POROČILO o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice za Komisijo za leto 2012
21.3.2014 - (2013/2260(DEC))
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Markus Pieper
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2012
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],
– ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0237/2013)[2],
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij[3] in posebnih poročil Računskega sodišča,
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[4] računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2012 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,
– ob upoštevanju svojega sklepa z dne ..... o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija[5], in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del tega sklepa;
– ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (05848/2014 – C7-0048/2014),
– ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[6], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[7], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici,
– ob upoštevanju člena 76 in priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0222/2014),
A. ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,
B. ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za razrešnico,
C. ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del omenjenega sklepa Parlamenta z dne ...... o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija;
Del I – posebno poročilo št. 8/2012 z naslovom „Usmerjanje pomoči za posodabljanje kmetijskih gospodarstev“
1. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča o usmerjanju pomoči za posodabljanje kmetijskih gospodarstev in načeloma sprejema njegova priporočila;
2. opozarja, da je bilo za poseben ukrep 121 za subvencioniranje naložbenih projektov za posodabljanje kmetijskih gospodarstev namenjenih skupno 11,1 milijarde EUR prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EAFRD) (finančni podatki iz januarja 2012, vključno s 630 milijoni EUR iz sistematskega pregleda in evropskega načrta za oživitev gospodarstva), kar pomeni približno 11 % vseh predvidenih izdatkov EU za razvoj podeželja v EU v celotnem programskem obdobju; ugotavlja, da so ukrep 121 uporabile vse države članice;
3. poziva Komisijo, naj izboljša okvir skupnega spremljanja in vrednotenja (CMEF), da bo to učinkovito orodje, s katerim bodo lahko države članice in Komisija pridobile pomembne podatke za spremljanje rezultatov uporabe sredstev v okviru ukrepa 121; vztraja, da je treba razviti zanesljive kazalnike, ki bodo omogočali primerjavo med državami članicami in spremljanje uresničevanja prednostnih nalog Unije;
4. meni, da morajo imeti države članice skupni sistem spremljanja in vrednotenja, da bo lahko Komisija analizirala, v kolikšni meri so bili določeni cilji doseženi in kakšen je učinek tega ter učinkovitost na ravni Unije;
5. meni, da je treba pomoč za posodabljanje kmetij na različnih območjih do določene mere uporabljati enotno, zato je treba preprečiti razpršitev na področju regulacije, uporabe in proračuna ter ta ukrep v državah članicah izvajati poenoteno;
6. poudarja, da je treba okrepiti strukturne ukrepe na kmetijah, zlasti tiste, ki so namenjeni posodabljanju in so bistveni za doseganje večje učinkovitosti in konkurenčnosti; meni, da jim je zato treba nameniti ustrezen proračun glede na sedanji velik primanjkljaj in pri tem upoštevati močno konkurenčnost v kmetijstvu Unije in postopno liberalizacijo svetovnih trgov in trgovine;
7. je seznanjen, da sta dva od desetih programov za razvoj podeželja vsebovala jasen dokaz dobrega usmerjanja ukrepa 121 (Italija (Benečija) in Madžarska); ugotavlja, da je bilo v šestih drugih programih za razvoj podeželja malo dokazov o takšni usmerjenosti (Belgija (Valonija), Nemčija (Baden-Württemberg), Španija (Katalonija), Francija, Romunija (14) in Portugalska); ugotavlja, da v dveh programih (Luksemburg in Poljska) zadostnih dokazov o usmerjenosti ukrepa 121 ni bilo; ugotavlja, da je Komisija vseeno odobrila vseh deset programov;
8. je seznanjen, da je Komisija za naslednje programsko obdobje predlagala, da se za upravičene štejejo samo dejanski izdatki, ki jih je odobril pristojni organ;
9. meni, da je treba zaradi zapletenosti in raznolikosti kmetijskih struktur v Uniji ohraniti posebno podporo za posodabljanje povezanih operativnih sistemov za kmetijske namene, saj objektivno dokazano rešujejo težave nezadostne gospodarske razsežnosti in/ali generacijske menjave;
10. poziva Računsko sodišče, naj navede merila stroškov in koristi, na katerih temeljijo njegova priporočila, in potrebna konkretna merila za oceno inovacij;
Del II – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2012 z naslovom „Neposredna pomoč za krave dojilje ter ovce in koze v okviru delnega izvajanja določb SEP“
11. poziva Komisijo, naj za sheme vezane neposredne pomoči uvede zahtevo za usmerjenost; meni, da bi izvedbene določbe Komisije morale zahtevati, da države članice opredelijo kmetijska območja, kjer bi vezane premije na glavo živine lahko imele dokazljive pozitivne učinke in kjer ni drugih ustreznih gospodarskih možnosti, ter to utemeljijo;
12. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami razjasni, katere vrste posebnih kmetijskih dejavnosti so najpomembnejše za ohranjanje proizvodnje in podpiranje gospodarske dejavnosti v regijah z malo drugimi gospodarskimi možnostmi ter za zagotavljanje okoljskih koristi, ter se osredotoči na podporo kmetijam in posebnim kmetijskim dejavnostim v prikrajšanih regijah, ki se soočajo z okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi tveganji;
13. poziva Komisijo, naj natančno opredeli zahteve glede spremljanja in ureditev, ki se pričakujejo od držav članic v zvezi s shemami pomoči za živinorejske sektorje, ter jih vključi v zakonski instrument, ki bo od držav članic zahteval, naj uporabljajo ustrezne kazalnike uspešnosti in posodobljene podatke, natančno povezane s predvidenimi izidi shem pomoči za živali; meni, da bi morala Komisija uvesti stalni okvir spremljanja, ki bo zajel vse vrste neposredne pomoči za podporo živinorejskim sektorjem v državah članicah, vključno z nacionalno pomočjo in podporo iz stebra II;
14. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami izvede celovito oceno učinka različnih podpornih shem in po potrebi alternativnih ukrepov za izboljšanje proizvodne kakovosti in konkurenčnosti, npr. s spodbujanjem izboljšanja črede;
Del III – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2012 z naslovom „Razvojna pomoč Evropske unije za oskrbo s pitno vodo in urejanje sanitarnih razmer v podsaharskih državah“
15. ugotavlja, da so varna pitna voda in osnovne sanitarne storitve priznane kot ena izmed splošnih človekovih pravic ter so temeljnega pomena za zdravje ljudi[8] in njihovo dobro počutje; je seznanjen z uspešnim projektom „Zmanjšajmo razkorak“ v majhnih mestih na severu Nigerije, ki je omenjen v tem posebnem poročilu;
16. obžaluje ugotovitve Računskega sodišča, da je manj kot polovica od 23 preučenih projektov prinesla rezultate, ki so zadostili potrebam upravičencev, pri večini preučenih projektov pa ni bilo videti, da bodo rezultati trajni, saj pogosto ni bilo ustrezno urejeno kritje stroškov delovanja nameščene opreme;
17. podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morala Komisija za čim večji izkoristek odhodkov Unije za razvoj na tem območju in v tem sektorju zagotoviti, da se njeni postopki pravilno uporabljajo, zlasti v zvezi z naslednjimi točkami v fazi ocene projekta:
(a) določitev jasnih ciljev projekta (količine in vrste opreme, lokacija, neposredni in posredni upravičenci);
(b) opis in utemeljitev predlaganih tehnoloških rešitev (po potrebi s sklicevanjem na alternativne možnosti) in
(c) določitev objektivnih preverljivih kazalnikov napredka ter izhodiščnih vrednosti in količinsko določenih specifičnih ciljev za projektne rezultate;
18. podpira ugotovitev Računskega sodišča, da bi morala Komisija opraviti dovolj poglobljeno gospodarsko in finančno analizo, ki bo omogočila zlahka opredeliti pričakovane vire financiranja projekta v prihodnosti (vključno z ocenami višine prispevkov in časovnim razporedom), da bi tako zagotovila trajnost za oskrbo z vodo in sanitarne razmere tako s finančnega kot s tehničnega vidika;
19. poudarja, da je pomembno ugotoviti, kolikšen odstotek vodooskrbnega sistema so uporabljali posamezna gospodinjstva in javne službe, kot so šole in zdravstvene ustanove, ter v kolikšni meri se je ta sistem uporabljal za industrijske ali kmetijske dejavnosti, da bi lahko ustrezno razporedili stroške obratovanja;
20. poudarja, da je v primerih, ko je obratovanje objektov, zgrajenih v okviru projektov, odvisno od financiranja, tehnične podpore ali drugega ukrepanja vlad in lokalnih organov partnerskih držav, za zagotovitev trajnosti potrebna njihova zavezanost; izraža zaskrbljenost, ker pri treh projektih, pri katerih so bile sprejete uradne zaveze, te niso bile spoštovane, pri drugih 20 projektih pa uradne zaveze sploh niso bile sprejete;
21. pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, naj Komisija pred odobritvijo projekta izrecno razmisli o tem, ali je verjetno, da bodo pogoji za uspešnost, vključno z zavezami partnerske države, izpolnjeni;
22. poziva Komisijo, naj v vse prihodnje projekte za učinkovito in odgovorno rabo vode, ravnanje z njo in njeno odstranjevanje ter varstvo in ohranjanje porečij podsaharske Afrike vključi še ravnanje z odpadno vodo;
Del IV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2012 z naslovom „Izvajanje higienske zakonodaje EU v klavnicah držav, ki so se pridružile EU od leta 2004“
23. opozarja na velik pomen zagotavljanja varnosti živil in krme ter varovanja javnega zdravja vseh državljanov Unije;
24. je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča o izvajanju higienske zakonodaje Unije v klavnicah držav, ki so se pridružile Uniji od leta 2004, in njegovimi priporočili;
25. je zaskrbljen zaradi znatnega števila pomanjkljivosti, o katerih je poročalo Računsko sodišče:
|
Pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče |
||||||
|
|
Komisija |
Države članice |
Obrati |
|||
|
|
|
Št. |
% |
Št. |
% |
|
|
Nadzor |
|
|
|
|
|
|
|
Izvajanje zakonodaje |
Delna revizija |
|
|
|
|
|
|
Večletni nacionalni načrti nadzora |
|
3/5 |
60 % |
|
|
|
|
Veterinarski nadzor |
|
4/5 |
80 % |
|
|
|
|
Na ravni klavnic |
|
|
|
|
|
|
|
Zahteve glede izvajanja |
|
3/5 |
60 % |
9/25 |
36 % |
|
|
HACCP |
|
|
|
5/25 |
20 % |
|
|
Lasten program nadzora nosilcev živilskih dejavnosti |
|
3/5 |
60 % |
5/25 |
20 % |
|
|
Sledljivost |
|
|
|
6/25 |
24 % |
|
|
Izobraževanja |
|
|
|
|
|
|
|
Boljše usposabljanje za varnejšo hrano |
Okvir in nadzor |
|
|
|
|
|
|
Smernice in dobra praksa |
|
3/5 |
60 % |
|
|
|
|
Zagotavljanje sredstev EU* |
|
|
|
|
|
|
|
Petletno minimalno obdobje |
|
5/5 |
100 % |
2/25 |
8 % |
|
|
Merila za podelitev |
|
1/5 |
20 % |
2/25 |
8 % |
|
26. poziva države članice, naj upoštevajo ugotovitve in priporočila Računskega sodišča; spodbuja države članice, naj izboljšajo svoje večletne nacionalne načrte nadzora, učinkovito izvajajo veterinarski nadzor, razvijejo nacionalne smernice, ki lahko prispevajo k preprečevanju pomanjkljivosti, ki jih je z revizijo ugotovilo Računsko sodišče, in izboljšajo smernice in usposabljanje, namenjeno nosilcem živilskih dejavnosti;
27. obžaluje skop odgovor držav članic na revizijske ugotovitve Računskega sodišča; obžaluje, da je na primer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na ključnem področju veterinarskega nadzora le ena izmed štirih zadevnih držav članic odgovorila, da namerava ukrepati;
28. odločno spodbuja Komisijo, naj izboljša spremljanje uradnega nadzora v sektorju hrane in krme, ter meni, da je Uredba (ES) št. 882/2004[9] o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih, korak v pravo smer;
29. poleg tega poziva Komisijo, naj brez odlašanja dokonča nadaljnje spremljanje svojih prejšnjih priporočil državam članicam po pregledu izvajanja higienskega paketa iz leta 2004; poziva Komisijo, naj izboljša svoje smernice in spremljanje za pripravo in izvajanje večletnih nacionalnih načrtov nadzora v državah članicah ter sprejme ukrepe, da bi izboljšala svoje dejavnosti usposabljanja;
30. močno obžaluje dejstvo, da zaradi decentralizirane strukture upravljanja niso na voljo informacije o številu in odstotkih zakolov v klavnicah, ki so izpolnjevali zahteve higienske zakonodaje EU pred financiranjem iz sklada SAPARD in po izvedbi projektov, ki so se financirali iz sklada SAPARD, zaradi česar je nemogoče, da bi v celoti ocenili učinkovitost projektov ali dejanske vložke in rezultate;
31. ugotavlja, da zbirna študija naknadnih ocen o izvajanju sklada SAPARD, ki jo je financirala Komisija, opravilo pa podjetje KPMG (Madžarska), navaja sklep, da je bil, kar zadeva pomoč pri doseganju standardov in pravnega reda Unije, „največji učinek dosežen na področju higienskih, sanitarnih in veterinarskih razmer in okolja“; vendar ugotavlja, da ta študija temelji na anketi med upravičenci in da je po ocenah učinek podpore SAPARD v okviru ukrepa II (izboljšanje predelave in trženja kmetijskih in ribiških proizvodov) znatno višji pri pomoči za doseganje okoljskih standardov EU (97 % upravičencev je poročalo o „določenem učinku“), v primerjavi z le 46-odstotnim učinkom pri pomoči za doseganje popolne skladnosti z (vsemi) zadevnimi standardi Unije, vključno s higienskimi standardi;
32. obžaluje, da pristop, ki ga je za oceno programov SAPARD v državah članicah izbrala Komisija, ni omogočal ne kvantitativnih ne kvalitativnih ocen za merjenje učinkovitosti evropskega financiranja, ocenjevalne možnosti na ravni programa pa je omejil le na kvalitativne ocene; obžaluje pomanjkanje jasnih in specifičnih meril v pravilih programov SAPARD za pomoč klavnicam; poziva Komisijo, naj uporablja metode, ki omogočajo količinsko opredeljene cilje tako na ravni programa kot na ravni ukrepov;
Del V – posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2012 z naslovom „Obvladovanje navzkrižij interesov v izbranih agencijah EU“
33. pozdravlja poročilo Računskega sodišča o štirih izbranih agencijah, saj so najbolj izpostavljene tveganju pristranskosti zaradi pooblastil za odločanje na področjih, ki so življenjskega pomena za zdravje in varnost potrošnikov; ugotavlja, da je to poročilo posledica zahteve Parlamenta, ki je Računsko sodišče pozval, naj opravi celovito analizo tega, kako agencije ravnajo ob morebitnih navzkrižjih interesov; podpira vsa priporočila Računskega sodišča;
34. opominja, da agencije poleg tega opravljajo tehnične, operativne in normativne naloge ter igrajo pomembno vlogo pri uresničevanju politik Unije in povečevanju njene prepoznavnosti; poudarja, kako pomembno je, da so agencije neodvisne in samostojne;
35. opozarja, da so tveganju navzkrižja interesov brez izjeme izpostavljene vse institucije, agencije in skupna podjetja Unije; vendar poudarja, da imajo decentralizirane agencije zaradi številnih različnih akterjev, ki so povezani z njihovim delom, posebne potrebe na področju obvladovanja navzkrižja interesov;
36. opozarja, da lahko slabo obvladovanje navzkrižja interesov močno in trajno škoduje ugledu institucij Unije in zaupanju državljanov v njihovo sposobnost, da delujejo v korist družbe;
37. opozarja, da je Parlament odložil potrditev zaključnega računa Evropske agencije za varnost hrane (EFSA)[10] in Evropske agencije za zdravila (EMA)[11] za leto 2010, deloma zaradi po njegovem mnenju nezadovoljivega obvladovanja navzkrižja interesov;
38. obžaluje, da EU trenutno nima celovitega zakonodajnega okvira za navzkrižje interesov, ki bi zagotavljal primerljive osnovne zahteve glede neodvisnosti in preglednosti, ki bi veljale za vse agencije Unije;
39. priznava koristnost smernic OECD za obvladovanje navzkrižja interesov, saj zagotavljajo mednarodni referenčni okvir na tem področju; poudarja pa, da smernice OECD sicer ponujajo mednarodno primerjalno vrednost na tem področju, a se v osnovi nanašajo na navzkrižje interesov pri zaposlenih v javnem sektorju, zato ne morejo biti ustrezna podlaga za učinkovit odziv v primeru morebitnega navzkrižja interesov med upravnimi in drugimi organi, ki sodelujejo pri delu agencije, na primer upravnimi odbori in skupinami strokovnjakov; se kljub vsemu zaveda vrednosti orodij OECD, zlasti kontrolnega seznama za darila in ugodnosti, pa tudi priporočil glede sankcij, nujnega preverjanja popolnosti in vsebine izjav o interesih ter obveznih strokovnih mnenj pri opredelitvi morebitnega navzkrižja interesov;
40. spominja, da so Komisija, Svet in Evropski parlament po treh letih preučevanja in pogajanj julija 2012 končno sprejeli skupni pristop, politični sporazum o prihodnosti agencij in reformi decentraliziranih agencij; pozdravlja dejstvo, da je Komisija nemudoma sprejela načrt za izvajanje tega skupnega pristopa; ugotavlja, da je preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov v agencijah ena od prednostnih nalog Komisije za leto 2013, vendar obžaluje, da namerava Komisija sama uvesti in izvajati ta ukrep;
41. Komisijo opozarja, da je na tem področju potreben skupen regulativni okvir; poudarja, da je pri tem treba nastopati usklajeno, in zahteva, da je Parlament v tem postopku tesno udeležen; poziva Komisijo, naj spoštuje predlagani rok za izvedbo tega ukrepa in organ za podelitev razrešnice obvesti o rezultatih še pred koncem leta 2014, in sicer tako, da svojemu poročilu priloži ustrezne zakonodajne predloge;
42. poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da je treba ohraniti ravnovesje med tveganji in koristmi, zlasti v zvezi z obvladovanjem navzkrižja interesov na eni strani in pridobitvijo najboljših možnih znanstvenih mnenj na drugi strani; po drugi strani z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sprejemanje standardov, kodeksov in smernic etičnega značaja ne preprečuje navzkrižja interesov; meni, da bi bo treba uvesti preproste in primerne standarde, redne in učinkovite predhodne in naknadne kontrole ter jasne kazni v splošni kulturi poštenosti, integritete in preglednosti;
43. ugotavlja, da je Računsko sodišče naletelo na številne hude pomanjkljivosti v zvezi z opravljanjem dejavnosti po prenehanju zaposlitve (primeri, ko se uradniki izmenično zaposlujejo v agencijah in zasebnem sektorju, notranje informacije); poudarja, da to vprašanje ni omejeno le na agencije; meni, da bi morala Komisija nemudoma začeti reševati te težave z ukrepi, ki naj jih sprejmejo tako agencije kot vse institucije Unije, saj to vprašanje vpliva na ugled institucij in zaupanje evropskih državljanov;
44. pozdravlja odločitev evropskega varuha človekovih pravic, da bo na lastno pobudo sprožil preiskavo navzkrižja interesov v nekaterih primerih izmeničnega zaposlovanja v institucijah in zasebnem sektorju, ki so bili nedavno prijavljeni Komisiji; v zvezi s tem ponavlja opozorilo varuha, da je učinkovito obvladovanje navzkrižja interesov res osrednji element dobrega vodenja in etičnega ravnanja, vendar ni nujno, da vse težave pri upravljanju in etične dileme izvirajo iz tega navzkrižja, zato si je treba slednjega razlagati v ozkem pomenu ter spodbujati strategije preprečevanja v institucijah Unije;
45. izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da nobena od štirih izbranih agencij v obdobju, ko je Računsko sodišče izvedlo analizo, ni povsem zadovoljivo obvladovala navzkrižij interesov;
46. meni, da je temeljna dodana vrednost posebnega poročila Računskega sodišča št. 15/2012 redno spremljanje napredka agencij pri obvladovanju in preprečevanju navzkrižja interesov; pozdravlja dejstvo, da so te agencije po revizijah Računskega sodišča ter postopkih obravnave in potrditve razrešnic za leti 2010 in 2011 v Parlamentu že uvedle pomembne izboljšave;
47. poziva Računsko sodišče, naj še naprej spremlja ukrepe, ki so jih glede na njegova priporočila izvedle agencije, ter razširi obseg revizije na druge agencije in svoja opažanja v bližnji prihodnosti predstavi v posebnem poročilu na to temo; odločno poziva agencije, naj organu za podelitev razrešnice še naprej poročajo o napredku na tem področju;
48. opozarja na pomembnost usklajevanja, izmenjave informacij in primerov dobre prakse med agencijami Unije; znova opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima mreža agencij pri usklajevanju izmenjave informacij, tako med agencijami samimi kakor tudi med agencijami ter Komisijo, Računskim sodiščem in Parlamentom;
49. opozarja, da je pomembno opredeliti, katere so tiste agencije in z njimi povezana področja ukrepanja, pri katerih je tveganje navzkrižja interesov največje; v zvezi s tem pozdravlja revizijo registra preglednosti za skupine lobistov v institucijah Unije ter poziva Komisijo in agencije, naj izvedejo ukrepe, ki izhajajo iz te revizije in so povezani z morebitnimi navzkrižji interesov;
50. opominja, da je čim večja preglednost ključnega pomena za zmanjšanje tveganja navzkrižja interesov; zato poziva vse agencije, naj na svojih spletnih mestih objavijo seznam članov upravnega odbora, vodstvenih delavcev ter zunanjih in notranjih strokovnjakov, skupaj z njihovimi izjavami o interesih in življenjepisi; predlaga tudi, da sistematično objavljajo zapisniki sej njihovih upravnih odborov;
51. ugotavlja, da se zaradi trenutnih varčevalnih politik zmanjšuje število zaposlenih v javnih upravah, naloge pa se prenašajo na zunanje izvajalce v zasebnem sektorju, kar močno povečuje tveganje navzkrižja interesov; poziva h krepitvi javne uprave Unije;
52. odobrava priporočilo Računskega sodišča, ki je vse institucije in decentralizirane organe Unije pozvalo, naj preučijo, ali se priporočila iz posebnega poročila št. 15/2012 nanašajo tudi nanje;
Del VI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2012 z naslovom „Uspešnost sheme enotnega plačila na površino kot prehodnega sistema za podporo kmetom v novih državah članicah“
53. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča o uspešnosti sheme enotnega plačila na površino kot prehodnega sistema za podporo kmetom v novih državah članicah in sprejema njegova priporočila;
54. meni, da bi morala biti dohodkovna podpora v prihodnje namenjena aktivnim kmetom, ki se ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi; zlasti meni, da dohodkovne podpore iz sheme enotnega plačila na površino ne bi smeli prejemati javni subjekti, ki upravljajo državna zemljišča in se sicer ne ukvarjajo s kmetijstvom; ugotavlja, da bi morale države članice glede na novo skupno kmetijsko politiko zagotoviti, da se podpora izplačuje le aktivnim kmetom in da ni od odstopanja od tega načela; meni, da bi morala Komisija poskrbeti, da se predpisi dosledno izvajajo v vseh državah članicah, da bi na primer zagotovila, da se v vseh državah članicah izključi ista vrsta upravičencev;
55. poudarja, da bi morala biti upravičenost zemljišč do pomoči jasno opredeljena in omejena na zemljišča, kjer je treba zaradi standardov GAEC (dobri kmetijski in okoljski pogoji) izvajati kmetijske dejavnosti; meni, da bi bilo treba ob upoštevanju nove skupne kmetijske politike jasno opredeliti upravičenost zemljišča, da bi izključili zemljišča, ki ne prispevajo k povečanju kmetijske proizvodnje ali k dejavnemu ohranjanju okoljske vrednosti zemljišč; je prav tako prepričan, da bi morali pomoč izplačevati samo za zemljišča, na katerih potekajo jasno določene in redne dejavnosti;
56. sprejema priporočilo Računskega sodišča in predlog Komisije glede bolj uravnotežene razdelitve pomoči z različnimi ukrepi, kot so postopno zmanjševanje in omejevanje neposrednih plačil ter regionalna določitev nacionalnih zgornjih mej;
57. poziva Komisijo, naj analizira, koliko strukturne slabosti in cene zemljišč negativno vplivajo na uspešnost in učinkovitost neposrednih plačil; meni, da bi morala Komisija na podlagi te analize sprejeti dopolnilne ukrepe za prestrukturiranje tega sektorja in povečanje njegove konkurenčnosti;
58. poziva države članice, naj se med pripravami na prihodnjo shemo, ki bo temeljila na upravičenosti, posvetujejo s Komisijo; meni, da bi se lahko države članice na Komisijo oprle zlasti pri opredelitvi ključnih zahtev za nacionalne uprave in kmete;
59. obžaluje, da nova skupna kmetijska politika, zlasti steber za neposredna plačila, ne vsebuje konkretnih ciljev ali pričakovanih rezultatov; ugotavlja, da to pomeni, da se največja postavka proračuna EU izplačuje povsem brez jasnih ciljev ali pričakovanih rezultatov;
Del VII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2012 z naslovom „Prispevek Evropskega razvojnega sklada (ERS) k trajnosti cestnega omrežja v podsaharski Afriki“
60. pozdravlja dejstvo, da je tehnično sodelovanje v mnogih obiskanih državah partnericah prispevalo k pripravi strategij za cestni sektor in izboljšalo nadzor nad vzdrževanjem cest ter da so bile dejavnosti usposabljanja dobro organizirane in učinkovite, tehnične študije na mnogih različnih področjih pa so zagotovile uporabne informacije za odločanje o politikah;
61. obžaluje, da podpora, ki jo zagotavlja Komisija, na splošno ni v celoti uspešna pri spodbujanju sprejetja in izvajanja političnih reform, potrebnih za odstranjevanje obstoječih ovir za trajnost cestnega omrežja v podsaharski Afriki;
62. ugotavlja, da države partnerice ne storijo dovolj, da bi zagotovile trajnost cestne infrastrukture, in da se stanje cest v različnem obsegu prezgodaj slabša; priznava, da je večina držav partneric dosegla velik napredek pri vzdrževanju cest, vendar je to še vedno nezadostno in se pogosto izvaja z zamudami ali pomanjkljivo; nadalje ugotavlja, da večina držav partneric ni dosegla zadovoljivega napredka v zvezi s preobremenitvijo vozil, kar ima pomemben učinek na pričakovano življenjsko dobo cest in stroške vzdrževanja;
63. meni, da je pri oddajanju vzdrževalnih del v zunanje izvajanje zasebnim podjetjem to po možnosti treba opraviti na lokalni ravni, saj se tako podpirajo mala podjetja in lokalne skupnosti ter ustvarjajo bazeni usposobljene delovne sile;
64. poziva Komisijo, naj za finančno pomoč postavi obvezne pogoje in naj se odzove, ko države partnerice ne izpolnjujejo svojih zavez; spodbuja jo, naj politični dialog izkoristi v celoti; je seznanjen, da je bil ta dialog bistvenega pomena pri spodbujanju napredka na nekaterih področjih, zlasti tistih, ki so povezana z institucionalnim okvirom in financiranjem vzdrževanja cest; meni, da bi morali financiranje projektov odobriti le v primeru, ko je vnaprej zagotovljena tehnična oprema, potrebna za vzdrževanje cest, ali jo je mogoče zagotoviti po potrebi;
65. podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morala Komisija sredstva ERS osredotočiti na cestni sektor tam, kjer je mogoče doseči največji učinek, za kar bi morala (i) osredotočiti vire na cestne sektorje držav partneric, ki izvajajo ustrezne sektorske politike, (ii) osredotočiti vire ERS v tistih državah, kjer je ERS v preteklosti financiral velike naložbe v cestno infrastrukturo, ter (iii) povečati učinek vzvoda virov ERS s kombiniranjem teh nepovratnih sredstev s posojili in spodbujanjem udeležbe zasebnega sektorja pri financiranju nadgradnje in širitve cestnega omrežja;
66. v celoti podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morala Komisija opredeliti jasne, merljive in časovno omejene formalne pogoje za glavne potrebe po reformi politik v zvezi z vzdrževanjem cest in preobremenitvijo vozil, kakor tudi izvajati periodične in strukturirane analize izpolnjevanja pogojev ter periodično ocenjevanje cestnega sektorja in naknadno ocenjevanje projektov;
67. poziva Komisijo, naj v šestih mesecih pripravi poročilo o tem, kako pri opredeljevanju svoje politike cestne infrastrukture upošteva varstvo okolja in varnost v cestnem prometu; v zvezi s tem ugotavlja, da se cestno omrežje v podsaharski Afriki uporablja za najrazličnejše vrste tranzita, pri čemer se mešata počasni in hitri promet, vključno z otroki, ki pešačijo v šolo, zaradi česar je skrb za varnost bistvenega pomena; želi tudi biti obveščen o tem, kako se projekti, ki jih financira Unija, usklajujejo z drugimi donatorji in organizacijami, ne samo pri gradnji cest, temveč tudi pri načrtovanju in vzdrževanju;
68. priporoča, da se Komisija odločno, sorazmerno in pravočasno odzove, kadar vlade ne kažejo zadostne zavezanosti obravnavi problematike, na katero je opozorila Komisija, in njenih priporočil, vključno z začasno ustavitvijo ali preklicem financiranja iz ERS za posamezne programe ali cestni sektor kot celoto;
69. podpira predlog Računskega sodišča, naj si Komisija prizadeva zagotoviti, da se bodo vlade resnično poistovetile z načrtovanimi dejavnostmi, se bolj osredotoči na glavne vzroke za preobremenitev vozil in državam partnericam pomaga pri izvedbi kakovostnih ekonomskih analiz, na osnovi katerih bodo izbrale primerno ravnovesje med vzdrževanjem in širitvijo cestnih omrežij, ob upoštevanju vseh ustreznih gospodarskih, socialnih, okoljskih, finančnih, tehničnih in operativnih meril;
Del VIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2012 z naslovom „Pomoč Evropske unije Kosovu za krepitev pravne države“
70. pozdravlja ugotovitve in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča o pomoči Evropske unije Kosovu za krepitev pravne države;
71. ugotavlja, da Unija zagotavlja obsežno pomoč za krepitev pravne države na Kosovu, saj je ta država največja prejemnica pomoči Unije na prebivalca na svetu;
72. pozdravlja ugotovitve Računskega sodišča, da je pomoč Unije prispevala k napredku pri oblikovanju zmogljivosti kosovske carinske službe; je pa zaskrbljen, ker je potreben še precejšen napredek v boju proti organiziranemu kriminalu, povečanju zmogljivosti kosovske policije in izkoreninjenju korupcije; zato poziva kosovske oblasti, naj predpristopno pomoč Unije še nadalje vlagajo v programe in projekte za reformo pravosodja, boj proti korupciji in vzpostavitev pravne države;
73. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se Evropska unija otepa z ovirami, zlasti pri usklajevanju in vlogi Komisije in misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX) v povezavi z ocenjevanjem in primerjalnimi merili za njune dejavnosti za oblikovanje zmogljivosti;
74. meni, da je obžalovanja vredno, da je učinkovitost in uspešnost misije EULEX manjša zaradi pomanjkanja virov, ki je posledica omejenih operativnih zmogljivosti, saj so težave pri zaposlovanju strokovnega in specializiranega osebja, zlasti iz držav članic; zato poziva Komisijo in države članice, naj začnejo reševati to kadrovsko vprašanje in predvidijo ustrezne spodbude, da bodo pritegnile visoko kvalificirane kandidate;
75. poziva Komisijo in države članice, naj ponovno pregledajo pravila, ki veljajo za trajanje napotitev v okviru EULEX; meni, da bi daljše napotitve lahko spodbudile in pritegnile usposobljene kandidate ter povečale uspešnost spremljevalnih, mentorskih in svetovalnih dejavnosti;
76. ugotavlja, da je skromen napredek in majhna uspešnost pomoči EU Kosovu delno posledica političnega vmešavanja kosovskih oblasti in pomanjkanja preglednosti in politične volje, majhnih finančnih zmogljivosti in omejenega vpliva civilne družbe;
77. se zaveda geografskih odstopanj pri vzpostavljanju pravne države na Kosovu, zlasti nezadostnega nadzora kosovskih oblasti v Prištini nad severnim delom ozemlja; poziva Komisijo, naj pri načrtovanju pomoči upošteva posebne izzive, s katerimi se sooča severni del Kosova;
78. priznava, da je treba povečati učinkovitost in uspešnost pomoči EU; zato poziva, da se okrepijo prizadevanja za racionalizacijo navzočnosti Unije v tej državi z boljšim usklajevanjem in povezovanjem med institucijami Unije in kosovskimi oblastmi;
79. pozdravlja sporazum med Kosovom in Srbijo za normalizacijo odnosov med državama, ki je bil podpisan 19. aprila 2013; odločno poziva obe strani, naj tudi v prihodnje ohranita konstruktivni pristop k izvajanju tega sporazuma, da bi opazno in trajno izboljšali odnose;
80. se strinja z Računskim sodiščem, da zaradi dejstva, da Unija nima enotnega stališča glede priznanja Kosova, pomembna spodbuda, ki jo pomeni pristop k EU, ni tako prepričljiva; v zvezi s tem omenja resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2013 o procesu vključevanja Kosova v Evropsko unijo[12], ki preostalih pet držav članic spodbuja, naj priznajo Kosovo, ter jih poziva, naj po svoji moči pospešujejo gospodarske, socialne in politične odnose med svojimi državljani in državljani Kosova;
81. se strinja z Računskim sodiščem, da so se spodbude in pogoji, ki jih uporabljata Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), doslej izkazali za malo koristni za napredek glede vprašanj, povezanih s pravno državo na Kosovu; zato poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj poskrbijo, da bo njihov dialog o politikah s Kosovom, zlasti glede krepitve pravne države, povezan s spodbudami in prednostnimi pogoji;
Del IX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2012 z naslovom „Ali financiranje projektov za izgradnjo objektov za gospodarjenje s komunalnimi odpadki v okviru strukturnih ukrepov uspešno pomaga državam članicam pri doseganju ciljev politike EU glede gospodarjenja z odpadki?“
82. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom „Ali financiranje projektov za izgradnjo objektov za gospodarjenje s komunalnimi odpadki v okviru strukturnih ukrepov uspešno pomaga državam članicam pri doseganju ciljev politike EU glede gospodarjenja z odpadki?« in potrjuje njegova priporočila;
83. poudarja, da ugotovitve Računskega sodišča kažejo na različno in celo neučinkovito izvajanje projektov, ki so prejeli finančno podporo EU za objekte za gospodarjenje s komunalnimi odpadki, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, natančneje:
- od sedmih objektov za mehansko-biološko obdelavo je le eden prispeval k preusmerjanju z odlagališč, en objekt je dosegal različne ravni uspešnosti, medtem ko štirje objekti niso pomembno zmanjšali količine odpadkov, odloženih na odlagališča, en objekt pa ni deloval;
- v štirih od sedmih revidiranih kompostarn je bila proizvodnja komposta manjša od ciljne;
- v osmih regijah v vzorcu je delež odloženih biološko razgradljivih odpadkov znašal od 31 % do 55 %, ker ti odpadki niso bili ustrezno obdelani;
- odgovorni organi v nobeni od osmih regij v vzorcu niso merili uspešnosti svojih kampanj za informiranje in niso opredelili nobene merljive ciljne vrednosti;
84. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da te ugotovitve Računskega sodišča zbujajo dvom o učinkovitosti Komisije pri upravljanju javnega denarja, in poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o razlogih za to situacijo in o tem, katera sredstva uporablja in/ali jih je predvidela za preprečevanje takih in podobnih neuspehov;
85. opozarja Komisijo, da se ne bi smela osredotočati le na zakonitost in pravilnost porabe sredstev Unije, ampak tudi na uspešnost kot svoj glavni cilj; s tem v zvezi izraža pohvalo revizijskemu delu Računskega sodišča, zlasti za njegova posebna poročila, ki se osredotočajo na učinkovitost in uspešnost porabe sredstev EU;
86. meni, da bi morala biti finančna pomoč Unije povezana z doseganjem ciljev politike Unije glede gospodarjenja z odpadki; poziva države članice, naj vzpostavijo zanesljive zbirke podatkov o gospodarjenju z odpadki za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije glede gospodarjenja z odpadki in za podkrepitev svojega poročanja Komisiji; poziva Komisijo, naj oceni zanesljivost podatkov, ki jih prejme iz držav članic;
87. v zvezi z načelom „povzročitelj plača“ poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva uporabo znižanih stopenj pomoči, kadar cene za odvoz odpadkov, ki jih plačujejo gospodinjstva, ne pokrijejo stroškov delovanja in večine stroškov amortizacije pri gospodarjenju s komunalnimi odpadki, ter naj se pri odobritvi velikih projektov tudi sama drži tega načela.
88. poudarja pomen ločenega zbiranja odpadkov, vključno z biološko razgradljivimi odpadki, da bi dosegli največjo možno uspešnost objektov za gospodarjenje z odpadki in napredovali pri doseganju ciljev Unije glede gospodarjenja z odpadki; spodbuja države članice, naj v gospodarjenje z odpadki uvedejo ekonomske instrumente za preprečevanje nastajanja odpadkov in spodbujanje recikliranja, zlasti z dajatvijo za odlaganje odpadkov, shemami „plačaj, kolikor odvržeš“, in drugimi cenovnimi spodbudami za gospodinjstva;
89. poziva države članice, naj se osredotočijo na objekte za gospodarjenje z odpadki, kjer se obdelujejo odpadki, ločeni pri viru, in zagotovijo obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališče; poudarja, da bi morala odlagališča imeti na voljo potrebna sredstva za zaprtje in upravljanje po zaprtju za vsaj 30 let, izračun zneska pa bi moral temeljiti na ustrezni metodologiji;
90. poziva države članice, naj namenijo več pozornosti ozaveščanju javnosti in spodbujanju udeležbe v shemah za gospodarjenje z odpadki, zlasti v zvezi z ločevanjem gospodinjskih odpadkov pri viru, in sistematično merijo rezultate akcij za ozaveščanje in izobraževalnih strategij;
Del X – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2012 z naslovom „Stroškovna učinkovitost naložb kohezijske politike v energetsko učinkovitost“
91. poudarja pomen energetske učinkovitosti glede na pomanjkanje fosilnih goriv in okoljsko škodo, ki jo povzročajo emisije ogljikovega dioksida; zato popolnoma podpira dejstvo, da je energetska učinkovitost del agende EU 2020;
92. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča o stroškovni učinkovitosti naložb kohezijske politike v energetsko učinkovitost kot nedavni primer revizije učinkovitosti;
93. ugotavlja, da je bila revizija opravljena v Češki, Italiji in Litvi, tj. državah, ki so za programsko obdobje 2007–2013 iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj prejele največ podpore, v absolutnem smislu, za ukrepe v zvezi z energetsko učinkovitostjo in ki so projektom na tem področju do leta 2009 tudi namenile največje zneske; ugotavlja, da je revizija vključevala štiri operativni programe in vzorec 24 projektov naložb v energetsko učinkovitost javnih stavb; priznava, da dodeljena sredstva za energetsko učinkovitost v okviru teh programov predstavljajo približno 28 % sredstev, ki jih je bilo treba nameniti za energetsko učinkovitost v obdobju 2000–2013;
94. poudarja načela gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti, ki so določena v finančni uredbi; se strinja z Računskim sodiščem, da bi morala biti vprašanja stroškovne učinkovitosti odločilni dejavnik pri odločitvah o javni porabi, ki se sprejemajo v okviru deljenega upravljanja;
95. se strinja, da bi morala biti temelj naložb ustrezna ocena potreb; je prepričan, da bi se morale prednostne naloge na ravni Unije odražati v nacionalnih in podnacionalnih načrtih za energetsko učinkovitost;
96. podpira idejo, da bi moralo izvajanje finančne pomoči Unije temeljiti na kazalnikih uspešnosti, kot so strošek na enoto prihranjene energije, načrtovana vračilna doba in doba, ki jo je dosegel operativni program, ter ustvarjeni prihranki energije; meni, da bi morali te kazalnike redno spremljati; podpira zamisel, da bi morali kazalniki uspešnosti omogočiti primerljivost med državami članicami, tudi z uporabo enotne merilne enote in metodologije;
97. ceni željo Računskega sodišča, da se določijo standardni stroški naložbe na enoto energije, ki bi naj bi se prihranila na nacionalni ravni ter v različnih sektorjih, kjer se rabi energija; seznanjen je z zaskrbljenostjo Komisije, da se stroški med državami znatno razlikujejo zaradi različnih cen opreme in različnih stopenj že uvedenih prihrankov; meni, da je treba to idejo še dodatno obravnavati;
98. meni, da izredno dolge vračilne dobe za projekte, ki v povprečju znašajo 50 let, v nekaterih primerih celo 150 let, niso sprejemljive in tudi ne v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;
99. je seznanjen s stališčem Komisije, da je v primeru naložb v energetsko učinkovitost pri javnih stavbah treba uporabiti celostni pristop, in ne izvesti samo izboljšav energetske učinkovitosti, ampak jih raje upoštevati kot del splošne prenove, ki vodi k splošnim izboljšavam posamezne stavbe;
100. poudarja, da se lahko celovita politika energetske učinkovitosti popolnoma razvije samo po zaključku oblikovanja, pogajanj in potrditve programov za obdobje 2007–2013;
101. poleg kazalnikov uspešnosti, ki so predlagani zgoraj in so bistvenega pomena za merjenje stroškovne učinkovitosti naložb v energetsko učinkovitost, podpira predlog Komisije za skupne kazalnike izložkov za naložbene prednostne naloge na področju energije in podnebnih sprememb, ki so bili vpeljani v okvirne[13] in sektorske uredbe za prihodnje programsko obdobje 2014–2020; meni, da bodo ti ukrepi okrepili načelo stroškovne učinkovitosti v okviru integriranega pristopa kohezijske politike;
102. poudarja pomen, ki ga Parlament pripisuje vsebini, kot je zapisano v resoluciji z dne 25. novembra 2010 o poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020[14] in resoluciji z dne 15. decembra 2010 o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti[15];
103. poudarja pomen Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti[16], ki bo začela veljati 5. junija 2014;
104. podpira idejo energetskih pregledov, ki so primerno orodje za zagotavljanje prihrankov energije, zlasti v gradbeništvu in industriji; ugotavlja, da energetski pregledi v javnem sektorju niso obvezni in so jih uvedle samo nekatere države članice; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za obvezne energetske preglede v javnem sektorju, ki naj bi bili pogoj za sofinanciranje projektov iz proračuna Unije;
105. poudarja, da morajo strokovnjaki za energetske preglede pri pripravi priporočil za prihranke energije uporabljati načelo stroškovne učinkovitosti;
106. poziva države članice, naj zagotovijo preglednost izbirnih meril za projekte in jih uskladijo z zahtevami za energijsko učinkovitost; poudarja pomen javnih naročil, zlasti e-javnih naročil, ki zagotavljajo preglednost meril za izbor projektov ter za njihovo stroškovno učinkovitost;
Del XI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2012 z naslovom „Ali Evropski sklad za vključevanje in Evropski sklad za begunce uspešno prispevata k vključevanju državljanov tretjih držav?“
107. poudarja, da je zagotavljanje učinkovitega upravljanja migracijskih tokov ter sprejema beguncev in razseljenih oseb bistvenega pomena; podpira pravično obravnavo državljanov tretjih držav ter njihovo socialno, državljansko in kulturno vključevanje;
108. je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča z naslovom „Ali Evropski sklad za vključevanje in Evropski sklad za begunce uspešno prispevata k vključevanju državljanov tretjih držav?“ in njegovimi priporočili;
109. izraža zaskrbljenost zaradi številnih pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče odkrilo med revizijo, zlasti zaradi:
– zamud pri sprejemanju zakonodaje, zamud pri predložitvi izvedbenih pravil in ključnih smernic s strani Komisije,
– dejstva, da uspešnosti skladov ni bilo mogoče meriti, ker države članice niso vzpostavile učinkovitih sistemov spremljanja in vrednotenja za poročanje o uresničevanju programov,
– dejstva, da revidirane države članice v svojih letnih programih niso določile ustreznih ciljev ali kazalnikov, kar je oviralo oceno prispevka skladov k vključevanju,
– ponavljajočih se slabosti in napak pri organih za potrjevanje in revizijskih organih ter slabosti v postopku Komisije za odobritev upravljavskih in kontrolnih sistemov držav članic,
– dejstva, da uspešnost skladov ovira zasnova programa SOLID (splošni program za solidarnost in upravljanje migracijskih tokov v obdobju 2007–2013), ki je razdrobljena in neustrezno usklajena z drugimi skladi EU,
– dejstva, da izkušnje s strukturnimi skladi niso bile izkoriščene pri načrtovanju Evropskega sklada za vključevanje in Evropskega sklada za begunce;
– dejstva, da je bilo vmesno poročilo Komisije na podlagi poročil držav članic predstavljeno z zamudo in ni vsebovalo količinsko opredeljenih rezultatov programov, razen podatka o številu projektov, financiranih v posameznih državah članicah, temeljilo pa je na načrtih namesto na dejanskem izvajanju; ni vsebovalo podatkov o porabljenih zneskih,
– dolge verige kontrol treh organov, ki povzročajo pretirano upravno breme glede na velikost skladov;
110. pozdravlja predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za migracije in azil[17] in predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja[18];
111. pozdravlja dejstvo, da je Komisija upoštevala več priporočil Računskega sodišča in vključila ustrezne določbe v svoje nove predloge v zvezi s Skladom za migracije in azil, ter poziva Svet, naj te določbe podpre;
112. pozdravlja predlog Komisije o določitvi obveznega sklopa skupnih kazalnikov na začetku novega programa za obdobje 2014–2020 in o izrecnem sklicevanju na računalniške sisteme za shranjevanje in pošiljanje podatkov o kazalnikih;
113. meni, da je to bistvenega pomena in bo državam članicam omogočilo zbirati podatke skozi celotno programsko obdobje;
114. zato poziva države članice, naj na nacionalni ravni določijo ustrezne lastne kazalnike in ciljne vrednosti za nacionalne programe ter pravočasno predložijo nacionalna ocenjevalna poročila;
115. poziva Komisijo, naj poskrbi za nadaljnje ukrepanje na podlagi nacionalnih ocenjevalnih poročil, ki jih je bilo treba predložiti do 31. oktobra 2012;
116. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je revizija Računskega sodišča za obdobje 2007–2013 razkrila, da v nekaterih državah članicah niso bili opravljeni posveti s partnerji; je zaskrbljen, ker je bilo partnerstvo zlasti pomanjkljivo z organi Evropskega socialnega sklada, kar je povzročalo prekrivanje in izgubljene priložnosti za sinergije;
117. s tem v zvezi pozdravlja izboljšane določbe v predlogu za obdobje 2014–2020, po katerih bodo partnerstva vključevala pristojne regionalne, lokalne, mestne in druge javne organe;
118. pozdravlja ustanovitev nadzornih odborov v podporo izvajanju nacionalnih programov; predlaga, da se izkoristijo izkušnje z uporabo enakega mehanizma v okviru strukturnih skladov;
119. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sistem priprave letnih programov nalaga preveliko upravno breme državam članicam in Komisiji; pozdravlja novi predlog, ki odpravlja letne programe in jih nadomešča z nacionalnimi programi za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020;
120. podpira predlog Komisije o ustanovitvi mreže za spremljanje in vrednotenje, ki jo bodo sestavljale države članice in Komisija, za lažjo izmenjavo dobre prakse o spremljanju in vrednotenju;
121. pozdravlja razpustitev organa za potrjevanje in verjame, da bo dvodelna struktura (odgovorni organ, revizijski organ) dosegla več v smislu učinkovitosti in poenostavljanja pregledov;
122. poziva Komisijo, naj z državami članicami razpravlja o smernicah za izvajanje novega sklada in jih čim prej sprejme, ob tem pa upošteva časovni razpored za sprejetje novega sklada;
123. poudarja pomen nenapovedanih kontrol na kraju samem;
124. verjame, da države članice ne bi smele biti odvezane svojih odgovornosti, zato meni, da bi bilo predlog Komisije o plačilu do 100 % v primerih nujne pomoči treba zmanjšati na „več kot 90 %“;
125. podpira predlog Komisije o prispevku za nacionalne programe do 75 % na redni osnovi; verjame, da bi moral biti okvir „ustrezno utemeljenih okoliščin“, ki uvaja možnost 90-odstotnega prispevka iz proračuna Unije, primerno in strogo opredeljen;
126. verjame, da bi bilo poleg začetnega predhodnega financiranja v višini 4 % za celotno programsko obdobje treba uvesti tudi letno predhodno financiranje v višini 2,5 % za zmanjšanje težav z likvidnostjo;
127. opozarja na prekrivanje med prednostnimi nalogami politike Sklada za migracije in azil in Evropskega socialnega sklada v zvezi z vključevanjem državljanov tretjih držav ter pozdravlja načrte Komisije, da „upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo na podlagi posebnih uredb, in tistimi, ki potekajo na podlagi drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Unije“[19];
128. vendar meni, da bi bilo ustrezno in v skladu z načelom subsidiarnosti, če bi tistim državam članicam, ki to želijo, omogočili, da v svojih nacionalnih programih predvidijo raven in obseg sinergije in dopolnjevanja med zadevnima skladoma; zato poziva Komisijo, naj ustrezno preuči možnosti za okrepljene sinergije med skladoma in jih predvidi v sporazumih o partnerstvu z državami članicami;
129. poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k zagotavljanju podrobnejših informacij o usklajenosti in dopolnjevanju med skladi EU;
130. pozdravlja delovne uspehe pri uvajanju skupnega informacijskega sistema z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;
Del XII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2012 z naslovom „Ali so strukturni ukrepi EU uspešno podprli obnovo industrijskih in vojaških degradiranih območij?“
131. poudarja ključno vlogo obnove vojaških in industrijskih območij ter degradiranih območij kot prvega koraka k povečanju privlačnosti regije, kar je pogoj za gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo nova delovna mesta, oblikovanje javnih prostorov itd.;
132. je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča z naslovom „Ali so strukturni ukrepi EU uspešno podprli obnovo industrijskih in vojaških degradiranih območij?“ in njegovimi priporočili;
133. pozdravlja dejstvo, da so imeli vsi projekti nekaj ključnih značilnosti, ki pozitivno vplivajo na njihovo trajnost, in da je 18 od 22 zaključenih projektov v celoti doseglo svoje cilje v smislu fizičnih rezultatov, štirje projekti pa so dosegli med 90 % in 100 % pričakovanih fizičnih rezultatov;
134. poudarja, da bi bilo treba prednost nameniti obnovi, ki ponuja priložnosti za gospodarske dejavnosti, kot je ustvarjanje novih delovnih mest, in meni, da bi moral biti koncept končne rabe bistven dejavnik pri porabi sredstev Unije; poudarja, da bi bilo treba obnoviti degradirana območja, nepozidana zemljišča pa uporabljati kot zadnjo možnost in le v primeru izjemne gospodarske nujnosti;
135. opozarja, da so za zagotavljanje učinkovitosti in ocenjevanje uspešnosti potrebni zanesljivi podatki, ter poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, da se bodo tovrstni podatki zbirali (popis onesnaženih območij, raven onesnaženosti itd.); poziva države članice, naj popišejo degradirana območja in zberejo podatke o stanju (stopnji onesnaženosti) vsakega izmed njih, da bo mogoče opredeliti prednostna področja porabe sredstev Unije,
136. poziva Komisijo in države članice, naj v vsak sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev vključijo klavzulo o povračilu; meni, da bi morala klavzula o povračilu sredstev upoštevati dolgoročen pristop in pristop življenjskega cikla, ponovna presoja pa obdobje 15 let, ko bi projekt obnove moral dozoreti in začeti ustvarjati prihodek;
137. obžaluje, da čeprav so oblasti seznanjene z načelom „onesnaževalec plača“, v nobenem izmed revidiranih projektov onesnaževalec ni plačal vseh stroškov sanacije; se zaveda, da je uporaba načela „onesnaževalec plača“ v praksi velik izziv; kljub temu poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za reševanje težav pri opredeljevanju onesnaževalcev, Komisijo pa poziva, naj izvajanje načela „onesnaževalec plača“ opredeli kot pogoj za pridobitev sredstev Unije;
138. podpira predlog Komisije za okvirno direktivo o tleh (COM(2006)0232), katere določbe obravnavajo številna vprašanja, ki jih je opredelilo Računsko sodišče v svojih priporočilih, ter poziva Svet, naj predlog Komisije podpre;
Del XIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2012 z naslovom „Odziv Solidarnostnega sklada Evropske unije na potres v Abrucih leta 2009: ustreznost in stroški ukrepov“
139. kljub več kot enoletni zamudi pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2012[20] ; poudarja, da ta institucija Unije s tem poročilom Parlamentu in davkoplačevalcem Unije končno zagotavlja odgovore na nekatera vprašanja v zvezi z upravljanjem sredstev Unije v Abrucih po potresu leta 2009;
140. čestita Računskemu sodišču za ubranitev uredbe o uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije (Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002[21]) v zvezi z vrstami nastanitev, ki jih je mogoče zagotoviti v skladu s predpisi;
141. se povsem strinja z izjavo Računskega sodišča, da je bilo približno 30 % (144 milijonov EUR) prispevkov tega sklada namenjenih ukrepom, ki so bili popolnoma upravičeni v skladu z omenjeno uredbo; vseeno ugotavlja, da projekt za potresno varne in okoljsko trajnostne stanovanjske komplekse CASE (Complessi Antisismici Sostenibili Ecocompatibili), čeprav ustreza dejanskim potrebam, ni bil usklajen s posebnimi določbami te uredbe; meni, da se je to zgodilo, ker so bila v okviru tega projekta zgrajena nova trajna bivališča namesto začasnih; ugotavlja, da je bilo za projekt CASE porabljenih 70 % sredstev – 350 milijonov EUR; meni, da je strategija, izbrana za projekt CASE, zadostila potrebam po bivališčih za 15.000 prebivalcev, ki jih je prizadel potres, vendar se ni pravočasno in z zadostnimi zmogljivostmi odzvala na njihove dejanske potrebe; ugotavlja, da so bila stanovanja CASE precej dražja od standardnih[22]; ugotavlja, da je bila njihova izbira utemeljena z izrednimi razmerami;
142. ugotavlja, da odredba prefekta Gabriellija št. 1462 z dne 3. aprila 2012 potrjuje oceno Računskega sodišča, saj člen 1 odredbe, ki predaja stavbe v okviru projekta CASE v L'Aquili, te opredeljuje kot „bivališča za trajno rabo“[23];
143. je seznanjen z nepravilnostmi, ki jih je Komisija navedla v svojem revizijskem poročilu za leto 2012; obžaluje tudi, da je predhodno revizijsko poročilo Komisije zaupno, kar pomeni, da evropski državljani nimajo dostopa do informacij o tem, kako je bil porabljen njihov davkoplačevalski denar; je seznanjen, da bi lahko končno italijansko različico poročila v skladu z običajnimi pravili o varstvu osebnih podatkov razkrili;
144. poziva Komisijo, naj pojasni, zakaj (i) kljub temu, da jo je tožilec iz L’Aquile opozoril na preiskave, nikoli ni želela preučiti, ali so bila sredstva Unije izplačana gospodarskim subjektom, povezanim s kriminalnimi organizacijami; (ii) čeprav je bila opozorjena na dejstvo, da bi se lahko pojavile težave s stroški projekta CASE, ni želela izvesti nadaljnjih ukrepov v zvezi s tem;
145. ugotavlja, da je bilo več kot 42 % bivališč CASE zgrajenih z davkoplačevalskim denarjem Unije;
146. obžaluje, da Parlament še vedno čaka na informacije urada OLAF o tem, ali so bile odkrite kake nepravilnosti in ali so bili zahtevani nadaljnji ukrepi;
147. izraža zaskrbljenost, ker je italijanska policija priprla osem posameznikov, osumljenih nepravilnosti v zvezi z gradbenimi dovoljenji za obnovitvena dela, ki trenutno potekajo v regiji Abruci in v mestu L'Aquila; poziva Komisijo, naj spremlja ta primer in Parlamentu poroča o novostih, vključno s kazenskimi ovadbami;
148. pozdravlja razpravo o pregledu uredbe o Solidarnostnem skladu EU na osnovi izkušenj ob potresu v Abrucih;
Del XIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2012 z naslovom „Ali obstajajo orodja za spremljanje uspešnosti porabe Evropskega socialnega sklada za starejše delavce?“
149. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom „Ali obstajajo orodja za spremljanje uspešnosti porabe Evropskega socialnega sklada za starejše delavce?“ in izreka naslednje pripombe na priporočila Računskega sodišča;
150. pozdravlja dejstvo, da so bila nekatera vprašanja, ki jih je zastavilo Računsko sodišče, med katerimi je večji poudarek na uspešnosti, obravnavana v predlogu uredbe Komisije za novo obdobje programiranja 2014–2020, in spodbuja države članice, naj podprejo smer, ki jo je začrtala Komisija;
151. poudarja, da četudi je bistveno najbolj zmanjšati stopnjo napake, to včasih škodi celoviti učinkovitosti programa ali projekta; meni, da večji poudarek na pravilnosti in zakonitosti kot na spodbujanju uspešnosti vodi k manj inovativni uporabi Evropskega socialnega sklada;
152. ugotavlja, da večji poudarek na uspešnosti in rezultatih ne pomenijo, da so države članice bolj pripravljene prispevati k rezervi za uspešnost, kar ni primerna rešitev v tem obdobju gospodarske negotovosti;
153. poziva države članice k pripravi lastnih operativnih programov, da bo učinkovitost Evropskega socialnega sklada lahko merjena; zlasti naj opredelijo kvantificirane operativne cilje in kazalnike za merjenje izložkov, rezultatov in posebnih vplivov ter določijo vmesne cilje za specifične učinke na ravni projekta, da bi omogočile povezovanje plačil in učinkovitosti;
154. poziva države članice, naj pripravijo lastne sisteme spremljanja in vrednotenja, da se napredek na poti k vsem ciljnim vrednostim lahko izmeri pravočasno in razumljivo ter v rednih presledkih, kar bo omogočilo sprejetje popravnih ukrepov in učenje iz izkušenj za prihodnje odločanje ter za zagotovitev pravočasnega zbiranja ustreznih in preverljivih podatkov, stalnega vrednotenja in merjenja neto vpliva ukrepov Evropskega socialnega sklada, ki naj bi povečal zaposlenost;
155. poziva Komisijo, naj spodbuja ta priporočila pri pogajanjih za operativne programe; poleg tega jo poziva, naj ponudi ustrezne podatke o uporabljenih instrumentih in doseženih rezultatih v okviru Evropskega socialnega sklada, zagotovi, da države članice predložijo usklajene in zanesljive informacije, med drugim z objavo skupnih kazalnikov, ki jih morajo vključiti v svoje operativne programe; poziva Komisijo, naj pri vrednotenju sistemov upravljanja in nadzora podrobno analizira vprašanja, ki se nanašajo na uspešnost;
Del XV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2013 z naslovom „Ali je podpora EU živilskopredelovalni industriji uspešno in učinkovito dodala vrednost kmetijskim proizvodom?“
156. je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča z naslovom „Ali je podpora EU živilskopredelovalni industriji uspešno in učinkovito dodala vrednost kmetijskim proizvodom?“ in njegovimi priporočili;
157. je zaskrbljen zaradi velikega števila pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče odkrilo med revizijo, zlasti da zasnova in načrtovanje ukrepa državam članicam otežujeta preprečevanje tveganj ter zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti pri izbiri posameznih projektov za podporo ter da se z ureditvami za spremljanje in vrednotenje ne zbirajo informacije o dodani vrednosti ali o vplivu na konkurenčnost kmetijstva; ugotavlja, da je zaradi tega osnova za spremljanje in vrednotenje ter za odgovornost nezadostna;
158. obžaluje, da je zaradi karseda omejenih pravil in poenostavitve dodana vrednost ukrepa vprašljiva: v zakonodaji namreč ni jasno določeno, kaj naj bi bila dodana vrednost in kdo je upravičen do njenih koristi;
159. meni, da je sedanja prožnost prevelika, saj je ukrep izgubil svojo usmeritev in postal splošna subvencija, pri čemer obstaja tveganje, da postane darilo za živilskopredelovalna podjetja;
160. zaskrbljeno ugotavlja, da je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da je imelo le šest od 24 projektov jasen učinek v smislu dodane vrednosti, in jih klasificiralo kot projekte z visoko vrednostjo, medtem ko je nadaljnjih 12 projektov ocenilo kot srednje uspešne, preostalih šest pa je kmetijskim proizvodom prineslo le malo ali nič dodane vrednosti;
161. meni, da bi morale države članice v svojih programih razvoja podeželja jasno opredeliti, kje in zakaj je potrebno javno posredovanje za izboljšanje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov in konkurenčnosti kmetijstva; je prepričan, da bi morali programi razvoja podeželja navajati specifične in merljive cilje v zvezi s temi potrebami; poziva Komisijo, naj odobri le tiste programe razvoja podeželja, v katerih so navedene utemeljene in izčrpne strategije z jasno obrazložitvijo, ki prikazuje, kako bo finančna podpora živilski industriji izboljšala konkurenčnost kmetijstva;
162. poziva države članice, naj opredelijo in uporabljajo merila, ki zagotavljajo izbiro učinkovitih in trajnostnih projektov, ki ustrezajo posebnim ciljem držav članic; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se ta merila pravilno in stalno uporabljajo, in pozdravlja njen predlog za naslednje programsko obdobje, v skladu s katerim naj bi se izbirna merila določila za dejavnosti v okviru vseh ukrepov;
163. poudarja, da bi morale Komisija in države članice spodbujati sprejetje najboljših praks za ublažitev tveganja mrtvih izgub in premestitvenega učinka; poziva države članice, naj tako pri pripravi programov razvoja podeželja kot pri izbiri projektov upoštevajo tveganja mrtvih izgub in premestitvenega učinka ter usmerijo sredstva v projekte, kjer je javna podpora dejansko potrebna in ki prinašajo dodano vrednost; poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi z izmenjavo najboljših praks z državami članicami o zmanjšanju tveganja mrtvih izgub in premestitvenega učinka;
164. podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morala Komisija v novem programskem obdobju izboljšati skupni okvir spremljanja in vrednotenja tako, da bo ta z izboljšanjem dejavnosti spremljanja zagotavljal uporabne informacije o dosežkih financiranih projektov in ukrepov; meni, da se je sedanja metodologija, ki uporablja obširna vmesna poročila, izkazala za neustrezno;
165. pozdravlja predlog Komisije za sistem spremljanja in vrednotenja za obdobje 2014–2020, ki bo vmesna poročila nadomestil s poglobljenimi letnimi poročili o izvrševanju (leta 2017 in 2019), v katerih bo ocenjen napredek pri doseganju ciljev programa, ter določbo, da morajo države članice med programskim obdobjem vrednotenje izvajati v skladu z načrtom vrednotenja; opozarja Komisijo, da je zbiranje podrobnih podatkov na ravni ukrepa bistveno, da bi skupni okvir spremljanja in vrednotenja za ukrepe lahko zagotovil podrobnosti o uspešnosti;
Del XVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 2/2013 z naslovom „Ali je Komisija zagotovila učinkovito izvajanje sedmega okvirnega programa za raziskave?“
Poenostavitev
166. se strinja s splošno oceno Računskega sodišča, da je „Komisija [...] s številnimi ukrepi poenostavila pravila za udeležbo“, saj je uvedla številne upravne in finančne poenostavitve pravil 7. okvirnega programa za udeležbo, ki zmanjšujejo upravno breme upravičencev in jim omogočajo lažji dostop do programa; vseeno meni, da bi milo mogoče obdobja še dodatno skrajšati z izboljšano notranjo komunikacijo, izmenjavo najboljših praks med generalnimi direktorati in pravočasnim uvajanjem učinkovitih novih orodij IT;
167. pozdravlja pogostejšo uporabo pavšalnih zneskov za neposredne in posredne stroške, vključno z uvedbo povprečnih stroškov za zaposlene; hkrati poudarja, da si je treba nadalje prizadevati za standardizacijo povračila stroškov;
168. izraža zaskrbljenost zaradi neuspešnih prizadevanj za uvedbo mehanizma za odobritev metodologij obračunavanja stroškov, ki bi upravičencem ponudil zagotovilo glede njihovih metodologij; meni, da bo splošno razširjena uporaba pavšalnih zneskov za posredne stroške v programu Obzorje 2020 prispevala k preprečevanju morebitnih finančnih zlorab in zniževanju stopenj napak, kar bo koristilo malim in srednjim podjetjem ter olajšalo udeležbo morebitnih upravičencev iz 12 novih držav članic EU;
169. se strinja z Računskim sodiščem, da je Komisija uvedla učinkovita nova uporabniška orodja IT, ki so znatno izboljšala komunikacijo z upravičenci, zmanjšala upravno breme za obe strani in pomagala preprečevati tveganje podvajanja financiranja; je vseeno zaskrbljen, da še vedno obstajajo precejšnji izzivi, na primer optimizacija zalednih orodij IT, ki bo omogočila nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena in ponudila učinkovito povezavo med moduli, ki jih uporabljajo posamezni generalni direktorati; pozdravlja razvoj skupnega zalednega orodja IT (SYGMA) in skupnega elektronskega orodja za potek dela (Compass), ki se je začel pravočasno, tako da bosta ti orodji na voljo za Obzorje 2020;
Finančni nadzor
170. poudarja, da je treba vzpostaviti pravo ravnovesje med manjšim upravnim bremenom in učinkovitim finančnim nadzorom; ugotavlja, da je treba zaradi specifike raziskovalnega področja spodbujati pristop, ki sprejema tveganja in temelji na znanosti, da bi dosegli raziskovalno odličnost in boljši učinek projektov. meni, da bo ta pristop Komisiji omogočil, da bo ohranjala ravnovesje med zaupanjem in nadzorom;
171. spodbuja Komisijo, naj upošteva priporočila Računskega sodišča glede usmerjanja predhodnih kontrol v bolj tvegane upravičence z uvedbo profila tveganja za upravičence na podlagi rezultatov naknadnih kontrol in evidenc o njihovi uspešnosti;
Uspešnost in učinkovitost
172. meni, da je treba dati večji poudarek učinkovitosti, ki je bistvena za zagotavljanje kakovostnih raziskav v Evropi, brez podcenjevanja optimizacije upravnih in finančnih praks in postopkov, ki je nujna za doseganje učinkovitega izvajanja 7. okvirnega programa; meni, da je oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora ključni element za dolgoročno gospodarsko blaginjo in konkurenčnost Unije ter je medsebojno povezano z uresničevanjem postavljenih ciljev in pričakovanih rezultatov 7. okvirnega programa; s tem v zvezi pozdravlja vključitev kazalnikov uspešnosti v Obzorje 2020, ki bodo merili izvajanje programa v smislu realizacije, rezultatov in specifičnih vplivov ob hkratnem upoštevanju ciljev programa;
173. spodbuja usmerjanje rezultatov raziskav v pobude z otipljivim koristnim učinkom na vsakodnevno življenje državljanov, na primer takšne, ki se skladajo s konceptom pametnih mest, in ne podpira raziskav, ki so same sebi namen; meni, da sta varnost in obramba potencialno področje za inovacije ter razvoj tehnološke in industrijske osnove; zato spodbuja nadaljnje pospeševanje raziskovalnih dejavnosti na tem področju, da se izkoristi potencial tehnologij z dvojno rabo in prenos znanja v civilni sektor, kar bo omogočilo učinkovitejšo obravnavo družbenih izzivov;
174. priznava, da obstajajo trdovratne vrzeli med rezultati raziskav in uspešnim uvajanjem izdelkov na trg, zato poziva Komisijo, naj še dalje spodbuja povezavo med „raziskavami, inovacijami in trgom“ za krepitev relativne gospodarske konkurenčnosti Evrope v svetovnem merilu;
175. ugotavlja, da bi morala Unija prepoznati svojo konkurenčno prednost v vrhunskih raziskavah in si prizadevati za spodbujanje mladih raziskovalcev, naj v Evropi razvijajo raziskave na svetovni ravni; meni, da bi uvedba enotne in celovite opredelitve inovacij olajšala obravnavo vlog in povečala privlačnost progama za upravičence, zlasti za mala in srednja podjetja z omejenimi upravnimi zmogljivostmi;
Novi instrumenti
176. pozdravlja uvedbo novih instrumentov za tvegani kapital za javno-zasebna partnerstva v okviru skupnih tehnoloških pobud in Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) 7. okvirnega programa, pa tudi rezultate, dosežene s temi instrumenti pri zagotavljanju financiranja za dolgoročne industrijske naložbe in spodbujanju zasebnih naložb v raziskave;
177. priznava, da so bile nekatere skupne tehnološke pobude še posebej uspešne pri vključevanju malih in srednjih podjetij v svoje projekte, pri čemer je bilo tem podjetjem v povprečju dodeljenih 21 % sredstev skupnih tehnoloških pobud; ugotavlja, da sta na delovanje skupnih tehnoloških pobud vplivala pretirano zapleten pravni okvir in prepoved uvedbe skupnih služb, zaradi česar se je v povprečju 52 % njihovih zaposlenih moralo posvečati upravnim nalogam;
178. meni, da je bil previdnejši pristop, za katerega se je Komisija odločila v prvih letih izvajanja RSFF, razumen in v skladu z gospodarskimi razmerami v Evropi; vseeno priporoča, da bi bilo treba jasno opredeliti, da se instrument uporablja kot učinkovito orodje za bolj tvegane raziskovalne projekte, ki jih poslovne banke sicer ne bi podprle, a lahko vodijo v pomembne inovativne preboje; meni, da je uvedba instrumenta delitve tveganja (RSI), ki dopolnjuje obstoječi RSFF in s tem zagotavlja udeležbo malih in srednjih podjetij, ki temeljijo na raziskavah, korak v pravo smer;
Sinergija
179. ugotavlja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, ki bodo Komisiji omogočila učinkovito prepoznavati razlikujoče se prakse pri izvajanju projektov in ki bodo zagotovila, da bodo različni generalni direktorati Komisije in drugi izvajalski organi vse upravičence obravnavali dosledno in enako za zmanjšanje njihovega upravnega bremena; je seznanjen s tem, da je treba poskrbeti za to, da bosta že obstoječa raziskovalno-informacijska služba in odbor za raziskovalna vprašanja izpolnjevala naloge prvotno načrtovanega enotnega centra za izmenjavo informacij;
180. se zaveda, da spodbujanje sinergij med 7. okvirnim programom in strukturnimi skladi ni preprosta naloga; meni, da bi lahko Komisija poglobila sodelovanje z državami članicami, tako da bi predstavila primere dobre prakse in tako zagotovila, da se strukturni skladi učinkovito uporabljajo tako pri pripravah (priprava projektov, gradnja zmogljivosti) kot pri realizaciji (praktična predstavitev, trženje) sinergijskega pristopa; meni, da bi bilo mogoče regionalno razsežnost raziskav in inovacij okrepiti s spodbujanjem inovacij, raziskav in izobraževanja (tako imenovanega trikotnika znanja) ter oblikovanjem področij odličnosti in regionalnih grozdov za razširitev geografskega obsega 7. okvirnega programa, kar bo vodilo v učinkovito in smotrno porazdelitev projektov med vsemi državami članicami; priznava, da je treba bolje uskladiti dodeljena sredstva iz strukturnih skladov za razvoj raziskovalne infrastrukture in naknadno financiranje raziskovalnih dejavnosti v sklopu okvirnih programov;
Del XVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2013 z naslovom „Ali sta bila programa Marco Polo uspešna pri preusmerjanju prometa s cest?“
181. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom „Ali sta bila programa Marco Polo uspešna pri preusmerjanju prometa s cest?“ in potrjuje njegova priporočila;
182. meni, da so cilji programov Marco Polo za preusmeritev prometa s cest na okolju prijaznejše načine prevoza še vedno veljavni in predstavljajo ključen vidik prometne politike Unije, ki ga Evropski parlament v celoti podpira;
183. meni, da so zamisli, ki so vodile do oblikovanja programa, še vedno inovativne ter lahko ustvarijo učinkovite in trajnostne storitve tovornega prometa; kljub temu meni, da uporabljena instrument in metodologija na operativni ravni nista ustrezala programu;
184. meni, da je treba rezultate obravnavati tudi ob upoštevanju sprememb na trgu in izzivov, ki jih je prinesla gospodarska kriza; vseeno verjame, da recesija ne sme biti izgovor za nezadostno uspešnost programa; v tem smislu poziva Komisijo, naj pripravi zaključke na podlagi rezultatov programov Marco Polo, ki še potekata, in opredeli najboljše prakse, vendar naj se tudi uči iz napak pri zasnovi in izvajanju za namene prihodnjega načrtovanja programov;
185. ugotavlja, da za programsko obdobje 2014–2020 ni bila predlagana uredba za financiranje programa Marco Polo III in da je bil splošni okvir za podporo storitvam tovornega prometa vključen v predloga Komisije za novo vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) in instrument za povezovanje Evrope (CEF) že leta 2011;
186. ugotavlja, da je Evropska komisija nedavno predlagala nov prenovljeni program NAIADES II[24] za sektor celinskih vodnih poti;
187. opozarja, da je cilj bele knjige Komisije z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“, kar zadeva infrastrukturo, do leta 2030 na ravni Unije vzpostaviti popolnoma funkcionalno in interoperabilno osrednje omrežje TEN-T, poleg tega pa tudi čim boljše delovanje večmodalnih logističnih verig, vključno s pogostejšo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza;
188. poudarja, da je Evropski parlament v poročilu z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“[25] pozval k „podaljšanju programa Marco Polo [za obdobje po letu] 2013, da bi učinkovito izkoristili potencial ladijskega prometa“, vendar pa je tudi opozoril, da je treba program poenostaviti in izboljšati;
189. je seznanjen, da sta se Parlament in Svet med tristranskimi pogovori o novem pravnem okviru[26] dogovorila, da bodo storitve tovornega prometa postale upravičene do finančnih sredstev instrumenta za povezovanje Evrope, in da so bile v zvezi z novim vseevropskim prometnim omrežjem posebej omenjene trajnostne storitve tovornega prometa, zlasti pomorske avtoceste (člen 38);
190. se strinja s Komisijo, da ima program Marco Polo lahko le skromen prispevek k spremembi ravnovesja med načini prevoza, saj so bila omejena tudi dodeljena sredstva;
191. meni, da je spremembe v porazdelitvi med načini prevoza treba razlagati ne le kot rezultat programov Marco Polo, ampak z upoštevanjem drugih ukrepov; meni, da bi bilo treba pričakovane rezultate prihodnjih programov ocenjevati glede na dodeljene finančne zneske in obseg prometa obravnavanega sektorja;
192. meni, da sta bila programa Marco Polo kljub omejenim razpoložljivim sredstvom sprejeta, ker so bili upoštevani tudi morebitni učinki prelivanja in predstavitveni učinki, ki bi lahko privedli do širših učinkov od prvotno predvidenih;
193. se strinja z Računskim sodiščem, da bi bilo za izboljšanje upravljanja in opredelitve programov treba uporabiti najboljše prakse iz nacionalnih izkušenj;
194. vendarle poudarja, da vseh nacionalnih izkušenj ni mogoče uporabiti na ravni Unije, saj evropski prometni sektor deluje v bolj zapletenem okolju; ugotavlja, da se sooča z velikanskimi ovirami (interoperabilnost, različni nacionalni predpisi, različna odprtost sektorjev za konkurenco), zaradi katerih so poleg finančne podpore potrebni še dodatni ukrepi (regulativni ukrepi, politična volja, pravilno izvajanje in izvrševanje);
195. v zvezi s tem opozarja na resolucijo Parlamenta z dne 15. decembra 2011 o enotnem evropskem prometnem prostoru, v kateri slednji poudarja, da preusmerjanja prevoza ni mogoče doseči z zakonodajo, ampak samo z delujočo infrastrukturo, prednostmi, ki jih prinaša posamezen način prevoza, in spodbudami;
196. meni, da je k majhnemu številu projektov, ki so bili prijavljeni na razpise, lahko prispevalo majhno število multimodalnih prevoznikov (glavni ciljni upravičenci); meni, da je to lahko posledica značilnega vedenja prevoznikov, ki večinoma uporabljajo en sam način prevoza; poziva Komisijo, naj si prizadeva za izboljšanje udeležbe prevoznikov, ki uporabljajo en sam način prevoza, ki bi prav tako lahko imeli koristi od prihodnjih pobud; vendarle opozarja na pripombo Računskega sodišča glede zapletenosti programa, na katero so opozorili upravičenci, ki so morda odvrnili morebitne dodatne interesente;
197. meni, da je pri analizi pomanjkljivosti programov treba upoštevati tudi slabo prilagojen regulativni okvir ter pomanjkanje ustreznega obveščanja in komuniciranja o programih; poziva Komisijo, naj poišče rešitve za izboljšanje možnosti za pridobitev potencialnih upravičencev in povečanje njihovega števila z zmanjšanjem zapletenosti in upravnega bremena ter z izboljšanjem obveščanja o prihodnjih ukrepih;
198. opozarja na posebnost programa Marco Polo, ki temelji na uspešnosti, saj je izplačevanje sredstev odvisno od rezultatov; ugotavlja, da je ta edinstveni značaj, ki je pozitiven v smislu upravljanja sredstev Unije, skupaj z zapletenostjo sektorja in gospodarsko recesijo prispeval k prenizki uspešnosti programa;
199. vendarle poudarja, da bi Komisija morala biti posebej pozorna pri merjenju rezultatov upravičencev; ugotavlja, da se je Komisija pri nadzoru rezultatov dejansko izboljšala;
200. poudarja, da morajo programi, ki temeljijo na rezultatih, imeti dobro metodologijo za merjenje doseganja ciljev; se v tem pogledu strinja s pripombo Računskega sodišča, da bi morala biti metodologija za izračun uspešnosti posodobljena in natančna;
201. meni, da lahko razvoj učinkovite metodologije služi tudi za zagotavljanje informacij potencialnim prevoznikom, ki bi jih lahko zanimala sprememba načina prevoza, zlasti mala in srednja podjetja, ki nimajo dovolj sredstev za razvoj teh orodij;
202. opozarja, da so bili projekti v okviru programa Marco Polo posebej dovzetni za gospodarsko krizo in da je to vodilo k manjšemu številu projektov, podprtih s strani programa, kot je bilo pričakovano; ugotavlja, da je zmanjšanje prevoza vplivalo tudi na dejansko količino tovora, ki je bila preusmerjena na druge načine prevoza, ker je program Marco Polo usmerjen k rezultatom;
203. meni, da zadostna analiza potreb na trgu, na katero je Računsko sodišče opozorilo kot na slabost, morda ne bi bila dovolj za zagotovitev boljših rezultatov učinkovitosti programov Marco Polo; poziva Komisijo, naj pri prihodnjih programih v zvezi s spremembo načina prevoza poskrbi za temeljitejšo analizo;
204. vendarle meni, da se neobstoj povpraševanja na trgu ne sme obravnavati kot ovira za politično ukrepanje, saj sta odprava neuravnotežene porazdelitve načinov prevoza in ustvarjenje spodbud za zagon trga cilja prometne politike Unije; poziva Komisijo, naj upošteva večja tveganja in se uči iz neuspešnih izkušenj ter združuje finančne spodbude, po možnosti tudi s finančno pomočjo za infrastrukturo, kot je predlagalo Računsko sodišče, in drugimi regulativnimi ukrepi;
205. izraža zaskrbljenost zaradi pripombe Računskega sodišča glede možnih situacij „obratne spremembe načina prevoza“ kot posrednega učinka sprejetja nove okoljske zakonodaje (npr. pravil glede žvepla); poziva Komisijo, naj analizira trende, kar zadeva morebitne obratne spremembe načina prevoza, poišče rešitve in tesno sodeluje z ustreznimi direktorati, da se pri pripravi zakonodaje in oblikovanju novih programov finančne podpore uporabi sistemski pristop;
206. izraža obžalovanje, da vzhodne države članice v projektih niso sodelovale že od samega začetka, in izpostavlja pomanjkanje spodbud v teh državah, saj običajno raje zaprosijo za sredstva iz sklada za regionalni razvoj/kohezijskega sklada, ki zagotavljata višjo stopnjo sofinanciranja in manjše upravno breme; s tem v zvezi pozdravlja dogovor med zakonodajalci o instrumentu za povezovanje Evrope, saj bodo kohezijske države za financiranje EU za storitve tovornega prevoza lahko zaprosile pod enakimi pogoji kot za kohezijski sklad;
Del XVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2013 z naslovom „Sodelovanje EU z Egiptom na področju upravljanja“
207. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča o sodelovanju EU z Egiptom na področju upravljanja ter podaja naslednje pripombe in priporočila;
208. ugotavlja, da je bil v povezavi z reformo javnega finančnega upravljanja ustanovljen podporni program v vrednosti 4 milijonov EUR, ki ga financirajo EU, Francija in Romunija, za namene boja proti korupciji in pranju denarja ter za pomoč pri povrnitvi premoženjske koristi v Egiptu; ugotavlja, da se ta program izvaja od julija 2011 do julija 2014, nato bo vložena prošnja za podaljšanje pri Uniji, ki je njegova glavna donatorka; ugotavlja, da je 166 tožilcev in uslužbencev organov kazenskega pregona ter finančnih obveščevalnih enot opravilo poglobljeno usposabljanje; ugotavlja tudi, da je bil program v neodvisnem nadzornem poročilu decembra 2012 ocenjen pozitivno;
209. je seznanjen, da je Egipt v obdobju 2007–2013 prejel približno 1.000 milijonov EUR pomoči Unije: 60 % prek sektorske proračunske podpore egiptovski vladi, preostanek pa prek projektov, dogovorjenih z egiptovskimi oblastmi; ugotavlja, da je proračunska podpora glavni mehanizem Komisije za nudenje pomoči Egiptu; vseeno ugotavlja, da Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji v splošnem ni uspelo uspešno upravljati in nadzirati podpore EU, ki naj bi izboljšala javno upravljanje v Egiptu;
210. ugotavlja, da je pod Mursijevo upravo povrnitev premoženjske koristi postala ena od prednostnih nalog in privedla do pomembnega napredka: povrnitev premoženjske koristi zahteva namreč visoko kakovost sodstva, ki mora upoštevati mednarodne standarde, kar vodi k izboljšanju postopkov in finančnega poslovodenja; ugotavlja, da je stopnja korupcije v Egiptu še vedno visoka, vendar prizadevanja niso bila zaman in napredek je opazen; je seznanjen, da je bil s pomočjo EU nedavno pripravljen osnutek zakona o zaščiti prič, ki čaka na sprejetje, enako velja za zakon proti navzkrižju interesov ter zakon o dostopu do dokumentov;
211. ugotavlja, da sta Unija in Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj koordinatorki nepovratnih sredstev za programe upravljanja javnih financ v Egiptu; ugotavlja, da Unija prav tako skrbi za usklajevanje sodelovanja med Egiptom in državami članicami pri povrnitvi premoženjske koristi in da je bilo na svetovni ravni zamrznjenih 1,2 milijarde EUR sredstev;
212. meni, da je pomembno nadzorovati programe prek sektorske proračunske podpore in spodbujati izboljšave pri odgovornosti in preglednosti v dialogu z egiptovskimi oblastmi v programu javnih financ in finančne odgovornosti; meni, da je začasna opustitev programov sektorske proračunske podpore uporabno in nujno orodje za dosego tega cilja;
Sklep
213. ugotavlja, da to poročilo Računskega sodišča o sodelovanju EU z Egiptom na področju upravljanja vsebuje veliko bistvenih ugotovitev in da je pomembno, da Računsko sodišče ne ocenjuje le kakovosti finančnega upravljanja, marveč tudi učinkovitost, ki so jo dosegli programi Unije; zato poziva Komisijo, naj redno ocenjuje dosežene rezultate;
214. ugotavlja, da bo moral Parlament vložiti več v svojo politično odgovornost za pozorno spremljanje izvajanja takšnih in podobnih politik;
Del XIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2013 z naslovom „Ali so sredstva kohezijske politike EU za ceste dobro porabljena“
215. pozdravlja ugotovitve Računskega sodišča, ki je potrdilo precejšnje izboljšave varnosti na cestah in občutno zmanjšanje števila smrtnih žrtev (v nekaterih primerih na ničelno stopnjo); ugotavlja, da se je poleg tega zaradi cestnih izboljšav skrajšal potovalni čas;
216. je seznanjen s priporočili Računskega sodišča, hkrati pa sprejema nekatera pojasnila Komisije;
217. ugotavlja, da so bili sicer za cestne projekte opredeljeni cilji, vendar njihovega učinka na gospodarski razvoj ni bilo mogoče oceniti zaradi neustreznih kazalnikov; poziva Komisijo in države članice, naj v novem programskem obdobju opredelijo zanesljive in merljive kazalnike in tako odpravijo to težavo;
218. ugotavlja, da med revidiranimi državami članicami obstajajo razlike pri postopkih javnega naročanja; meni, da bi bilo treba evropsko direktivo o javnih naročilih strogo izvajati v vseh državah članicah, da bi dosegli čim višjo raven stroškovne učinkovitosti in uspešnosti; je poleg tega prepričan, da bi moralo biti sofinanciranje v prihodnje odvisno od ukrepov držav članic za zagotavljanje konkurence na gradbenih trgih in osredotočenost sistemov javnega naročanja na najgospodarnejše ponudbe ob zmanjšanju ovir za sodelovanje;
219. poziva Komisijo, naj še naprej posodablja in prilagaja svoj vodnik za analizo stroškov in koristi naložbenih projektov, ki velja za vse projekte, in svetuje o izvajanju prometnih napovedi;
220. poziva Komisijo, naj omogoči izmenjavo praktičnih zgledov med državami članicami, po eni strani v zvezi z izvajanjem zanesljivih prometnih napovedi, po drugi strani pa v zvezi z izračunom pričakovanega gospodarskega učinka gradnje cest;
221. meni, da so stroški gradnje cest odvisni od oblikovanosti terena, potresne nevarnosti, okoljskih, arheoloških, kulturnih in drugih omejitev, pa tudi od potrebnega števila gradbenih objektov (kot so mostovi in predori); meni, da je treba te spremenljivke ustrezno upoštevati;
222. poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj posredujeta več informacij o morebitni uvedbi podatkovne zbirke na ravni Unije s podatki o stroških na enoto za inženirje, ki pripravljajo cenitve novih projektov, da se upravičencem pomaga znižati cene v okviru javnega naročanja;
Del XX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2013 „Ali so države članice in Komisija z ukrepi za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva dosegle stroškovno učinkovitost?“
Splošne opombe
223. je zaskrbljen, da utegne biti dobro upravljanje programov in pobud, ki se financirajo z evropskimi sredstvi, ogroženo zaradi zmanjševanja sredstev za javni sektor, ki vplivajo na število zaposlenih v ustreznih upravah;
224. je zaskrbljen, da države članice izvajajo ukrepe na različne načine in da so pripombe Računskega sodišča v številnih primerih naslovljene nanje;
225. poudarja, da bi bilo treba večji poudarek nameniti jasnim potrebam ali posebnim ciljem ter možnostim za pomoč področjem, ki jo potrebujejo;
226. poudarja, da je potrebna okolju prijaznejša, pravičnejša in povsem zakonita skupna kmetijska politika, ki bi predstavljala načelo „javne porabe za javne dobrine“; meni, da bo pogostejša družbeno-politična poraba sredstev za razvoj podeželja povečala rast in število delovnih mest na podeželju;
227. poudarja, da bi moral biti cilj ustreznih diverzifikacijskih projektov razviti lokalno infrastrukturo in lokalne osnovne storitve na podeželju, da bi preprečili trend upadanja števila prebivalcev; meni, da bi moral cilj projektov tudi povečati privlačnost podeželja za mlade ter ustvariti nova ustrezna in dobro plačana delovna mesta;
O pristopu Računskega sodišča
228. ugotavlja, da se je posebno poročilo osredotočalo na cilj diverzifikacije v okviru osi 3, in meni, da bi bilo koristno preučiti tudi cilj izboljšanja kakovosti življenja na podeželju in diverzifikacije gospodarske dejavnosti;
229. ugotavlja, da so revidirani ukrepi oblikovani tako, da ne bodo imeli učinka zgolj na zaposlovanje in dohodek, temveč bodo prispevali k trajnostni podeželskih območij;
Razvoj dogodkov v prihodnosti
230. pozdravlja dejstvo, da je Komisija za naslednje programsko obdobje predlagala vrsto izboljšav, ki naj bi obravnavale nekatere pomisleke Računskega sodišča, zlasti:
a. močnejši pravni okvir s celovitim opisom strategije in naknadnim ocenjevanjem,
b. en sam ukrep namesto treh, in sicer z večjo osredotočenostjo, natančnejšimi merili za upravičenost (s svetovanjem) in pravili za plačilo ter uporabo poenostavljenih stroškov,
c. boljše opredeljevanje izbirnih meril, katerih uporaba bi morala postati obvezna,
d. izmenjava najboljše prakse na področju ublažitve tveganja mrtvih izgub in premestitvenega učinka,
e. kazalniki rezultatov v okviru ocenjevanja programov za razvoj podeželja,
f. skupni okvir spremljanja in vrednotenja, ki bo pri ocenjevanju uporabljal skupne ciljne kazalnike.
231. poziva države članice, naj v svojih programih razvoja podeželja jasno opredelijo, kje bo javna intervencija pri naložbah v nekmetijske dejavnosti pomagala odpraviti na primer nedelovanje trga zaradi ovir pri zaposlovanju in rasti; je prepričan, da bi morale države članice določiti specifične in merljive cilje, povezane s temi potrebami, Komisija pa odobriti samo tiste programe za razvoj podeželja, v katerih so navedene utemeljene in izčrpne strategije z jasno obrazložitvijo, kako bo intervencija politike prispevala k doseganju strateških ciljev ustvarjanja pogojev za rast in možnosti za zaposlovanje ter boju proti upadanju števila prebivalcev na podeželju;
232. poziva države članice, naj določijo in dosledno uporabljajo merila, s katerimi bi zagotovile izbiro najuspešnejših in najbolj trajnostnih projektov glede na svoje specifične cilje; meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se ta merila uporabljajo pravilno in redno, ne samo, ko začne primanjkovati sredstev;
233. zahteva, da si Komisija in države članice izmenjujejo primere najboljše prakse za zmanjševanje tveganja mrtvih izgub in premestitvenega učinka ter spodbujajo njihovo sprejemanje;
234. zahteva, da Komisija spodbuja države članice k praksi, v skladu s katero so odhodki za naložbe upravičeni šele od datuma odobritve nepovratnih sredstev;
235. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imele države članice uspešne sisteme za izvajanje pregledov razumnosti stroškov;
236. poziva Komisijo in države članice, naj svoja prizadevanja okrepijo z zmanjšanjem upravne obremenitve in zagotavljanjem izplačil v razumnem časovnem okviru;
237. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo za prihodnje programsko obdobje 2014–2020 pridobile ustrezne in zanesljive informacije, ki bodo olajšale upravljanje in spremljanje ukrepa ter pokazale, koliko odobrena pomoč prispeva k izpolnjevanju glavnih prednostnih nalog EU; meni, da bi morali biti cilji za ustvarjanje delovnih mest realistični, število ustvarjenih delovnih mest pa natančno spremljano; meni, da bi se morali ukrepi v celotnem programskem obdobju bolje upravljati, zlasti kadar postane očitno, da zastavljeni cilji ne bodo doseženi;
Del XXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2013 z naslovom „Ali je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev ustvaril dodano vrednost EU?“
238. poudarja, da revizijam uspešnosti poleg preverjanja zakonitosti in pravilnosti pripisuje velik pomen, zato pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, ki navaja pozitivne in negativne vidike uspešnosti ter tako predstavlja uravnoteženo splošno stališče;
239. se kljub temu zaveda, da je mogoče uspešnost oceniti samo, če so bili v ustrezni uredbi opredeljeni cilji in kazalniki; zato poziva Komisijo, naj pri pripravi novih zakonodajnih predlogov upošteva stališče Parlamenta o revizijah uspešnosti;
240. pozdravlja dejstvo, da so bili večini presežnih delavcev, ki so bili žrtve množičnega odpuščanja zaradi globalizacije in krize in so prejeli pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ponujeni prilagojeni in usklajeni ukrepi;
241. z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili ukrepi ESPG v splošnem dobro usklajeni z nacionalnimi ukrepi in ukrepi Evropskega socialnega sklada (ESS);
242. spodnje argumente držav članic, zakaj niso želele uporabiti ESPG, obravnava zelo resno:
– višja stopnja sofinanciranja iz ESS (v nekaterih primerih do 85 %) v primerjavi z ESPG (do 65 %) odvrača od uporabe ESPG, zato pozdravlja dejstvo, da bo Komisija stopnje sofinanciranja za naslednje obdobje ESPG znova preučila;
– ESS se lahko izvaja hitreje kot ESPG ali pa so nacionalne uprave z ESS bolje seznanjene ;
– ESPG ne ponuja vnaprejšnjega financiranja;
– strožji pogoji ESPG, zlasti merilo v zvezi s trgovino kot glavno merilo za ukrepe pri vlogah, ki se sklicujejo na globalizacijo;
– dolgotrajen postopek za odobritev vlog za pomoč ESPG.
243. vseeno poudarja, da se ESPG in ESS dopolnjujeta; poziva Komisijo, naj jasno utemelji ločitev teh skladov, saj je ESS v nekaterih primerih primernejši za pravočasno doseganje rezultatov in omogoča višje stopnje sofinanciranja in vnaprejšnjega financiranja; prav tako ugotavlja, da evropska javnost v nekaterih državah članicah ESS pozna bolje kot ESPG[27];
244. poudarja, da bi bilo z vidika dobrega finančnega poslovodenja koristno, če bi bilo mogoče stopnjo ponovnega vključevanja brezposelnih na trg delovne sile po njihovi udeležbi v ukrepih ESPG zanesljivo ugotoviti; meni, da bi morala uredba o ESPG (Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[28]) zato države članice spodbuditi, da stopnjo ponovnega vključevanja merijo tudi po koncu izvajanja ukrepov, in da bi morali biti ti podatki primerljivi in po možnosti povezani s kvantitativnimi cilji;
245. v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da nova uredba o ESPG (Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[29]), ki jo je Komisija predlagala za programsko obdobje 2014–2020, vsebuje cilj za ponovno vključevanje, in sicer 50 % presežnih delavcev po 12 mesecih izvajanja ukrepov; se pa sprašuje, na čem ta stopnja temelji;
246. je odločno prepričan, da bi bilo treba pomoč iz ESPG uporabiti predvsem za usposabljanje in prekvalifikacijo ter druge ciljno usmerjene ukrepe za trg delovne sile, ne pa za dohodkovno podporo, ki jo tako ali tako izplačujejo nacionalni zavodi za zaposlovanje; zato poziva, da se dohodkovna podpora omeji na 25 % ukrepov ESPG;
247. poudarja, da bi morala finančna pomoč Unije ustvarjati evropsko dodano vrednost; zato poziva, da bi bilo treba v letnem postopku razrešnice primerjati evropsko dodano vrednost ukrepov ESPG in ukrepov ESS, in sicer njene kvantitativne in kvalitativne vidike, da se zagotovi najbolj učinkovite meritve rezultatov politike oziroma ponudi razloge za neupoštevanje teh podatkov; se strinja s stališčem Računskega sodišča, da je obdobje 41 tednov od vložitve prošnje za pomoč iz ESPG do njenega izplačila nesprejemljivo dolgo in da odvrača države prosilke v stiski, ki potrebujejo solidarnost Unije; se vseeno zaveda pojasnil, ki jih je Komisija vključila v svoje odgovore; vse udeležene strani spominja na odločitev proračunskega organa Unije, da ESPG ne bo vključil v večletni finančni okvir, kar pomeni, da morajo biti vse vloge obravnavane po posebnem proračunskem postopku; ne glede na zgornjo razlago poziva vse udeležene strani, naj preidejo na elektronske vloge in dodatne informacije, posredovane po predložitvi vloge, omejijo na izjemne primere, nikakor pa naj ne bodo posredovane pozneje kot tri mesece po predložitvi vloge;
248. vseeno meni, da bi bilo treba ta pomembni instrument politike temeljito ovrednotiti, zato predlaga, da bi revizijo ESPG v obdobju 2014–2020 povezali s predlaganim vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira 2014–2020;
Del XXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2013 z naslovom „Podpora Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za povečanje gospodarske vrednosti gozdov“
249. ugotavlja, da bi morala Komisija:
(a) opredeliti in oceniti potrebe EU za izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov in v zvezi s tem združiti prizadevanja in spoznanja povezanih področij politik;
(b) jasno opredeliti ključne značilnosti, ki bi zagotovile, da bo podpora Unije ciljno usmerjena v reševanje teh potreb, in tako ustvariti evropsko dodano vrednost;
250. meni, da bi morale države članice:
(a) v svojih programih za razvoj podeželja ustrezno opisati specifične gospodarske potrebe in priložnosti za različne vrste gozdnih površin in upravičencev;
(b) izboljšati gospodarjenje z gozdovi z zagotavljanjem priprave načrtov za gospodarjenje z gozdovi za večino gozdnih posesti in spodbujanjem certificiranja gozdnih površin;
251. meni, da bi morale države članice:
(a) določiti ustrezne zahteve, da zagotovijo doslednost podpore gozdarstvu v okviru politike razvoja podeželja in njeno skladnost z določbami o državni pomoči in določbami na drugih področjih politike ter tako karseda izboljšati njeno učinkovitost;
(b) uvesti ustrezne postopke, da zagotovijo uspešnost podpore, da bi se dejansko povečala gospodarska vrednost gozdnih površin, na katerih so bile izvedene naložbe;
252. ugotavlja, da bi morala Komisija izboljšati spremljanje ukrepa, da bi zagotovila, da ga države članice izvajajo v skladu s specifičnimi zastavljenimi cilji, in dosegla kratkoročno in dolgoročno trajnostnost; ugotavlja, da bi morale države članice od upravičencev zahtevati, naj pred izvedbo podprtih naložb in po njej predložijo podrobne podatke o vrednosti svojih gozdnih površin, od organov upravljanja pa, naj te vrednosti potrdijo;
Del XXIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2013 z naslovom „Podpora EU upravljanju v Demokratični republiki Kongo“
253. meni, da bi morali Komisija in ESZD v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi in drugimi razvojnimi partnerji, predvsem državami članicami:
(a) pri programskem načrtovanju enajstega ERS in zasnovi prihodnjih programov Unije (i) posvetiti več pozornosti zagotavljanju ustreznega ravnovesja glede pomoči med vsemi pokrajinami, zlasti revnejšimi, da se prepreči geografska odstopanja pri razdeljevanju razvojne pomoči, (ii) kombinirati podporo na državni ravni s programi na ravni pokrajin, ki povezujejo politično in ozemeljsko decentralizacijo z izboljšanimi strategijami upravljanja naravnih virov ter obnovo in razvojem infrastrukture, in (iii) ponovno razmisliti o podpori Unije za izboljšanje upravljanja naravnih virov na podlagi celovite ocene potreb;
(b) pri svojem dialogu z vlado Demokratične republike Kongo bolj poudariti dejstvo, da je področje demokratičnih volitev ključna komponenta upravljanja, in skrbno oceniti vsa tveganja, da se zagotovi, da programi Unije na tem področju ne podpirajo utrditve režima;
(c) spodbujati odgovornost vlade Demokratične republike Kongo z večjo podporo za okrepitev zmogljivosti nacionalnih nadzornih institucij, zlasti posebnih odborov narodne skupščine in vrhovne revizijske institucije;
(d) na vseh področjih upravljanja, ki jih zajema strategija sodelovanja Unije, sistematično upoštevati, da se je treba boriti proti goljufijam in korupciji ter reformirati sodstvo;
254. meni, da bi morala Komisija:
(a) na začetku programov in redno med njihovim izvajanjem ocenjevati verjetnost uresničitve glavnih tveganj in učinek, ki bi ga lahko ta uresničitev imela na doseganje ciljev programa, kar vključuje (i) ocenjevanje relevantnosti in verodostojnosti državnih politik in akcijskih načrtov za izboljšanje upravljanja glede na razpoložljiva institucionalna in finančna sredstva ter (ii) spremljanje napredka v zvezi z zavezami organov Demokratične republike Kongo;
(b) vzpostaviti ukrepe za preprečevanje ali blažitev tveganj in jasno opredeliti način delovanja v primeru uresničitve tveganj, zlasti glede na tveganje goljufij in korupcije;
255. meni, da bi morala Komisija tudi:
(a) osredotočiti cilje na omejeno število prednostnih nalog;
(b) določiti časovni okvir, ki bo med drugim predvidel vmesne ocene in bo bolje prilagojen okolju programa;
(c) zagotoviti prožnost med izvajanjem programa, da se cilji lahko takoj pregledajo, kadar je to primerno;
256. meni, da bi morali Komisija in ESZD:
(a) okrepiti svoj strukturirani politični dialog in dialog o politikah s to državo, kar bo ob upoštevanju vseh določb sporazuma iz Cotonouja (zlasti člena 96) pomenilo: (i) opredelitev jasnih, relevantnih in časovno omejenih ciljev, o katerih bo dosežen skupni dogovor z nacionalnimi organi, (ii) periodično ocenjevanje doseganja dogovorjenih ciljev v okviru rednega političnega dialoga z vlado in (iii) možnost, da se po skrbnem premisleku program prilagodi, v izjemnem primeru pa začasno ali dokončno ustavi, če vlada Demokratične republike Kongo ne bo dovolj predana izpolnjevanju dogovorov;
(b) pozvati vlado Demokratične republike Kongo, da sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje delovanja tematskih delovnih skupin, in spremljati izvajanje teh ukrepov;
(c) prevzeti dejavnejšo vodilno vlogo med državami članicami, da bi spodbujala usklajen politični dialog in izboljšala vpliv Unije na vlado Demokratične republike Kongo;
257. meni, da bi morala Komisija:
(a) Parlamentu do maja 2014 predložiti pregled stanja projektov, ki so jih obiskali revizorji Računskega sodišča, in
(b) Parlamentu do junija 2014 predložiti pregled vseh tekočih projektov v Demokratični republiki Kongo in ga obvestiti, koliko denarja je še na voljo in iz katerih skladov;
Del XXIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2013 z naslovom „Ali je posebna podpora, ki se dodeli v skladu s členom 68 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, dobro zasnovana in ali se ustrezno izvaja?“
258. meni, da bi morala posebna podpora za določene kmetijske dejavnosti temeljiti na doslednem razumevanju določb člena 68, novi delegirani akti bi morali določati, da mora biti dodelitev takšne vezane podpore primerno utemeljena Komisiji, ta pa bi jo morala preveriti; meni, da bi morala imeti Komisija dejavnejšo vlogo pri pripravi meril za izvajanje ukrepov in primerjalnem ocenjevanju ukrepov, da se bo lahko izognila nepojasnjenim in skrajnim cenovnim odstopanjem, kakršno je v primeru koz omenjeno v tem posebnem poročilu, in da bo lahko prevzela končno odgovornost v sistemu deljenega upravljanja; ugotavlja, da je treba pravna sredstva za to vzpostaviti z novimi delegiranimi akti; meni, da bi morali novi delegirani akti od držav članic zahtevati dokazilo, da je vsak ukrep posebne podpore, ki ga nameravajo uvesti, potreben (ali je pristop na osnovi odstopanja potreben in kakšna je njegova dodana vrednost), ustrezen (glede na izvedbene ureditve, merila za dodelitev in raven pomoči) in da izpolnjuje merila dobrega finančnega poslovodenja; meni tudi, da bi bilo treba zlasti v odgovor na pripombo Računskega sodišča, da „jasno opredeljeni primeri“ niso bili jasno opredeljeni, pri izvajanju nove Uredbe (EU) št. 1307/2013[30] odkrite težave odpraviti, tako da bi države članice:
(a) opredelile jasne cilje (kot zahteva finančna uredba (EU, Euratom) št. 966/2012);
(b) ustvarile sisteme za sistematično spremljanje vseh ukrepov, uvedenih v skladu z novimi členi od 52 do 55 Uredbe (EU) št. 1307/2013,
(c) spoštovale enotnost vlog v celotni Uniji, da bodo lahko upravljavski in kontrolni sistemi racionalizirani, poenostavljeni in primerljivi,
(d) zagotovile dokumentacijo za vse ukrepe in podukrepe ter uporabo najnovejših podatkov iz integriranih administrativnih in kontrolnih sistemov (IACS), kjer je to primerno,
(e) uvedle stroge kontrole na kraju samem na regionalni in državni ravni;
259. meni, da bi bilo treba vzpostaviti ustrezen sistem spremljanja za lažje poznejše vrednotenje, ob tem pa upoštevati številne možne ukrepe;
260. meni, da bi morale države članice po uvedbi ukrepov vzpostaviti primerne in celovite upravljavske in kontrolne sisteme, da bodo omogočile izpolnitev vseh zahtev Uredbe (EU) št. 1307/2013; meni, da bi bilo treba zahteve za kontrolo upoštevati že med načrtovanjem ukrepa (preprostost izvedbe, možnost kontrole merila itd.) ali morebiti pri odločitvi o tem, ali določen ukrep uvesti ali ne, da bi se izognili nesorazmernim stroškom pri omejenih ukrepih posebne podpore;
Del XXV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2013 z naslovom „Ali lahko Komisija in države članice dokažejo, da so bila proračunska sredstva EU, dodeljena za politiko razvoja podeželja, dobro porabljena?“
261. pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom „Ali lahko Komisija in države članice dokažejo, da so bila proračunska sredstva EU, dodeljena za politiko razvoja podeželja, dobro porabljena?“ in sprejema njegova priporočila;
262. poudarja, da potrebujemo bolj zeleno, pravičnejšo in povsem legitimno skupno kmetijsko politiko, ki bo upoštevala načelo „javne porabe za javne dobrine“ in tako pomenila pomemben korak naprej v razvoju in posodabljanju skupne kmetijske politike; opominja, da mora kmetijska politika Unije koristiti javnosti nasploh, in ne samo kmetom;
263. poudarja, da so programi razvoja podeželja pomembni instrumenti za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje rasti, da bi kmetijstvo postalo bolj konkurenčno in da bi se izboljšalo okolje; ker poraba za razvoj podeželja zajema ukrepe, ki podpirajo kmetije, kmetijska gospodarstva ter mala podjetja in skupnosti na podeželju, meni, da morajo ti ukrepi obravnavati potrebe tega nabora prejemnikov in s tem dosegati raznovrstne cilje; poudarja, da sta spremljanje in vrednotenje pri tem ključna, in meni, da je pomembno, da sta Parlament in javnost seznanjena s tem, ali je denar Unije dobro porabljen;
264. poziva države članice, naj v svojih programih razvoja podeželja določijo konkretne merljive cilje, pri čemer naj se osredotočijo na to, kaj želijo doseči z odhodki za razvoj podeželja; meni, da bi morala Komisija pred sprejetjem programov razvoja podeželja držav članic zagotoviti, da ti vsebujejo jasne cilje in načrte vrednotenja, ki bodo zagotavljali podatke o rezultatih, doseženih z načrtovanimi ukrepi, v skladu z dogovorjenimi cilji in pravočasno za utemeljitev odločitev o politiki za naslednje programsko obdobje;
265. je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da sedanja ureditev spremljanja in vrednotenja ni zagotovila podatkov, ki bi pokazali, da so ukrepi usmerjeni k čim bolj učinkovitemu doseganju ciljev politike; poziva, da mora biti Parlament jasno obveščen o doseženih rezultatih porabe sredstev za razvoj podeželja;
266. ker je bil v finančnem obdobju 2007–2013 za razvoj podeželja dodeljen ogromen znesek skoraj 100 milijard EUR, pa tudi 58 milijard EUR lastnih sredstev držav članic, se strinja z Računskim sodiščem, da je treba izboljšati spremljanje in vrednotenje v preostanku tekočega obdobja (do konca leta 2015), da se zagotovi dobra poraba proračunskih sredstev EU;
267. poziva države članice, naj takoj uporabijo spremljanje in vrednotenje za to, da se bodo bolj osredotočile na rezultate, ter priporoča, naj Komisija in države članice izboljšajo vrednotenje rezultatov programov razvoja podeželja v sedanjem obdobju financiranja in ugotovitve uporabijo za izboljšanje programov razvoja podeželja za obdobje financiranja 2014–2020;
268. poziva Komisijo, naj izboljša skupni okvir spremljanja in vrednotenja za obdobje 2014–2020, da bi dobili učinkovito orodje za države članice in Komisijo, ki bi zagotavljalo ustrezne podatke za uporabo pri spremljanju in vrednotenju; vztraja, da je treba razviti zanesljive kazalnike, ki bodo omogočali primerjavo med državami članicami (in/ali regijami) ter spremljanje rezultatov različnih ukrepov za razvoj podeželja in njihovega prispevka k izpolnjevanju prednostnih nalog EU;
269. meni, da morajo imeti države članice skupni sistem spremljanja in vrednotenja, da bo lahko Komisija analizirala, v kolikšni meri so bili določeni cilji doseženi in kakšen je učinek tega ter učinkovitost na ravni Unije; pozdravlja delo, ki ga trenutno opravljajo Komisija in države članice, da bi opredelile obvezne skupne kazalnike za okvir spremljanja in vrednotenja v obdobju 2014–2020 za skupno kmetijsko politiko in programe razvoja podeželja; poziva jih, naj zagotovijo, da bodo programi razvoja podeželja vsebovali jasne zahteve v zvezi z uporabo teh kazalnikov;
270. meni, da se morajo posamezni cilji na različnih območjih uporabljati z določeno stopnjo enotnosti, zato je treba preprečiti razpršitev na področju regulacije, uporabe in proračuna ter ta ukrep v državah članicah izvajati poenoteno;
271. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Parlament pravočasno prejel letni poročili o izvajanju, ki sta predvideni za leti 2017 in 2019, tako da bo lahko ocenil kazalnike rezultatov in učinke programov razvoja podeželja;
Del XXVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2013 z naslovom „Neposredna finančna podpora Evropske unije Palestinski nacionalni oblasti“
272. pozdravlja posebno poročilo o neposredni finančni podpori Unije palestinskim oblastem kot pomemben prispevek k splošni politični in finančni razpravi o prizadevanjih Unije glede palestinskih oblasti v smeri dvodržavne rešitve ob polnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti obeh ozemelj pod upravo palestinskih oblasti in Izraela; je seznanjen z ugotovitvami, zaključki in priporočili iz poročila in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;
Splošne opombe
273. pozdravlja ugotovitve iz poročila, ki potrjujejo nekatere pomembne dosežke in potrebo po izboljšavah obstoječega palestinsko-evropskega mehanizma za upravljanje socialno-gospodarske pomoči PEGASE, in posebej opozarja, da:
(a) je Komisija vzpostavila posebne postopke za preverjanje, ki so dobro zasnovani, da zagotavljajo izplačilo sredstev samo upravičencem, ki izpolnjujejo posebna merila za upravičenost;
(b) so pregledi za preverjanje upravičenosti dobri in da se jih je Komisija odločila še poenostaviti, ko se je to izkazalo za potrebno;
(c) je neposredna finančna podpora prispevala k pomembnim izboljšavam v upravljanju javnih financ palestinskih oblasti;
(d) je novi projekt tehnične podpore Unije za prestrukturiranje elektroenergetskega sektorja na Zahodnem bregu in v Gazi dobro zasnovan in ima srednjeročno dobre možnosti, da prinese bolj trajnostne rezultate;
(e) je neposredna finančna podpora PEGASE dosegla upravičence, ki izpolnjujejo pogoje, in da so sredstva imela pomembno vlogo pri podpiranju ogroženih družin in so prispevala k reformi sistema socialne pomoči;
(f) je neposredna finančna podpora PEGASE veliko prispevala k izvajanju osnovnih javnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo;
274. izraža resne pomisleke, ker še vedno obstaja vrsta pomanjkljivosti pri tem, kako Komisija upravlja mehanizem PEGASE, med drugim:
(a) za letni program neposredne finančne podpore PEGASE ne uporablja standardnih postopkov za notranji pregled kakovosti, zaradi česar ne more v celoti oceniti njene uspešnosti in učinkovitosti v primerjavi z drugimi programi pomoči Unije;
(b) v sporazume o financiranju niso bili vključeni kazalniki uspešnosti, zaradi česar je težje oceniti konkretne rezultate podpore, zlasti kar zadeva odstotek sredstev programa, porabljenih za upravne stroške, v primerjavi z odstotkom sredstev, nakazanih upravičenim prejemnikom;
(c) Komisija ni pripravila ocene tveganja za vprašanja, kot je korupcija pri izplačevanju plač v Gazi, kar zbuja tudi skrbi zaradi pranja denarja in financiranja teroristov;
(d) v upravljanju javnih financ palestinskih oblasti še vedno obstajajo hude pomanjkljivosti, na primer neustrezen zakonski nadzor nad proračunom in zunanjimi revizijskimi poročili ter neustrezen nadzor nad vladnimi postopki za oddajo javnih naročil in obveznostmi;
275. odločno poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj začneta nemudoma reševati ta vprašanja skupaj s palestinskimi oblastmi, in organu za razrešnico pravočasno poročata o napredku;
276. pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela obravnavati pomisleke Računskega sodišča glede uporabe neposrednih postopkov s pogajanji in konkurenčnejših razpisnih postopkov; se strinja z Računskim sodiščem, ki meni, da bi bili konkurenčni razpisni postopki koristnejši pri pogodbah za storitve upravljanja in revizije. Komisijo spodbuja, naj zagotovi obvezno uporabo konkurenčnih razpisnih postopkov, da bi tako dosegli čim boljšo stroškovno učinkovitost in enake konkurenčne pogoje za vse tržne udeležence;
277. izraža zaskrbljenost, ker države članice in tretje države nenehno zmanjšujejo donatorsko financiranje palestinskih oblasti; je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje nista pripravili jasne strategije, kako zmanjšati odvisnost palestinskih oblasti od finančne podpore Unije; je seznanjen s političnimi omejitvami, zaradi katerih je zelo težko učinkovito zmanjšati palestinsko odvisnost od zunanje pomoči; spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še naprej prizadevata za večjo neodvisnost palestinskih oblasti od zunanjih virov;
278. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v celoti upoštevata ugotovitev Računskega sodišča, da neposredna finančna pomoč Unije palestinskim oblastem ni pogojena, zaradi česar Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje ne moreta veliko vplivati na potek reform; ugotavlja, da je nepogojevanje politična izbira Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje in držav članic v skladu z njihovimi političnimi cilji v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, vendar meni, da bo treba to ureditev morda preučiti, da bi povečali učinkovitost pomoči Unije v tej regiji;
279. zato poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje zadeve, naj pri izvajanju mehanizma PEGASE v prihodnje uporabljata načelo „več za več“ in pozorno spremljata dodeljevanje pomoči;
280. je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča glede počasnega napredka palestinskih oblasti pri reformi javne uprave in pokojninskega sistema, s katero bi zmanjšali fiskalni učinek vse večjega števila zaposlenih in upokojencev; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj od palestinskih oblasti nemudoma zahtevata, da se lotijo obravnave teh strukturnih vprašanj, ter o napredku redno poročata Parlamentu in Svetu;
281. obžaluje, da glede na ugotovitve Računskega sodišča Komisija in Evropska služba za zunanje zadeve nista namenili dovolj pozornosti zamenljivosti financiranja PEGASE; izraža zaskrbljenost zaradi tveganja, ki ga omenja tudi Računsko sodišče, namreč da palestinske oblasti neposredno finančno podporo PEGASE uporabljajo namesto lastnega proračuna in z njo financirajo svojo skupno varnostno politiko, med drugim policijo in varnostnike, ki do te pomoči niso upravičeni;
282. v zvezi s tem odločno zahteva forenzično revizijo izplačevanja neposredne finančne podpore PEGASE, da se zagotovi, da se sredstva ne bodo nezakonito izplačevala oziroma nakazovala neupravičenim skupinam, in vztraja, naj Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje ta problem rešita s palestinskimi oblastmi, da se prepreči nadaljnje preusmerjanje finančnih sredstev PEGASE v letu 2014;
283. je zaskrbljen tudi zaradi ugotovitev Računskega sodišča o rastočem številu palestinskih javnih uslužbencev v Gazi, ki prejemajo plačo iz neposredne finančne podpore PEGASE, a ne hodijo na delo; zato izraža pohvalo za priporočilo Računskega sodišča, da se to financiranje ustavi, saj plačevanje „navideznih“ javnih uslužbencev ni v skladu s cilji neposredne finančne podpore PEGASE in pomeni nedvoumno kršitev meril za izplačilo;
284. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj s palestinskimi oblastmi nemudoma obravnavata potrebo po učinkovitem notranjem kontrolnem mehanizmu, da se prepreči nadaljnje preusmerjanje javnih finančnih sredstev iz palestinskega proračuna oziroma neposredne finančne podpore PEGASE fizičnim ali pravnim osebam, ki zastopajo Hamas, ki ga je Unija že leta 2033 uvrstila na seznam terorističnih organizacij, oziroma so povezane z njim;
285. priznava omejitve, ki jih palestinskim oblastem postavlja izraelska vlada, med drugim:
(a) z začasnimi ustavitvami nakazil carinskih prihodkov, ki so posredni davki, ki jih v imenu palestinskih oblasti pobira Izrael za uvoženo blago in ki predstavljajo 70 % palestinskega proračuna;
(b) s slabo preglednostjo v zvezi z zneski pristojbin, ki jih Izrael odbije za blago in storitve, ki jih zaračunava palestinskim oblastem;
(c) s tem, da Izrael še naprej nadzira celotno območje C Zahodnega brega, kar je velika ovira za dolgoročni in trajnostni razvoj Palestinske nacionalne oblasti;
(d) z omejitvami, ki jih izraelska vlada vsiljuje palestinskim podjetjem in so opisane v revizijskem poročilu Računskega sodišča;
286. Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje poziva, naj glede teh vprašanj še naprej sodelujeta z izraelsko vlado in jo stalno opominjata na njene obveznosti, ki ji jih kot okupacijski sili nalaga mednarodno pravo;
287. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pri reviziji mehanizma neposredne finančne pomoči PEGASE v prihodnje v celoti upoštevata ugotovitve in zaključke Računskega sodišča ter v celoti uresničita njegova priporočila;
Razvoj dogodkov v prihodnosti
288. ugotavlja, da Računsko sodišče priporoča, naj ESZD in Evropska komisija ob priložnostih, ki jih ponujata novo programsko obdobje 2014–2020 in nov akcijski načrt EU in palestinskih oblasti, temeljito pregledata PEGASE in pri tem upoštevata točke v naslednjem odstavku:
289. meni, da bi morali ESZD in Komisija okrepiti programsko načrtovanje prihodnje neposredne finančne podpore PEGASE, zlasti tako, da:
(a) jo tesneje povežeta z novim akcijskim načrtom EU in palestinskih oblasti;
(b) dodeljevanje sredstev načrtujeta na večletni osnovi;
(c) razvijeta kazalnike uspešnosti, zlasti na področju zdravstva, izobraževanja in upravljanja javnih financ, da bosta lahko bolje ocenili in prikazali rezultate podpore;
(d) oblikujeta učinkovit notranji kontrolni mehanizem, da se zagotovi spoštovanje meril za izplačilo in prepreči preusmerjanje neposredne finančne podpore PEGASE;
290. meni, da bi morala Komisija zmanjšati stroške upravljanja neposredne finančne podpore PEGASE, tako da:
(a) kadar koli je mogoče, uporabi konkurenčne razpisne postopke za naročila v zvezi z upravljanjem neposredne finančne podpore PEGASE in nadzorom nad njo;
(b) poenostavi sistem za upravljanje neposredne finančne podpore PEGASE, tako da odgovornost za upravljanje podatkovne zbirke PEGASE prenese na predstavništvo Unije v Palestini, ki naj prevzame tudi nekatere preglede, ki jih zdaj izvajajo zunanji izvajalci;
o
o o
291. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Evropskemu računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
18.3.2014 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
21 0 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Inés Ayala Sender, Zuzana Brzobohatá, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Rina Ronja Kari, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Crescenzio Rivellini, Bart Staes, Michael Theurer, Derek Vaughan |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Philip Bradbourn, Esther de Lange, Vojtěch Mynář, Markus Pieper |
||||
- [1] UL L 56, 29.2.2012.
- [2] UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
- [3] UL C 331, 14.11.2013, str. 1.
- [4] UL C 334, 15.11.2013, str. 122.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2014)0000.
- [6] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
- [7] UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
- [8] Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi bilo mogoče 6,3 % smrtnih primerov na svetu (8 %, če upoštevamo samo države v razvoju) preprečiti z izboljšanjem oskrbe z vodo, sanitarnih storitev in higiene. Večina teh smrtnih primerov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, so otroci iz držav v razvoju.
- [9] UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
- [10] UL L 286, 17.10.2012, str. 376.
- [11] UL L 286, 17.10.2012, str. 387.
- [12] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0187.
- [13] COM(2013) 0246 z dne 22. aprila 2013.
- [14] UL C 99 E, 3.4.2012, str. 64.
- [15] UL C 169 E, 15.6.2012, str. 66.
- [16] UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
- [17] COM(2011)0751 z dne 15. novembra 2011.
- [18] COM(2011)0752 z dne 15. novembra 2011.
- [19] COM(2011) 0752, člen 50(6)
- [20] Pismo predsednika Računskega sodišča Victorja Caldere z dne 10. decembra 2010 – CPT11656EN01-10PP-OR.doc
- [21] UL L 311, 14.11.2002, str. 3.
- [22] Evropsko računsko sodišče, sporočilo za medije ECA/13/05.
- [23] 1. člen: I moduli abitativi destinati ad una durevole utilizzazione di cui all'articolo 2 del decreto legge 28 aprile 2009, n. 39, convertito con modificazione alla legge 24 giugno 2009, 11.77, identificati dalle corrispondenti unita immobiliari riepilogate nell’allegato n. 1, che costituisce parte integrante e sostanziale del presente decreto, sono assegnati in proprietà a titolo gratuito al Comune di L'Aquila.
Komisija meni, da je angleški prevod „permanent“ za italijanski izraz nepravilen, ampak bi se moral glasiti „lasting“. - [24] COM(2013)0623 z dne 10. septembra 2013.
- [25] UL C 168 E, 14.6.2013, str. 72.
- [26] Sklep št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
- [27] http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_377_en.pdf
- [28] UL L 406, 30.12.2006, str. 1.
- [29] UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
- [30] Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).