če bi se izkazalo, da življenjska doba EDIS ni več prilagojena življenjskemu ciklu naložbenih sredstev ali dobičkonosnosti projektov določenega EDIS, bi moral imeti njegov upravitelj možnost podaljšati ali skrajšati življenjsko dobo EDIS.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Ne glede na dejstvo, da EDIS ne ponujajo pravic odkupa pred iztekom svoje življenjske dobe, nič ne bi smelo preprečiti sprejetja v trgovanje enot ali delnic posameznega EDIS na organiziranem trgu, kot je določeno v členu 4(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov10, v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(15) Direktive 2004/39/ES, ali v organiziranem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v točki (…) Uredbe (…), pri čemer imajo vlagatelji možnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe EDIS. Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zato ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice sprejmejo v trgovanje na organiziranih trgih ali da se z njimi tam trguje, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje delnice ali enote na tretje osebe, ki jih želijo kupiti.

(32) Ne glede na dejstvo, da EDIS ne ponujajo pravic odkupa pred iztekom svoje življenjske dobe, nič ne bi smelo preprečiti sprejetja v trgovanje enot ali delnic posameznega EDIS na organiziranem trgu, kot je določeno v členu 4(14) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov10, v večstranskem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(15) Direktive 2004/39/ES, ali v organiziranem sistemu trgovanja, kot je opredeljen v točki (…) Uredbe (…), pri čemer imajo vlagatelji možnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe EDIS. Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS zato ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice sprejmejo v trgovanje na organiziranih trgih ali da se z njimi tam trguje, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje delnice ali enote na tretje osebe, ki jih želijo kupiti. Vseeno pa bi bilo treba regulirati dejavnosti, ki jih EDIS opravljajo na teh trgih, in jim še posebej prepovedati, da se vključujejo v sestavo izvedenih finančnih instrumentov.

__________________

__________________

10 UL L 145, 30.4.2004, str.1.

10 UL L 145, 30.4.2004, str.1.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Ob upoštevanju posebnih značilnosti EDIS in ciljnih malih ter profesionalnih vlagateljev je pomembno, da se vzpostavijo stroge zahteve po preglednosti, ki bodo bodočim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje predvidenih tveganj. Poleg upoštevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali EDIS tudi objaviti prospekt, vsebina katerega bi morala nujno vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004. Za trženje EDIS malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo št. […] z dne […] Evropskega parlamenta in Sveta. Poleg tega bi morali vsi dokumenti o trgovanju izrecno poudarjati profil tveganj EDIS.

(35) Ob upoštevanju posebnih značilnosti EDIS in ciljnih malih ter profesionalnih vlagateljev je pomembno, da se vzpostavijo stroge zahteve po preglednosti, ki bodo bodočim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje predvidenih tveganj. Poleg upoštevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali EDIS tudi objaviti prospekt, vsebina katerega bi morala nujno vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004. Za trženje EDIS malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo št. […] z dne […] Evropskega parlamenta in Sveta. Poleg tega bi morali vsi trženjski dokumenti izrecno poudarjati profil tveganj EDIS in navesti vsako udeležbo v instrumentih, ki vključuje proračunska sredstva EU.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) ESMA bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU.

(38) ESMA bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU in imeti vsa sredstva, potrebna za ta namen, zlasti človeške vire.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Nova enotna pravila o EDIS spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter še posebej zaščito potrošnikov, pravico do poslovanja, pravico do odprave in poštenega sojenja ter zaščito osebnih podatkov. Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljajo v skladu s temi pravicami in načeli.

(42) Nova enotna pravila o EDIS spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter še posebej dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena, zaščito potrošnikov, pravico do poslovanja, pravico do pravnih sredstev in poštenega sojenja ter zaščito osebnih podatkov. Nova enotna pravila o EDIS bi se morala uporabljajo v skladu s temi pravicami in načeli.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) EU UAIS ni predložil dokumentacije iz člena 4(2).

(d) EU UAIS ni predložil dokumentacije iz člena 4(2) ali pojasnil ali informacij, ki se zahtevajo v skladu s tem členom.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) ustanovljeno mora biti v državi članici ali v tretji državi, če:

Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka c – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia) ne gre za državo, ki nima davkov ali ima samo nominalne davke, ki nima učinkovite izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi, ne zagotavlja preglednosti v zakonodajnih, pravosodnih in upravnih določbah ali ne zahteva dejanske lokalne prisotnosti, ali pa se predstavlja kot offshore finančno središče.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Življenjska doba EDIS mora biti dovolj dolga, da zajema življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, merjeno glede na profil nelikvidnosti, gospodarsko življenjsko dobo sredstva in navedeni cilj dolgoročne naložbe EDIS.

2. Življenjska doba EDIS mora biti dovolj dolga, da zajema življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, merjeno glede na profil nelikvidnosti, gospodarsko življenjsko dobo sredstva in navedeni cilj dolgoročne naložbe EDIS. Če bi se izkazalo, da življenjska doba EDIS ni več prilagojena življenjskemu ciklu naložbenih sredstev ali dobičkonosnosti projektov določenega EDIS, lahko njegov upravitelj izjemoma podaljša ali skrajša življenjsko dobo EDIS. Upravitelj v razumnem roku obvesti vlagatelje o novem datumu izteka življenjske dobe EDIS.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Vlagatelji morajo vedno imeti možnost, da so poplačani v gotovini.

4. Vlagatelji morajo vedno imeti možnost, da so poplačani v gotovini, razen če v različnih državah članicah veljajo omejitve za gotovinska plačila.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 4 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) navesti vsako udeležbo v instrumentih, ki vključujejo proračunska sredstva EU.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. ESMA mora imeti pooblastila, potrebna za izvajanje nalog, ki ji jih nalaga ta uredba.

1. ESMA mora imeti pooblastila in sredstva, potrebna za izvajanje nalog, ki ji jih nalaga ta uredba.

POSTOPEK

Naslov

Evropski dolgoročni investicijski skladi

Referenčni dokumenti

COM(2013)0462 – C7-0209/2013 – 2013/0214(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

4.7.2013

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

4.7.2013

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Eider Gardiazábal Rubial

11.7.2013

Datum sprejetja

27.11.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Zuzana Brzobohatá, Jean Louis Cottigny, Jean-Luc Dehaene, James Elles, Göran Färm, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazábal Rubial, Salvador Garriga Polledo, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Jan Mulder, Vojtěch Mynář, Juan Andrés Naranjo Escobar, Dominique Riquet, Oleg Valjalo, Angelika Werthmann

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Da Graça Carvalho, Frédéric Daerden, Jürgen Klute, Paul Rübig

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Juozas Imbrasas

(1)

  P7_TA-PROV(2012)0404: resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2012 o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom (2012/2027(INI))


POSTOPEK

Naslov

Evropski dolgoročni investicijski skladi

Referenčni dokumenti

COM(2013)0462 – C7-0209/2013 – 2013/0214(COD)

Datum predložitve EP

26.6.2013

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

4.7.2013

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

4.7.2013

CONT

4.7.2013

EMPL

4.7.2013

JURI

4.7.2013

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

CONT

15.7.2013

EMPL

28.10.2013

JURI

11.9.2013

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)

2.7.2013

 

 

 

Obravnava v odboru

5.11.2013

25.11.2013

23.1.2014

 

Datum sprejetja

10.3.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marino Baldini, Burkhard Balz, Elena Băsescu, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Syed Kamall, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Ivana Maletić, Hans-Peter Martin, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zdravka Bušić, Saïd El Khadraoui, Danuta Maria Hübner, Olle Ludvigsson, Gay Mitchell, Catherine Stihler

Datum predložitve

20.3.2014

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov