POROČILO o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    24.3.2014 - (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Odbor za proračunski nadzor
    Poročevalec: Markus Pieper


    Postopek : 2013/2195(DEC)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A7-0242/2014
    Predložena besedila :
    A7-0242/2014
    Sprejeta besedila :

    1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348) in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2013 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2012“ (COM(2013)0334),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij[3] in posebnih poročil Računskega sodišča,

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05848/2014 – C7-0048/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

    1.      podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne ......... o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2012[7];

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je sestavni del sklepa, posreduje vladam in parlamentom držav članic, ministrom za finance in kmetijstvo v državah članicah, nacionalnim računskim sodiščem, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču ter Evropski investicijski banki in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str.1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2014)0000.

    2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2012

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348) in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2012 z odgovori agencije[3],

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], zlasti člena 14(3),

    –       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[8], zlasti členov 66(1) in 66(2),

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2009/336/ES z dne 20. aprila 2009 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področjih izobraževanja, avdiovizualnega in kulture z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[9],

    –       ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo in razveljavitvi sklepa 2009/336/ES[10],

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

    1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep, priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL. C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL L 331, 14.11.2013, str. 1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [8]  UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
    • [9]  UL L 101, 21.4.2009, str. 26.
    • [10]  UL L 343, 19.12.2013, str. 46.

    3. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (prej Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2012

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348) in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost za proračunsko leto 2012 z odgovori agencije[3]

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], zlasti člena 14(3),

    –       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[8], zlasti členov 66(1) in 66(2),

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/20/ES z dne 23. decembra 2003 o ustanovitvi izvajalske agencije „Izvajalska agencija za inteligentno energijo“ za upravljanje aktivnosti Skupnosti na področju energije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003[9],

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2007/372/ES z dne 31. maja 2007 o spremembi Sklepa Komisije št. 2004/20/ES, da se Izvajalska agencija za inteligentno energijo preoblikuje v Izvajalsko agencijo za konkurenčnost in inovativnost[10],

    –       ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja in razveljavitvi sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES[11],

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,

    1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (prej Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep, priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str. 1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [8]  UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
    • [9]  UL L 5, 9.1.2004, str. 85.
    • [10]  UL L 140, 1.6.2007, str. 52.
    • [11]  UL L 341, 18.12.2013, str. 73.

    4. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in živila (prej Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike) za proračunsko leto 2012

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0229),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike za proračunsko leto 2012 z odgovori agencije[3],

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], zlasti člena 14(3),

    –       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[8], zlasti členov 66(1) in 66(2),

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004 o ustanovitvi izvajalske agencije, poimenovane „Izvajalska agencija za program javnega zdravja“, za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja - v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003[9],

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2008/544/ES z dne 20. junija 2008 o spremembi Sklepa 2004/858/ES, da se Izvajalska agencija za program javnega zdravja preoblikuje v Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike[10],

    –       ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in živila ter razveljavitvi sklepa 2004/858/ES[11],

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,

    1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in živila (prej Izvajalska agencija za zdravje in potrošnike) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep, priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in živila, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str. 1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [8]  UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
    • [9]  UL L 369, 16.12.2004, str. 73.
    • [10]  UL L 173, 3.7.2008, str. 27.
    • [11]  UL. L 341, 18.12.2013,str. 69.

    5. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2012

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 - (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2012 z odgovori agencije[3],

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], zlasti člena 14(3),

    –       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[8], zlasti členov 66(1) in 66(2),

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije št. 2008/37/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi „Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta“ za upravljanje posebnega programa Skupnosti „Zamisli“ na področju pionirskih raziskav pri uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[9],

    –       ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in razveljavitvi sklepa 2008/37/ES[10],

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,

    1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep, priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str. 1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [8]  UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
    • [9]  UL L 9, 12.1.2008, str. 15.
    • [10]  UL L 346, 20.12.2013, str. 54.

    6. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2012

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2012 z odgovori agencije,

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[3], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[4], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[5], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[6], zlasti člena 14(3),

    –       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], zlasti členov 66(1) in 66(2),

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2008/46/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave za upravljanje nekaterih delov posebnih programov Skupnosti „Ljudje“, „Zmogljivosti“ in „Sodelovanje“ na področju raziskav z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[8],

    –       ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave in razveljavitvi sklepa 2008/46/ES,

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,

    1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep, priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [4]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [5]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [6]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [7]  UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
    • [8]  UL L 11, 15.1.2008, str. 9.

    7. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (prej Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2012

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje za proračunsko leto 2012 z odgovori agencije[3],

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], zlasti člena 14(3),

    –       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[8], zlasti členov 66(1) in 66(2),

    –       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2007/60/ES z dne 26. oktobra 2006 o ustanovitvi Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003[9],

    –       ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU Komisije z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi sklepa 2007/60/ES, kakor je bil spremenjen s sklepom 2008/593/ES[10],

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,

    1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (prej Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep, priloženi sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str. 1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [8]  UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
    • [9]  UL L 32, 6.2.2007, str. 88.
    • [10]  UL L 352, 24.12.2013, str. 65.

    8. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o zaključnem računu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2013 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2012“ (COM(2013)0334),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju sporočila Komisije o zaščiti proračuna Evropske unije do konca leta 2012 (COM(2013)682),

    –       ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi neto finančnih popravkov za države članice glede kmetijstva in kohezijske politike (COM(2013)934),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij[3] in posebnih poročil Računskega sodišča,

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05848/2014 – C7-0048/2014),

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], in zlasti členov 14(2) in 14(3),

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    1.      odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2012;

    2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, pa tudi v resoluciji z dne ....... o posebnih poročilih Računskega sodišča v zvezi s podelitvijo razrešnice Komisiji za leto 2012[8];

    3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču ter Evropski investicijski banki in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str.1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [8]  Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2014)0000.

    9. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Evropski parlament,

    –       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012[1],

    –       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013)[2],

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2011 (COM(2013)0668) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0348 in SWD(2013)0349),

    –       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2013 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2012“ (COM(2013)0334),

    –       ob upoštevanju poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2013)0461) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2013)0228 in SWD(2012)0229),

    –       ob upoštevanju sporočila Komisije o zaščiti proračuna Evropske unije do konca leta 2012 (COM(2013)682),

    –       ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi neto finančnih popravkov za države članice glede kmetijstva in kohezijske politike (COM(2013)934),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2012 (COM(2013)0606), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SWD(2013)0314),

    –       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij[3] in posebnih poročil Računskega sodišča,

    –       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij[4], ki jo je Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije preložilo za proračunsko leto 2012,

    –       ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05848/2014 – C7-0048/2014),

    –       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 (05850/2014 – C7-0049/2014),

    –       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[5], zlasti členov 55, 145, 146 in 147,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6], zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

    –       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti[7], zlasti členov 14(2) in 14(3),

           ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici,

    –       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006[8],

    –       ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

    –       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0242/2014),

    A.     ker Računsko sodišče že devetnajstič zapored ni moglo dati pozitivne izjave o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi;

    B.     ker še vedno ni bila podana pozitivna izjava o zanesljivosti, kar lahko spodkoplje legitimnost porabe in politik Unije;

    C.     ker sta v razmerah, v katerih zaradi gospodarske in finančne krize primanjkuje sredstev, proračunska disciplina in gospodarno ravnanje s sredstvi še toliko pomembnejša;

    D.     ker je Unija začela izvajati novi večletni finančni okvir 2014–2020[9];

    E.     ker Komisija v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) nosi končno odgovornost za izvrševanje proračuna Evropske unije, države članice pa morajo odkrito sodelovati z njo, da se lahko zagotovi takšna uporaba odobrenih proračunskih sredstev, ki bo skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

    F.     ker člen 287 PDEU določa naslednje: „Računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov“;

    G.     ker postajajo revizije smotrnosti poslovanja, ki merijo, v kolikšnem obsegu je poraba dosegla zastavljene cilje, čedalje pomembnejše;

    H.     ker bi moralo biti upravljanje Komisije prikazano na odkrit način, skupaj z upravljanjem držav članic, ki so odgovorne v okviru deljenega upravljanja skladov, da bi se povečalo zaupanje javnosti v institucije;

    I.      ker poročilo o oceni financ Unije (člen 318 PDEU), ki se opira na rezultate, dosežene zlasti v zvezi z opredeljenimi cilji, ponuja priložnost, da se v Komisiji začne spodbujati kultura smotrnosti poslovanja;

    J.      ker bo treba v prihodnje Odbor za proračunski nadzor še tesneje vključiti v nadzor nad izdatki Komisije; ker se veseli tesnejšega sodelovanja z Računskim sodiščem pri pripravi vsestranskih predlogov za večjo učinkovitost revizijskih postopkov;

    Kmetijska in regionalna politika: pomanjkljivosti pri upravljanju Komisije in držav članic

    Pismo poročevalca in poročevalcev v senci predsedniku Komisije z dne 5. novembra 2013 in njegov odgovor

    1.      zahteva, da Komisija glede na ponavljajočo se povečano pojavnost napak v nekaj državah članicah odločno prevzame večjo odgovornost za preprečevanje finančnih posledic za proračun Unije;

    2.      opozarja, da se je stopnja napak v proračunskem letu 2012 tretjič zapored povečala;

    3.      zato poziva Komisijo, naj člen 32(5) nove finančne uredbe (EU, Euratom št. 966/2012) v primeru vztrajno visokih stopenj napak uporablja strožje in ugotovi slabosti v kontrolnih sistemih ter ustrezno ukrepa oziroma predlaga ustrezne ukrepe v zvezi z morebitno poenostavitvijo, nadaljnjo krepitvijo kontrolnih sistemov ter preoblikovanjem programov ali sistemov izvajanja;

    4.      meni, da je tveganje napak na področjih, na katera se nanaša politika Unije, zlasti na področju deljenega upravljanja, večje, če so s tem povezane politike posebej kompleksne in če države članice niso naklonjene izvajanju ustreznih kontrolnih sistemov in sistemov poročanja; poziva vse ustrezne akterje, vključene v odločanje na ravni Unije, k dodatni poenostavitvi, zlasti s pripravo osnutkov preprostih in preverljivih pravil o upravičenosti, zmanjšanjem birokracije ter pripravo primernih in učinkovitih kontrol;

    5.      je seznanjen s tem, da je Komisija v sporočilu o zaščiti proračuna Evropske unije[10] zapisala, da je osem držav članic odgovornih za 90 % finančnih popravkov na področju deljenega upravljanja; zato poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti tem državam;

    6.      ugotavlja, da so poročevalec in poročevalci v senci za podelitev razrešnice Komisiji v proračunskem letu 2012 zahtevali, da se državam članicam, katerih sistemi upravljanja in spremljanja kažejo nenehne in sistemske pomanjkljivosti, naložijo strožji finančni popravki;

    7.      je seznanjen s tem, da je predsednik Komisije v odgovoru napovedal, da bo:

    (a)    poostril nadzor in kontrole v državah članicah z največjim profilom tveganja z vidika upravljanja in kontrole programov EU,

    (b)    če bo to s pravnega vidika izvedljivo, tudi v prihodnje prekinil plačila in ukinil programe, kadar bodo ugotovljene resne pomanjkljivosti,

    (c)    še naprej posredoval potrebne finančne podatke, ki omogočajo temeljito analizo držav članic;

    8.      pozdravlja sporočilo Komisije o zaščiti proračuna Unije, ki tokrat prvič vsebuje pregled razmer na področju finančnih popravkov v posameznih državah članicah, obenem pa poziva k bolj poglobljeni letni analizi razmer v posameznih državah z navedbami, koliko denarja bi bilo dejansko mogoče vrniti v evropski proračun;

    Sporočilo Komisije o neto finančnih popravkih za države članice glede kmetijstva in kohezijske politike[11]

    9.      je zadovoljen, da je Komisija v odziv na pismo poslancev Parlamenta to sporočilo objavila še decembra 2013;

    10.    pozdravlja nova pravila za programsko obdobje 2014–2020, sprejeta z rednim zakonodajnim postopkom, vključno z ukrepi, kot so imenovanja revizijskih organov in organov za potrjevanje, akreditacije revizijskih organov, pregled revizij in potrjevanje računovodskih izkazov, finančni popravki in neto finančni popravki, sorazmerni nadzor in predhodno pogojevanje, katerih cilj je dodatno prispevati k zmanjšanju stopnje napak; v zvezi s tem podpira čedalje večjo usmerjenost v rezultate in tematsko osredotočenost kohezijske politike, ki bi morali zagotoviti visoko dodano vrednost sofinanciranih dejavnosti; prav tako pozdravlja opredelitev resne pomanjkljivosti in pričakovano višjo stopnjo popravkov ponavljajočih se pomanjkljivosti;

    11.    pozdravlja dejstvo, da bo v novem programskem obdobju 2014–2020 v primeru resnih pomanjkljivosti pri izvajanju kohezijske politike mogoče in treba izvesti neto finančne popravke, ki bodo ostali standard na področju kmetijstva;

    12.    meni, da so hitro in pravilno uporabljeni neto finančni popravki učinkovito orodje za zaščito proračuna Unije, in meni, da je treba izterjave zneskov in finančne popravke upoštevati v vsaki celoviti oceni splošnega sistema notranjih kontrol; zato poziva Računsko sodišče, naj s Komisijo doseže sporazum o tem, kako vključiti učinek teh korektivnih ukrepov na zaščito proračuna Unije;

    Ocena sporočila

    a.      Kmetijstvo in naravni viri

    13.    ugotavlja, da so vsi finančni popravki na področju kmetijstva neto popravki; poudarja, da uporaba neto finančnih popravkov na področju kmetijstva še ne prinaša želenega napredka, saj

    (a)    obstoječa notranja indikativna primerjalna merila Komisije že določajo, da postopki preverjanja skladnosti ne smejo trajati dlje kot dve leti; in

    (b)    se v prilogi I k sporočilu navedena „nova” merila in metode za določanje sorazmernosti finančnih popravkov, ki se uporabijo, nanašajo izključno na smernice, ki bodo temeljile na obstoječih smernicah, ki jih je Komisija sprejela že 23. decembra 1997; je presenečen, da Komisiji skoraj 20 let ni uspelo doseči, da bi bili postopki preverjanja skladnosti krajši od referenčnih vrednosti, ki jih je sama določila; vendar meni, da je treba, da bi postopek preverjanja skladnosti dosegel svoj polni učinek, postopek pospešiti ter še izboljšati merila in metode uporabe finančnih popravkov tako, da bi presegli predvidene nove smernice;

    (c)    države članice ne posredujejo hitrih, enostavnih in učinkovitih dokazov, da neto finančni popravki, ki jih zahteva Komisija, niso upravičeni, zaradi česar pogosto prihaja do zamud pri obravnavi primerov s popravki;

    b.      Kohezijska politika

    14.    opozarja, da je od številnih dejavnikov odvisno, ali bo novi instrument prinesel več finančnih popravkov in posledično nižjo stopnjo napak v kohezijski politiki; prav tako meni, da možnosti, s katerimi se lahko države članice izognejo neto finančnim popravkom (brez omejitve v zvezi z nadomeščanjem projektov do 15. februarja leta „n+1”, časovno neomejena možnost naknadne prijave v primeru napak držav članic, dolgotrajni pritožbeni postopki), prinašajo težave;

    15.    poziva Komisijo, naj nemudoma predloži predlog o omejitvi ali kar prepovedi nadomeščanja projektov;

    16.    meni, da še ni mogoče oceniti učinkovitosti instrumenta kohezijske politike tudi zato, ker je njegova uporaba odvisna od podrobnosti, sprejetih v delegiranem aktu, ki je napovedan za april 2014;

    17.    prav tako opozarja, da revizijska poročila več držav članic, na katera se med drugim opira Komisija pri pripravi izjave o zanesljivosti, pogosto vsebujejo napake ter podcenjujejo stopnjo tveganja in napake, zato so delno nezanesljiva[12]; opozarja tudi, da je Računsko sodišče pred kratkim potrdilo, da se Evropska komisija ne sme opirati na rezultate revizij, ki so jih države članice opravile v zvezi z regionalno podporo Unije[13];

    Pridržki Komisije, vzroki za zavezujoče obveznosti

    18.    spominja, da je Barrosova Komisija leta 2005 nastopila s ciljem, da bi „bilo treba povečati odgovornost s prizadevanjem, da se od Evropskega računskega sodišča dobi pozitivna izjava o zanesljivosti”[14];

    19.    opozarja, da je dobro sodelovanje ključno, zlasti na področju deljenega upravljanja; zato poziva vse ustrezne akterje, vključene v odločanje na ravni Unije, k večji učinkovitosti, zlasti s pripravo osnutkov preprostih in preverljivih pravil o upravičenosti, določitvijo jasnih pravil in postopkov za dostop do sredstev Unije, zmanjšanjem birokracije ter pripravo primernih in stroškovno učinkovitih kontrol;

    20.    izraža zaskrbljenost, da se je stopnja napak v proračunskem letu 2012 tretjič zapored povečala, tudi ob upoštevanju nove metodologije Računskega sodišča;

    21.    ostaja zelo zaskrbljen, ker bi morale države članice že pred leti same odkriti večino napak, na katere opozarja Računsko sodišče; zato meni, da statistični podatki o kontrolah ter rezultati in postopki revizij v nekaterih državah članicah niso zadostna podlaga za ocene in finančne popravke Komisije, ter v obdobju financiranja 2014–2020 pričakuje velika izboljšanja v zvezi s tem;

    22.    zato v skladu s členom 287(3) PDEU poziva k sodelovanju med nacionalnimi revizijskimi institucijami in Računskim sodiščem na področju okrepitve nadzora deljenega upravljanja;

    23.    priznava, da se, kot vedno znova poudarja Komisija, približno 80 % sredstev porabi v okviru deljenega upravljanja; kljub temu opozarja, da člen 317 PDEU določa, da Komisija nosi končno odgovornost za izvrševanje proračuna;

    24.    meni, da so obvezno poročanje in izboljšave učinkovit in primeren instrument proračunske razrešnice, ki naj bi znatno vplival na stopnjo napak;

    25.    poudarja, da Parlament podaja pridržke za področja, za katera ni prejel ustreznih zagotovil Komisije in/ali Računskega sodišča, da bi ovrgel svoje pomisleke; meni, da je prednostna naloga Komisije, da Parlamentu v primeru pridržka dokaže, kako so bili sprejeti prepričljivi popravljalni ukrepi, ki lahko odpravijo njegove pomisleke;

    26.    meni, da je pridržek nov in učinkovit instrument proračunskega nadzora, s katerim se Parlament obveže, da bo pozorno spremljal, kako Komisija in države članice odpravljajo navedene težave, da bi v očeh javnosti posebej upravičil podelitev razrešnice;

    . . . na področju kmetijstva

    27.    ugotavlja, da stopnja napak na področju politik za razvoj podeželja ter okoljskih, ribiških in zdravstvenih politik znaša 7,9 %; obžaluje, da zaradi zamud pri zahtevkih za plačila, plačilih, nadzoru in sporočanju statističnih podatkov pred letom 2014 ni mogoče pričakovati opaznejšega vpliva na stopnjo napake, čeprav je bil že leta 2012 sprejet akcijski načrt;

    28.    ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo odkrila, da revizijska strategija GD AGRI ni bila ustrezno formalizirana, saj so obstajale vrzeli v opredelitvi narave revizije, vzpostavitvi količinsko opredeljivih in merljivih ciljev (npr. obseg revizije) ter v s tem povezani analizi zmogljivosti; je zaskrbljen ob ugotovitvi službe za notranjo revizijo, da revizijski načrti niso bili ustrezno podprti z ocenami tveganja in da je na področju revizij znaten zaostanek (13 % nalog za obdobje 2007–2010 še vedno ni dokončanih) kljub prizadevanjem GD AGRI, da bi se ta zmanjšal;

    29.    ugotavlja, da Komisija že od leta 2006 poroča o napakah v identifikacijskem sistemu za zemljišča v Franciji in na Portugalskem; ugotavlja, da v teh državah pred letom 2010 niso začeli izvajati nobenega akcijskega načrta na lastno pobudo; obsoja dejstvo, da so se akcijski načrti, ki jih je uvedla Komisija, začeli izvajati šele leta 2010 za Portugalsko in šele leta 2013 za Francijo; meni, da način, na katerega se Komisija loteva pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča za izračun finančnih popravkov, sicer res povzroča dolgotrajne postopke ugotavljanja skladnosti ter zamude pri vključitvi akcijskih načrtov in pridržkov v letna poročila o dejavnostih, vendar hkrati omogoča realne finančne popravke, kot to zahtevata Parlament in Računsko sodišče, namesto pavšalnih popravkov, ki jih države članice in upravičenci lahko izpodbijajo; podpira pristop Komisije in poziva k izboljšanju sistemov na kakršen koli način, vključno z usposabljanjem osebja, da bi povečali njihovo učinkovitost in hitrost;

    30.    želi biti obveščen o skupnem znesku subvencij, nepovratnih sredstev in drugih finančnih instrumentov Unije, ki se je od sprejetja sklepa porabil za vzpostavitev in izboljšanje identifikacijskega sistema za zemljišča, če je mogoče, razčlenjeno po državah članicah;

    31.    zlasti spominja, da napake, ki jih je leta 2006 v Franciji in na Portugalskem odkrilo Računsko sodišče, leta 2008 pa potrdila Komisija, ne glede na sklepe o pavšalnih popravkih, ki so jih sprejele države članice, leta 2012 še zmeraj niso bile v celoti odpravljene; spominja, da so bila v letih 2006–2013 opravljena neposredna plačila, katerih zakonitost in pravilnost ni bila v celoti zagotovljena; je zaskrbljen glede proračuna Unije, saj finančni popravki za neupravičeno izplačana sredstva v letih od 2008 do 2013 v Franciji in od 2010 do 2013 na Portugalskem, do katerih je prišlo zaradi vztrajnih napak v identifikacijskem sistemu za zemljišča, ki so bile odkrite leta 2006, še niso bili izvedeni; je seznanjen s tem, da je Komisija vendarle uporabila neto finančne popravke, in sicer že leta 2008 v Franciji in leta 2010 na Portugalskem; poziva Komisijo, naj z uporabo neto popravkov izravna celotno finančno tveganje takšnih napak v proračunu Unije;

    32.    ugotavlja, da postopki preverjanja skladnosti trajajo predolgo, da bi lahko učinkovito varovali proračun Unije; obžaluje, da so bile več let blokirane upravne zmogljivosti ter je prihajalo do izgub prihodkov in obresti za proračun EU;

    33.    ugotavlja, da generalni direktor GD AGRI ohranja reputacijski pridržek v zvezi s pomanjkljivostmi nadzora in kontrole certificiranih ekoloških proizvodov; pričakuje ukrepe Komisije za odpravo pomanjkljivosti, ki bi zagotovili, da pomanjkanje zadostnih kontrol ne privede do krivičnega izkrivljanja konkurence med ekološkimi in konvencionalnimi kmetovalci;

    34.    podpira pridržke, ki jih je izrazil generalni direktor GD AGRI:

    –       pridržek v zvezi z resnimi pomanjkljivostmi v sistemu neposrednih plačil v Bolgariji, Franciji in na Portugalskem,

    –       pridržek v zvezi z vsemi odhodki za razvoj podeželja;

    –       pridržek v zvezi s pomanjkljivostmi v nadzornih in kontrolnih sistemih ekološke pridelave;

    ... na področju regionalne politike, energije in prevoza

    35.    ugotavlja, da stopnja napak na področju regionalne politike znaša 6.8 %;

    36.    ugotavlja, da glede na revizije tako Računskega sodišča kot Komisije nekateri revizijski organi držav članic ne izvajajo revizij s potrebno skrbnostjo in da je težko ugotoviti, ali in kako trajnostno izboljšujejo nadzorne in kontrolne sisteme;

    37.    ugotavlja, da si organi držav članic usmerjanje razlagajo na različne načine, zlasti v zvezi s statističnim vzorčenjem in tem, kaj zajema revizija; je močno zaskrbljen, ker je služba za notranjo revizijo odkrila precejšnja razhajanja v obsegu in natančnosti preizkusov na kraju samem;

    38.    ugotavlja, da Komisija ne izvaja zadostnih naključnih revizij pri nacionalnih upravnih organih in končnih upravičencih;

    39      podpira pridržke, ki jih je izrazil generalni direktor GD REGIO v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi ESSR, KS in IPA v programskem obdobju 2007–2013 za 17 držav članic (72 programov) in 12 programov evropskega teritorialnega sodelovanja; podpira tudi pridržek v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi ESSR, KS in IPA v programskem obdobju 2000–2006 za programe 5 držav članic (11 programov); v zvezi s tem poudarja predvsem naslednje:

    –       revizijski organi vseh držav članic morajo svoje zadolžitve jemati resno, da bi prispevali k trajnostnem izboljšanju upravljavskih, nadzornih in kontrolnih sistemov,

    –       Komisija mora v letu „n“ izvajati revizije pri končnih upravičencih in organih, ki izdajajo dovoljenja, v državah članicah, v katerih so bile v letu „n–1“ ugotovljene pomanjkljivosti upravnih in kontrolnih sistemov,

    –       Komisija se mora zavezati, da bo vsaj enkrat v programskem obdobju preverila vse operativne programe,

    –       Komisija mora pravočasno pred postopkom podelitve razrešnice za leto 2013 poročati o operativni uporabnosti izraza „resne pomanjkljivosti“ v delegiranih aktih in o posledičnih neto finančnih popravkih;

    Čeprav ne postavlja podelitve razrešnice pod vprašaj, izraža pridržek, kakor je naveden v odstavkih 34 in 39, zaradi katerega je treba sprejeti naslednje zavezujoče obveznosti

    40.    poziva Komisijo, naj se postopki preverjanja skladnosti kmetijske politike v običajnih primerih zaključijo v manj kot dveh letih, kakor je predvideno v notranji referenčni vrednosti, ki jo je Komisija sprejela pred več kot 15 leti;

    41.    poziva Komisijo, naj na področju kmetijstva nemudoma razreši težave, ki se pojavljajo v plačilnih agencijah, katerih preostalo tveganje napak po ugotovitvah Komisije presega prag pomembnosti 2 %; predlaga, da svoja prizadevanja osredotoči predvsem na plačilne agencije v Franciji, Bolgariji, Romuniji, na Portugalskem in v Latviji;

    42     zahteva, da se za odpravo pomanjkljivosti identifikacijskega sistema za zemljišča hitro izvedejo akcijski načrti; zahteva, da se v primeru neupoštevanja rokov iz akcijskih načrtov izvedejo sorazmerni neto finančni popravki v okviru postopka preverjanja skladnosti; ugotavlja, da bi se morali kontradiktorni postopki v splošnem zaključiti v dveh letih;

    43.    poziva Komisijo, naj poroča o stanju izvajanja akcijskih načrtov za Francijo in Portugalsko pred rokom za predložitev predlogov sprememb za glasovanje o razrešnici aprila 2014;

    44.    meni, da je treba za ponavljajoče se pomanjkljivosti pri identifikaciji zemljišč uvesti korektivne sankcije, ki bodo postopno naraščale ter znatno presegale dosedanje neto in pavšalne popravke; poziva Komisijo, naj pripravi ustrezen predlog;

    45.    poziva GD AGRI, naj razvije in formalizira svojo strategijo kontrole, preoblikuje svoje ocenjevanje tveganj v skladu z zastavljenimi cilji ter zagotovi ustrezno spremljanje prek boljših količinskih in kakovostnih ključnih kazalnikov uspešnosti, katerih razkritje v letnem poročilu o dejavnostih bi bilo treba izboljšati;

    46.    zahteva, da države članice na podlagi priporočil Komisije in Računskega sodišča na področju regionalne politike močno okrepijo in zaostrijo preglede na prvi stopnji;

    47.    poziva Komisijo, naj v poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov poroča, v kolikšni meri so bili pregledani, preverjeni in potrjeni statistični podatki o kontrolah in revizijska poročila držav članic in kako natančno je bilo to izvedeno;

    48.    poziva Komisijo, naj v letnem poročilu o dejavnostih navede, kako je uporaba lastnih nadzornih zmogljivosti vplivala na analize tveganja, katere države so bile udeležene in ali so bile pomanjkljivosti odpravljene; zahteva več neposrednih naključnih revizij nacionalnih organov, ki izdajajo dovoljenja, in končnih upravičencev; ugotavlja, da bi bilo to mogoče izvesti s prerazporeditvijo osebja in/ali zmanjšanjem števila revizij v državah članicah z nizko stopnjo napake;

    49.    poudarja, da morajo smernice za lastne revizije Komisije izražati obvezo Komisije; poziva Komisijo, naj smernice predstavi že v postopku podelitve razrešnice za leto 2013; zato zahteva točne podatke o tem, v kolikšni meri so bile za države članice in programe, ki so se v preteklosti izkazali za sumljive, izvedene posebne revizije in kako bi bilo mogoče pospešiti izvajanje neto finančnih popravkov; poudarja, da bi moral biti ta pristop viden že v kmalu sprejetih delegiranih in izvedbenih aktih (februarja 2014);

    50.    pričakuje, da bo Komisija izboljšala lastna preverjanja letnih nadzornih poročil revizijskih organov, da bodo revizorji lahko ugotovili učinek zanesljivosti stopenj napak iz revizij držav članic, ter okrepila svoj postopek dajanja zagotovil; meni, da je treba te neskladnosti obravnavati čim prej, da bo tveganje neodkritja sistemskih napak in/ali napak in nepravilnosti čim manjše;

    51.    se zaveda, da merila pravne države pri neto finančnih popravkih, ki bodo izvedeni, ne dovoljujejo „samodejnih kazni”; zato zahteva, da Komisija stori vse, kar je v njeni moči, da bi skrajšala kontradiktorne postopke, ki so osnova za izvedbo neto finančnih popravkov ali prekinitev plačila; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi poročilo in predlog; že sedaj napoveduje, da bo v primeru morebitnih ugovorov držav članic podprl Komisijo;

    52.    poziva Komisijo, naj v letno poročilo o zaščiti proračuna Unije doda poglavje o neto finančnih popravkih v posameznih državah članicah;

    53.    poziva Komisijo, naj v tem sporočilu o deljenem upravljanju sredstev opredeli tri države članice z najvišjimi stopnjami napak in finančnimi popravki, ki jih bo nato v okviru postopka razrešnice obravnaval organ za podelitev razrešnice;

    54.    poziva zakonodajalca, naj ob naslednji priložnosti časovno in finančno omeji možnost, da se pomanjkljivi projekti pred 15. februarjem leta „n+1” nadomestijo z novimi;

    55.    poziva Računsko sodišče, naj revizije smotrnosti poslovanja pogosteje uporabi za primerjavo programov porabe v več državah članicah; ponovno poziva Računsko sodišče, naj pripravi posebna poročila o posebej občutljivih (federalne upravne strukture) in sumljivih (visoka stopnja napak) državah članicah;

    56.    zahteva naslednje:

    –       zadevni generalni direktorati bi morali oblikovati novo in okrepljeno revizijsko strategijo, da bi se zoperstavili pomanjkljivostim, odkritim v nekaterih državah članicah, kakor je navedeno v odstavkih 47, 48 in 49;

    –       pogosteje bi bilo treba preverjati kakovost revizijskih poročil in poročil o kontrolah, kakor je navedeno v odstavkih 47 in 48;

    –       razširiti bi bilo treba naključne revizije, ki jih Komisija izvaja na kraju samem, in bolj sistematično uporabljati neto finančne popravke, kakor je navedeno v odstavku 13;

    –       v delegiranem aktu uredbe o skupnih določbah bi bilo treba s podrobnimi pravili opredeliti resne pomanjkljivosti in oceniti ključne zahteve za upravljavske in nadzorne sisteme, kakor je navedeno v odstavku 216;

    –       uporabiti bi bilo treba postopno zmanjševanje plačil in upravne sankcije, kadar končni prejemnik neposrednih plačil ali podpore za razvoj podeželja ne upošteva meril za upravičenost in prihaja do ponavljajočih se pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča;

    –       kot predhodni instrument za zaščito proračuna Unije bi bilo treba uporabiti mehanizem začasne ustavitve, kakor je navedeno v odstavku 42;

    –       uporaba prekinitev, začasnih ustavitev, finančnih popravkov in izterjav bo podrobneje opredeljena v naslednjem letnem poročilu o zaščiti proračuna Unije, posebej za strukturne in kohezijske sklade pa v poročilih od leta 2016 naprej, kakor je navedeno v odstavku 52;

    –       letna poročila o dejavnostih generalnih direktoratov bi morala vsebovati informacije o pridržkih v zvezi s tveganjem za proračun Unije, vsi tovrstni pridržki pa bi se morali umakniti šele, ko država članica z ukrepi in popravki nepravilnih odhodkov odpravi pomanjkljivosti, vključevati pa bi morala tudi ocene tveganja za stopnjo napake in tveganje za preostalo stopnjo napake, zlasti če so države članice izvedle popravne ukrepe;

    –       pripraviti bi bilo treba novo horizontalno poročilo o tem, kako se v večletnem finančnem okviru 2014–2020 izvajajo novi preventivni in popravni ukrepi, v poročilu pa oceniti tudi tveganje zaradi razlike med končno zakonodajo in predlogi Komisije;

    –       poenostaviti bi bilo treba kontradiktorne postopke in postopke poravnave, da bi v vseh običajnih primerih skrajšali celoten postopek potrjevanja skladnosti na dve leti, kakor je navedeno v odstavku 40;

    –       za Francijo in Portugalsko bi bilo treba oblikovati celovite akcijske načrte na področju kmetijstva, med drugim pa posodobiti tudi njune sisteme LPIS, kakor je zahtevano v odstavku 44;

    –       uvesti bi bilo treba predlogo in priporočila za nacionalne izjave o upravljanju;

    –       omejiti bi bilo treba možnost zamenjave projektov, na katere vplivajo napake, z novimi projekti pred 15. februarjem n+1;

    –       bolje bi bilo treba izkoristiti neporavnane obveznosti in omejiti obdobje, ki ga zajema vnaprejšnje financiranje;

    –       Komisija bi morala doseči zavezujoče dvostranske sporazume z državami članicami, ki so pritegnile posebno pozornost, po modelu evropskega semestra;

    57.    zahteva, da novoizvoljeni predsednik Parlamenta pošlje zgoraj navedene obveze predsedniku Komisije, in zahteva jamstvo, da bodo po evropskih volitvah 2014 uresničene; novi Parlament poziva tudi, naj zgornje obveze vključi v pisni postopek zaslišanja kandidatov za člane nove Komisije, od njih pa zahteva ustrezne obljube, da bi izboljšali zaščito proračuna Unije;

    58.    poziva Komisijo, naj uvede register za vsa sredstva Unije iz strukturnih ali kmetijskih skladov, vključno s tistimi za razvoj podeželja, ki so namenjena posrednikom v državah članicah;

    59.     poziva Komisijo, naj se v okviru svojih kontrol osredotoči na tiste države članice, ki so ranljive ali izstopajo;

    60.    poziva države članice, ki še niso uvedle prostovoljne izjave držav članic, naj to storijo na podlagi izjave o upravljanju, ki jo predvideva člen 59 finančne uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012; poziva Komisijo, naj čim prej uvede predlogo za izjavo o upravljanju; v zvezi s tem ponovno poudarja stalna prizadevanja medinstitucionalne delovne skupine za izjave držav članic, katerih rezultati so močno odvisni od nove vsebine izjav o upravljanju;

    61.    poziva Komisijo, naj spremlja postopek potrjevanja nacionalnih revizijskih organov v državah članicah, v katerih se pogosteje pojavljajo ponavljajoče se visoke stopnje napak; spodbuja Komisijo, naj v ta namen predstavi sporočilo in zakonodajni predlog;

    62.    poziva Komisijo, naj uporablja člen 32(5) finančne uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, če je stopnja napak nenehno visoka, in ugotovi slabosti v kontrolnih sistemih, analizira stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov ter ustrezno ukrepa oziroma predlaga ustrezne ukrepe v zvezi s poenostavitvijo, izboljšanjem kontrolnih sistemov in preoblikovanjem programov ali sistemov izvedbe;

    63.    zahteva velika zmanjšanja zahtev glede poročanja in pogostosti kontrol za tiste države članice, za katere je stopnja napak stalno zelo nizka; spodbuja Komisijo, naj v ta namen pripravi sporočilo in zakonodajni predlog;

    64.    poziva Komisijo, naj obravnava problem subjektov, ki se v imenu tretjih, javnosti skritih oseb, potegujejo za pridobitev javnega naročila, in zahteva, naj se za zagotovitev kar največje preglednosti vse faze postopkov javnega naročanja objavijo na spletu in pri tem navedejo tudi podizvajalci;

    65.    poziva Komisijo, naj preuči svoje notranje ureditve glede deljenega upravljanja in pripravi priporočila za Evropski parlament glede imenovanja uradnikov Unije kot vodij nacionalnih plačilnih, upravljavskih in revizijskih organov v državah članicah s pristojnostjo dodeljevanja sredstev Unije;

    66.    priporoča, da novoizvoljeni Parlament prek ustreznih odborov doseže, da se bodo komisarji na predstavitvi uradno zavezali, da bodo v danem roku sprejeli popravne ukrepe; s pomočjo teh zavez, pa tudi poročil (glej prejšnji odstavek) Komisije in Sveta, bo lahko Parlament v postopku podelitve razrešnice za leto 2013 sprejel premišljeno odločitev;

    67.    glede na zgoraj navedeno poziva novoizvoljeni Parlament, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira izkoristi vsa pravna sredstva za dosego dodatnih zakonodajnih izboljšav, če je to ustrezno;

    Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

    Računovodski izkazi – pozitivno mnenje

    68.    pozdravlja dejstvo, da letni računovodski izkazi Unije za proračunsko leto 2012 v vseh pomembnih vidikih prikazujejo dejanski finančni položaj Unije na dan 31. decembra 2012 ter rezultate poslovnih dogodkov, denarne tokove in spremembe neto sredstev v proračunskem letu, ki se je končalo na ta dan;

    69.    opozarja, da Računsko sodišče za vsako mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov izda tri mnenja o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij; meni, da številna mnenja otežujejo oceno, ki jo morajo poslanci Parlamenta podati glede izvrševanja proračuna s strani Komisije;

    70.    meni, da je neobičajno, da v skladu z letnimi računovodskimi izkazi neto sredstva znašajo –40,4 milijona EUR, in se sprašuje, ali zneskov, ki se bodo od držav članic zahtevali za pokojnine osebja, ocenjenih na 42,5 milijarde EUR, ne bi bilo treba vnesti kot sredstva glede na to, da to očitno predstavlja obveznost; je seznanjen s pojasnili računovodje Komisije, da so bili uporabljeni mednarodni računovodski standardi za javni sektor; poziva Računsko sodišče, naj se jasno opredeli glede tega vprašanja; glede na finančne razmere v državah članicah poziva h količinski opredelitvi tveganja v primeru, da zgornji znesek ne bi bil na voljo; predlaga, naj se preuči vzpostavitev pokojninskega sklada Skupnosti, da bi te finančne obveznosti v zvezi z osebjem umaknili iz bilance stanja;

    Zakonitost in pravilnost prihodkov – pozitivno mnenje

    71.    z zadovoljstvom ugotavlja, da so prihodki, povezani z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;

    Zakonitost in pravilnost obveznosti – pozitivno mnenje

    72.    z zadovoljstvom ugotavlja, da so obveznosti, povezane z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2012, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

    Zakonitost in pravilnost plačil – negativno mnenje

    73.    globoko obžaluje, da se pri plačilih še vedno pojavljajo pomembne napake; opominja Komisijo, da Parlament izvaja pristop ničelne strpnosti do napak;

    74.    poziva Računsko sodišče, naj oceni ustreznost analize na podlagi same stopnje napak in v skladu s svojim neodvisnim statusom oblikuje prag pomembnosti[15];

    75.    opozarja, da bi moral zunanji revizor v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi neodvisno določiti prag pomembnosti za napake;

    76.    spoštuje metodo Računskega sodišča, da reprezentativni vzorec pridobi tako, da vsako leto naključno pregleda druge države in programe; kljub temu pa zahteva, da pripravi poročila o državah, temelječa na tveganju in posameznih programih, začenši z letnim poročilom za leto 2014;

    77.    je seznanjen s tem, da negativno mnenje Računskega sodišča temelji na ugotovitvi, da so sistemi nadzora in kontrole le delno učinkoviti in da so se pri plačilih zaradi tega pojavljale napake z najverjetnejšo stopnjo 4.8 %;

    78.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se pri vseh skupinah politik, kjer nastajajo operativni odhodki, pojavljale pomembne napake;

    79.    poudarja, da je treba razlikovati med napakami in goljufijami, ter meni, da napake v veliki večini primerov izhajajo iz upravnih napak, od katerih jih je veliko povezanih s kompleksnostjo pravil Unije in nacionalnih pravil, kar je mogoče popraviti;

    80.    opozarja, da je najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2011 po ocenah znašala 3.9 %, v proračunskem letu 2010 3,7 % in v proračunskem letu 2009 3,3 %; obžaluje to povečanje, saj pomeni, da se je pozitivni trend iz let 2007, 2008 in 2009 obrnil; priznava pa, da bi utegnilo biti povečano število plačil v zaključni fazi programov eden od vzrokov za porast stopnje napake;

    81.    globoko obžaluje, da zaveza Komisije pod Barrosovim predsedstvom, da bo dosegla v celoti pozitivno izjavo o zanesljivosti, ni bila uresničena[16];

    82.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so k temu povečanju prispevala vsa področja operativnih odhodkov, pri čemer so bile napake znova najpogostejše pri razvoju podeželja, okolju, ribištvu in zdravstvu, kjer je ocenjena stopnja napake znašala 7.9 %, sledijo pa regionalna politika, energija in promet z ocenjeno stopnjo napake 6.8 %;

    83.    poudarja, da se je ocenjena stopnja napake najbolj povečala na področju zaposlovanja in socialnih zadev, kmetijstva, razvoja podeželja, tržnih ukrepov in neposredne pomoči, regionalne politike ter energije in prometa;

    84.    poudarja, da je porast ocenjene stopnje napake v glavnem posledica novega sistema vzorčenja na Računskem sodišču, saj vzorec transakcij po novem zajema samo vmesna plačila, končna plačila in obračun predplačil;

    85.    ugotavlja, da sprememba najverjetnejše stopnje napake, ki jo je mogoče pripisati novemu načinu vzorčenja Računskega sodišča, ne presega 0,3 odstotne točke in da je novo vzorčenje glavni razlog za povečanje ocenjene stopnje napake pri zunanjih odnosih, pomoči in širitvi, raziskavah in drugih notranjih politikah;

    86.    pozdravlja odločitev Računskega sodišča iz leta 2012, da bo tudi hude napake pri javnih naročilih v institucijah in organih Unije obravnavalo kot količinsko opredeljive, podobno kot je že prej počelo v primeru držav članic in mednarodnih organizacij; ugotavlja, da Računsko sodišče tega novega pristopa ni uporabilo tudi za pretekla obdobja, tako da bi zajelo javna naročila institucij in organov EU pred letom 2011;

    87.    poziva Računsko sodišče, naj skupaj s Komisijo sprejme metodo štetja napak glede na to, da različni pristopi zamegljujejo dejanski pomen napake za uspeh projekta in otežujejo stvarno ocenjevanje napak;

    88.    z zadovoljstvom ugotavlja, da novi pristop omogoča primerjavo ocenjene stopnje napake za odhodke deljenega upravljanja (ki znaša 5.3 %) z vsemi drugimi oblikami operativnih odhodkov (tam znaša 4.3 %);

    89.    pozdravlja dejstvo, da je po oceni Računskega sodišča stopnja napake pri upravnih odhodkih, ki jih neposredno upravljajo institucije Unije, 0 %;

    90.    poudarja, da napake v zvezi z upravičenostjo predstavljajo več kot dve tretjini skupne ocenjene stopnje napake, vključno s hujšim nespoštovanjem pravil javnega naročanja (1,4 odstotne točke), povsem neupravičenimi projekti/dejavnostmi ali upravičenci (1,1 odstotne točke), neupravičenimi stroški v zahtevkih za povračilo stroškov (1,0 odstotne točke) in nepravilnimi prijavami kmetijskih površin (0,8 odstotne točke);

    91.    se sklicuje na poročilo o boju proti korupciji v EU (COM (2014)0038), v katerem Komisija navaja, da je javno naročanje še posebej izpostavljeno korupciji; s tem v zvezi poziva k višjim standardom integritete in izboljšanim kontrolnim mehanizmom v več državah članicah;

    92.    ugotavlja, da so finančni popravki, ki naj bi bili po poročilih izvedeni leta 2012, znašali 3,7 milijarde EUR, kar je več od trikratnega zneska iz leta 2011 (1,1 milijarde EUR), medtem ko so izterjave v znesku 678 milijonov EUR ostale bolj ali manj na isti ravni (leto 2011: 733 milijonov EUR), večina popravkov v letu 2012 pa se je nanašala na programsko obdobje 2000–2006;

    93.    pozdravlja dejstvo, da je Komisiji v letu 2012 uspelo hitro izvesti nekatere finančne popravke, saj se ti v splošnem naredijo nekaj let po prvem izplačilu sredstev; kritizira, da v proračunu Unije zaradi predolgih postopkov nastajajo dodatni upravni stroški, prihaja pa tudi do izpada dohodkov in obresti, to pa blokira proračunska sredstva; meni, da so učinkovite predhodne kontrole boljši način za zaščito proračuna Unije kot naknadni finančni popravki;

    94.    pozdravlja izjave o posameznih državah v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu o zaščiti proračuna Evropske unije do konca leta 2012[17]; kritizira pa, da ne vsebujejo zanesljivih informacij o umaknjenih, izterjanih in še neizterjanih zneskih v zvezi s strukturnimi skladi s strani posameznih držav članic, in poziva Komisijo, naj da na razpolago ustrezno natančne podatke o posameznih državah za obdobja, ki bodo omogočala tehtno analizo;

    95.    je seznanjen s tem, da skupni znesek finančnih popravkov in izterjav, opravljenih v letu 2012, v finančnem smislu predstavlja 3.2 % vseh proračunskih plačil v letu 2012 in da je bil povprečni letni znesek finančnih popravkov in izterjav, ki jih je Komisija izvedla v obdobju 2009–2012, 2.6 milijarde EUR ali 2 % povprečnega zneska plačil iz proračuna Unije[18];

    96.    meni, da so imeli ti ukrepi premajhen učinek na proračun Unije, in poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu v naslednjem sporočilu o zaščiti proračuna Unije za proračunsko leto 2013 posreduje natančne zneske in pojasni, kako so bili porabljeni;

    97.    ugotavlja, da je v računovodskih izkazih za leto 2012 evidentiran finančni popravek v višini 1.8 milijarde EUR za uporabo sredstev kohezijske politike v obdobju 2000–2006 v Španiji, kar predstavlja 49 % vseh popravkov v letu 2012; obžaluje, da so bile španske oblasti zaradi obstoječih pravil upravičene do dodatnega financiranja v višini 1.390 milijonov EUR;

    98.    pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče iz ocene stopnje napake izvzelo samo podrobne finančne popravke na ravni projektov in da priznava, da bi bili lahko pavšalni popravki, ki jih je sprejela Komisija, učinkovito orodje za zaščito proračuna Unije;

    99.    ugotavlja, da je zgolj približno 1 % finančnih popravkov v letu 2012 na področju kohezijske politike vključeval neto zmanjšanje financiranja Unije za zadevni program in državo članico;

    100.  spodbuja Komisijo, naj predloži informacije, ki bodo omogočile čim tesnejšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom;

    Zbirno poročilo in letna poročila o dejavnostih

    101.  je seznanjen s tem, da je dvanajst generalnih direktorjev in dva direktorja izvajalskih agencij izreklo skupno 23 količinsko opredeljenih pridržkov za odhodke in da je generalni direktor GD za proračun podal pridržek k svoji izjavi o prihodkih;

    102.  obžaluje, da izraz „tvegani zneski“ v zbirnem poročilu o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2012 z dne 5. junija 2013 ni opredeljen in da generalni direktorati teh zneskov ne izračunavajo dosledno; poziva Komisijo, naj oblikuje skupen pristop za generalne direktorate, kar zadeva določanje tveganih zneskov;

    103.  opozarja, da „tvegani znesek“ po količinski opredelitvi Komisije znaša od 1,9 % (2,6 milijarde EUR) do 2,6 % (3.5 milijarde EUR) skupnih plačil za to leto, torej priznava, da utegne biti stopnja napake pri odhodkih visoka, saj sama navaja, da so tvegani zneski na številnih področjih, zlasti razvoju podeželja, najverjetneje podcenjeni; vseeno poudarja, da ti zneski ne vključujejo morebitnih prihodnjih finančnih popravkov, ki znatno zmanjšujejo končno tveganje; poziva Komisijo, naj ustrezno zaščiti proračun Unije, in ugotavlja, da je povprečna raven preteklih finančnih popravkov in izterjav spodbudna;

    104.  meni, da bi bilo treba primerjavo skupne vsote „tveganih zneskov“ s povprečno ravnjo finančnih popravkov v zadnjih štirih letih, ki jo vsebuje zbirno poročilo, postaviti v ustrezen kontekst (čas in učinek finančnih popravkov na države članice in upravičence, verjetna podcenjenost tveganih zneskov in ponovna uporaba sredstev);

    105.  obžaluje, da se Komisija še vedno ne odziva na vztrajne zahteve Parlamenta, da bi posamezni komisar podpisoval letna poročila o dejavnostih generalnega direktorata, za katerega je pristojen; ugotavlja, da zbirno poročilo sprejme kolegij komisarjev, vendar meni, da to ni zadovoljivo z vidika načel demokratične odgovornosti;

    Pritiski na proračun

    106.  ugotavlja, da je Svet zmanjšal plačila, kar je povzročilo zmanjšanje odobritev plačil v primerjavi s sprejetimi proračuni; poudarja, da Svet še naprej izvaja svojo strategijo umetnega zniževanja ravni plačil, ne da bi upošteval realne potrebe, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je precejšnja vrzel med obveznostmi in plačili, pospremljena z nezadostno porabo v začetku programskega obdobja 2007–2013, povzročila, da so se nakopičile neporabljene obveznosti, enakovredne vrednosti v dveh letih in treh mesecih;

    107.  poudarja, da so ponavljajoči se primanjkljaji pri odobritvah plačil glavni vzrok za izjemno visoko raven neporavnanih obveznosti, do kakršne doslej še ni prišlo, zlasti v zadnjih letih obdobja večletnega finančnega okvira 2007–2013; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima Komisija vse hujše težave pri izpolnjevanju zahtevkov za plačila v posameznem letu s proračunskimi sredstvi, ki so na voljo za plačila, saj je skupni znesek za prevzem obveznosti v obdobju 2007–2013 za 114 milijard EUR presegel skupni znesek za plačila; ugotavlja, da ta znesek za 64 milijard EUR presega razliko med obveznostmi in plačili v višini 50 milijard EUR, ki je bila predvidena v finančnem okviru;

    108.  je zaskrbljen, ker so se neporavnane proračunske obveznosti Komisije, za katere še ni bilo izvršeno plačilo in/ali še niso bile preklicane, povečale za 10 milijard EUR in zdaj znašajo 217 milijard EUR, konec leta 2012 pa je bilo neporavnanih še za 16,2 milijarde EUR zahtevkov za izplačilo (10,7 milijarde EUR konec leta 2011 in 6,4 milijarde EUR konec leta 2010); je nadalje zaskrbljen, ker je 52 % odobritev plačil, zahtevanih v predlogu proračuna za leto 2014, namenjenih zaključitvi programov iz večletnega finančnega okvira 2007–2013;

    109.  obžaluje, da GD Komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito leta 2012 ni bil zmožen pravočasno izpolniti svojih plačilnih obveznosti v višini 60 milijonov EUR (in 160 milijonov EUR leta 2013), kar je imelo resne posledice za ranljive skupine ljudi in tiste NVO, ki jim poskušajo pomagati; glede na nujni življenjsko pomembni značaj, hitri projektni cikel in zmerni proračun (2 EUR na državljana letno), ki so značilni za odzivanje Unije na izredne razmere, poziva Komisijo in proračunski organ, naj priznata izjemni značaj in posebnost teh ukrepov tako, da zagotovita ustrezne stopnje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil za humanitarno pomoč v letnem proračunskem ciklu;

    110.  ugotavlja, da je bruto vnaprejšnje financiranje 30. junija 2013 znašalo 81 milijard EUR, pri čemer se je 75 % (približno 61 milijard EUR) izvajalo že pred več kot 18 meseci, 20 % (16 milijard EUR) pa že pred več kot šestimi leti; ugotavlja, da nepotrebno podaljševanje obdobja vnaprejšnjega financiranja lahko privede do povečanega tveganja napake ali izgube, in meni, da vnaprejšnje financiranje ne more in ne sme preseči zneska 50 milijard EUR; ugotavlja, da vnaprejšnje financiranje v okviru deljenega upravljanja ni pogojeno z obstojem jamstva; zato predlaga, da bi Komisija morala v računovodskih poročilih zagotoviti razčlenitev vnaprejšnjega financiranja po letih njegovega nastanka in po državah članicah;

    111.  je zaskrbljen, ker je bilo na dan 31. junija 2013 4,8 milijarde EUR iz predhodnega programskega obdobja 2000–2006 izplačanih iz proračuna Unije kot vnaprejšnje financiranje za projekte na strukturnem področju, ki niso bili niti obračunani niti niso Komisija ali države članice zneskov izterjale; zahteva informacije o stanju teh projektov in informacije o časovnem razporedu izterjave ali obračuna teh sredstev;

    112.  zahteva podrobno razčlenitev in podrobno pojasnilo o vnaprejšnjem financiranju v višini 2,3 milijarde EUR, ki: (a) je bilo prilagojeno zaradi tehničnih popravkov začetne bilance stanja, ko so bili prvič pripravljeni računovodski izkazi na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ali (b) je bilo preneseno iz bilance stanja Komisije na druge organe Unije (agencije in skupna podjetja) v času njihovega nastanka;

    113.  je zaskrbljen, da je Komisija na področju razvoja in sodelovanja prejela jamstva v skupni vrednosti samo 700 milijonov EUR, medtem ko je bil znesek 10,1 milijarde EUR v obliki vnaprejšnjega financiranja že izplačan; pričakuje, da bo Komisija sprejela potrebne ukrepe za čim večje zmanjšanje kreditnega tveganja; je prepričan, da bi morale za NVO, mednarodne organizacije in druge upravičence nepovratnih sredstev ali pogodbenih strank veljati zahteve v zvezi z jamstvi za zneske vnaprejšnjega financiranja;

    114.  poziva Komisijo, naj pripravi in objavi dolgoročno napoved denarnega toka s projekcijo prihodnjih zahtev za plačilo, da bo mogoče potrebna plačila kriti iz odobrenih letnih proračunov;

    115.  spominja na predlog Parlamenta o komisarju za proračunski nadzor s polnim delovnim časom;

    Pristojnosti Komisije in držav članic pri deljenem upravljanju

    116.  poudarja, da so imeli organi držav članic dovolj informacij, da bi lahko odkrili in popravili napake pri večini transakcij na področju deljenega upravljanja (npr. kmetijstvo in kohezijska politika), kjer so nastale napake; zato spet zahteva, da države članice nujno izboljšajo primarne kontrole, da bi odpravile slabo upravljanje, ki se je preveč razmahnilo; poleg tega poziva Komisijo, naj zaščiti proračun Unije pred posledičnim tveganjem nepravilnih plačil tako, da v primeru odkritja takšnih slabosti v sistemih upravljanja in nadzora držav članic uporabi finančne popravke; zato znova poziva države članice in Komisijo, naj nujno izboljšajo preglede na prvi stopnji, da bi odpravile slabo upravljanje, ki se je preveč razmahnilo;

    117.  poziva Računsko sodišče, naj v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU pripravi poročilo o neodvisnosti nacionalnih revizijskih organov, kar zadeva deljeno upravljanje;

    118.  ugotavlja, da pregledi na prvi stopnji, ki jih izvajajo nekatere države članice, niso dovolj zanesljivi, kar spodkopava verodostojnost letnih poročil o dejavnostih, ki jih pripravijo službe Komisije, in zbirnega poročila, ki ga sprejme Komisija, saj ta poročila delno temeljijo na rezultatih pregledov, ki jih opravijo nacionalni organi; zato znova zahteva, naj Komisija uvede zanesljiva in objektivna letna poročila o dejavnostih;

    119.  predlaga preučitev možnosti, da bi nacionalne revizijske institucije v vlogi zunanjih neodvisnih revizorjev in ob spoštovanju mednarodnih revizijskih standardov izdajale nacionalna revizijska potrdila o upravljanju sredstev Unije in jih posredovale vladam držav članic z namenom, da se predložijo med postopkom razrešnice v skladu z ustreznim medinstitucionalnim postopkom, ki ga je treba uvesti;

    120.  poudarja, da je za izvrševanje proračuna Unije v skladu s členom 317 PDEU v končni fazi odgovorna Komisija; poudarja, da se v primerih, ko Komisija proračun izvaja z deljenim upravljanjem, naloge izvrševanja v skladu s členom 59 finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012) prenesejo na države članice;

    121.  pozdravlja dejstvo, da bodo morali upravljavski organi držav članic v skladu s členom 59(3),(4) in (5) finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012) v prihodnje Komisiji letno posredovati svoje računovodske izkaze skupaj z izjavo o upravljanju, letnim povzetkom končnega revizijskega poročila in kontrol ter mnenjem neodvisnega revizijskega organa; poudarja, da lahko države članice poleg tega posredujejo prostovoljne nacionalne izjave o upravljanju, podpisane na ustrezni ravni in temelječe na zgoraj navedenih elementih finančne uredbe;

    122.  zahteva, da Komisija vsako leto posreduje Parlamentu letne povzetke končnih revizijskih poročil in kontrol, ki so jih države članice izvedle v skladu s členom 59(5)(b) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in sicer najpozneje dva meseca po prejetju v skladu s potrebnimi zaščitnimi ukrepi, opredeljenimi v medinstitucionalnem sporazumu z dne 2. decembra 2013 med Parlamentom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem proračunskem poslovodenju[19]; ugotavlja, da je pristojni odbor Parlamenta omenjene letne povzetke za proračunsko leto 2012 prejel šele 19. februarja 2014;

    123.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v okviru medinstitucionalnega sporazuma, priloženega večletnemu finančnemu okviru za 2014–2020, sestavila delovno skupino s predstavniki Parlamenta, Sveta in Komisije, ki bo pripravila predlogo za te izjave in poskrbela, da bodo nacionalne izjave Komisiji koristile v postopku dajanja zagotovil;

    124.  zahteva, da Komisija po določitvi predloge aktivno in stalno spodbuja države članice, naj to predlogo uporabljajo, da bi prejela uporabne in zanesljive nacionalne izjave vseh držav članic;

    Priporočila Sveta v zvezi z razrešnico

    125.  poziva Svet, naj sprejme bolj kritično stališče o razrešnici in končni uporabi evropskega davkoplačevalskega denarja v državah članicah, ter v zvezi s tem pozdravlja kritično stališče Švedske, Združenega kraljestva in Nizozemske o razrešnici za leto 2012; podpira pozive k prostovoljnim nacionalnim izjavam o upravljanju;

    126.  zahteva, da Svet do konca oktobra 2014 istočasno, ko sprejema svoje naslednje priporočilo o razrešnici, poroča o izvajanju korektivnih ukrepov, za katere so odgovorne države članice;

    Prihodki

    127.  ugotavlja, da Računsko sodišče pri reviziji ni odkrilo večjih napak v izračunih prispevkov držav članic, ki jih je pripravila Komisija, in njihovih plačilih, pri čemer večina teh prispevkov temelji na napovedih podatkov o BND za leto 2012;

    128.  je seznanjen s tem, da Računsko sodišče ni moglo potrditi točnosti za 8 milijonov EUR iz prispevka Efte (240 milijonov EUR); poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj preučita to ugotovitev in med spremljanjem podelitve razrešnice za leto 2012 poročata o točnosti prispevka Efte;

    129.  naproša Komisijo, naj po postopku podelitve razrešnice za leto 2012 Odbor za proračunski nadzor obvesti o tem, kaj je storila, da bi odpravila pridržke v zvezi s prenosom podatkov o BND;

    130.  je začuden, da je mogoče podatke o BND kot dokončne obravnavati šele štiri leta po posredovanju; meni, da je to obdobje predolgo;

    131.  je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti v sistemih DDV držav članic; v zvezi s tem opozarja na rezultate študije[20], ki je izgubo pri dohodkih iz naslova DDV v letu 2011 zaradi kršitev ali neizterjanih zneskov ocenila na 193 milijard EUR za javne finance v državah članicah EU; ugotavlja, da to ustreza 18 % mogočih prihodkov iz DDV ali 1,5 % BDP (0,5 odstotne točke več od zdajšnjega proračuna Unije za obdobje 2014–2020); zato želi, da se ga obvešča o ukrepih, s katerimi Komisija poskuša odpraviti obstoječe pridržke v zvezi z nacionalnimi sistemi DDV v državah članicah, ki se vlečejo že od devetdesetih let;

    132.  ugotavlja, da zgoraj omenjena študija kaže, da so Italija (36 milijard EUR), Francija (32 milijard EUR), Nemčija (26,9 milijarde EUR) in Velika Britanija (19 milijard EUR) količinsko prispevale več kot polovico skupnega primanjkljaja DDV, predvsem ker predstavljajo največja gospodarstva Unije; ugotavlja tudi, da so bile Romunija (10 milijard EUR), Grčija (9,7 milijarde EUR), Litva (4,4 milijarde EUR) in Latvija (0,9 milijarde EUR) glede na razmerje z njihovim BDP države članice z največjim primanjkljajem DDV leta 2001; ugotavlja, da študija kaže tudi izrazito naraščanje primanjkljaja DDV v številnih državah članicah od leta 2008, ki je posledica gospodarske krize (to je veljalo še zlasti za Španijo, Grčijo, Latvijo, Irsko, Portugalsko in Slovaško); ugotavlja, da se je primanjkljaj DDV v Uniji v povprečju povečal za 5 odstotnih točk, ko se je začela gospodarska kriza;

    133.  je v zvezi s tem seznanjen z odgovorom Komisije, da so države članice same podale 21 od trenutno 108 pridržkov; opaža, da gre 27 dodatnih pridržkov pripisati dejstvu, da nacionalna zakonodaja ni usklajena z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[21]; pozdravlja, da je bilo mogoče umakniti 12 od 16 že dolgo nazaj podanih pridržkov;

    134.  obžaluje, da so bile za Belgijo, Finsko in Poljsko, ki jih je med revizijskim postopkom leta 2012 obiskalo Računsko sodišče, ugotovljene pomanjkljivosti pri carinskem nadzoru na nacionalni ravni v zvezi z naknadnimi revizijami in analizo tveganja; poziva Komisijo, naj obravnava te pomanjkljivosti;

    135.  iz zgoraj navedenih revizij ter revizij Komisije v letih 2010 in 2011 sklepa, da bi utegnilo priti do podobnih pomanjkljivosti tudi v drugih državah, zato poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo carinski nadzor, zlasti v večjih pristaniščih; prosi Komisijo, naj poroča o tem v sklopu priprav na postopek podelitve razrešnice za leto 2013;

    136.  je zaskrbljen, da izrečene, a še neplačane kazni v višini 200 milijonov EUR nimajo nikakršnega kritja;

    137.  na podlagi pisma komisarja Šemete z dne 12. aprila 2013[22] ugotavlja, da trenutno zaradi tehničnih težav ni mogoče uvesti posodobljenega carinskega zakonika;

    138.  je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom „Akcijski načrt za okrepitev boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam“ z dne 6. decembra 2012 (COM(2012)0722) ter z odgovori Komisije z dne 26. septembra 2013 (COM(2013)0349);

    139.  pozdravlja napoved komisarja Šemete, da bo Parlamentu do 1. maja 2014 posredoval pregled ukrepov, s katerimi naj bi se borili proti utaji in izogibanju plačila davkov;

    140.  meni, da goljufije na področju DDV in zlasti tako imenovani davčni vrtiljak ali manjkajoči gospodarski subjekt (slamnato podjetje) izkrivljajo konkurenco ter prikrajšajo nacionalne proračune za precejšnja sredstva in škodujejo proračunu Unije; poziva Komisijo, naj uporabi vsa sredstva za uveljavitev obveznosti, da države članice informacije pravočasno zagotavljajo Komisiji; v zvezi s tem pozdravlja obljubo komisarja, da bo Parlamentu do 1. maja 2014 zagotovil pregled razvoja pobud, sprejetih za odpravo davčne utaje in izogibanja davkom, ki se dogajajo v Uniji in v povezavi s tretjimi državami;

    Kmetijstvo

    Tržna in neposredna podpora

    141.  obžaluje, da so plačila iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) za leto 2012 v veliki meri vsebovala napake in da so bili revidirani nadzorni in kontrolni sistemi za plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, le pogojno učinkoviti, ter se pritožuje nad porastom najverjetnejše stopnje napak na 3,8 % (2011: 2,9 %)

    142.  ugotavlja, da so imeli nacionalni organi po mnenju Računskega sodišča pri precejšnjem številu pomanjkljivih postopkov dovolj informacij, da bi lahko napake odkrili in popravili; poziva Računsko sodišče, naj v zvezi s tem posreduje podrobnejše informacije;

    143.  je močno vznemirjen, da so kritika, ki jo je Računsko sodišče izrazilo v letnem poročilu za proračunsko leto 2012, in ugotovljene sistematične napake, zlasti kar zadeva upravičenost trajnih pašnikov, že od leta 2007 stalnica v poročilih Računskega sodišča; je seznanjen s pojasnili Komisije ter poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj v okviru kontradiktornega postopka dosežeta dogovor o merilih za upravičenost trajnih pašnikov;

    144.  zlasti opozarja, da se najpogostejše napake v zvezi s točnostjo nanašajo na prijavo prevelikih površin in upravne napake, večje napake v zvezi s tem pa se povečini nanašajo na previsoka plačila za trajno travinje; obžaluje, da pri navzkrižnem preverjanju prijavljenih parcel z identifikacijskim sistemom za zemljišča v nekaterih državah članicah ni bilo mogoče odkriti prijave prevelikih zemljišč, saj je podatkovna zbirka sistema le pogojno zanesljiva;

    145.  spominja, da je revizija Računskega sodišča zajemala tudi zahteve za navzkrižno skladnost in da so bili primeri, ko te zahteve niso bile izpolnjene, obravnavani kot napake, če je bilo mogoče dokazati, da je do kršitve prišlo v letu, v katerem so kmetje zaprosili za pomoč;

    146.  opozarja, da Računsko sodišče pomanjkljivosti na področju navzkrižne skladnosti vključuje v svoj izračun stopnje napak, in ugotavlja, da se navzkrižna skladnost s stališča Komisije ne nanaša na upravičenost do plačil, temveč privede zgolj do upravnih kazni[23];

    147.  opozarja, da velja „stopnjo napak obravnavati nadvse previdno in da je ne gre razumeti kot splošne ocene glede tega, da kmetje izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti“, saj se je Računsko sodišče pri reviziji omejilo na določene zahteve navzkrižne skladnosti[24];

    148.  je močno zaskrbljen, ker se je pri reviziji Računskega sodišča ponovno izkazalo, da na uspešnost notranjega upravljavskega in kontrolnega sistema (IACS) povečini vpliva netočnost podatkovnih zbirk, uporabljenih pri navzkrižnem preverjanju; zlasti poudarja, da so bile pri revidiranih identifikacijskih sistemih za zemljišča v Angliji in na Severnem Irskem ugotovljene precejšnje pomanjkljivosti;

    149.  obžaluje tudi, da je Računsko sodišče pri treh revidiranih plačilnih agencijah v Angliji, na Severnem Irskem in v Luksemburgu ugotovilo pomanjkljivosti v zvezi s točnostjo plačil, pa tudi v zvezi s kakovostjo na kraju samem opravljenih meritev;

    150.  se strinja s pomisleki Računskega sodišča v zvezi s spremembo postopka GD AGRI za izračunavanje stopnje preostale napake pri nevezani pomoči za površino za leto 2012, saj se pri tem upošteva, da so lahko pri statističnih podatkih inšpekcijskih pregledov prisotne pomanjkljivosti, ki vplivajo na njihovo zanesljivost, ter da ti podatki ne zajemajo vseh komponent stopnje preostale napake;

    151.  obžaluje, da rezultati novega postopka dokazujejo, da statistični podatki inšpekcijskih pregledov držav članic, izjave direktorjev plačilnih agencij in delo, ki ga opravijo certifikacijski organi, ponujajo le omejeno zagotovilo; zahteva, da ta novi pristop zajame vse odhodke SKP v naslednjem letnem poročilu GD AGRI o dejavnostih;

    152.  obžaluje, da je Komisija od sedmih priporočil, ki jih je v letnih poročilih za leti 2009 in 2010 navedlo Računsko sodišče, samo dve priporočili izvedla v pretežni meri, štiri priporočila pa le v določeni meri;

    153.  se pridružuje priporočilu Računskega sodišča, da bi morala biti upravičenost zemljišč, zlasti trajnih pašnikov, ustrezno zajeta v LPIS (glej točki 3.13 in 3.25 ter okvir 3.3 letnega poročila za 2012); poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami obravnava težave v zvezi s trajnimi pašniki in zagotovi, da se pravilno evidentirajo v identifikacijskem sistemu za zemljišča (LPIS); poziva Komisijo, naj vsakih šest mesecev obvešča Parlament o doseženem napredku;

    154.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, če se izkaže, da so upravljavski in kontrolni sistemi in/ali podatkovne zbirke IACS nezadostni ali zastareli;

    155.  v zvezi s tem obžaluje, da sta Računsko sodišče in Komisija pri revizijah 2006/2007 na Portugalskem in v Franciji odkrila pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča, medtem ko je generalni direktor GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih šele leta 2011 za Portugalsko in leta 2012 za Francijo izrazil pridržek glede tega in predstavil akcijski načrt;

    156.  meni, da so negativni učinki na učinkovito zaščito proračuna Unije lahko posledica vsakršnega zavlačevanja s podajo pridržka, ki ga mora spremljati zahtevek po akcijskem načrtu, in opozarja, da ima Komisija v zvezi s tem posebno odgovornost;

    157.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče pri leta 2008, 2009 in 2010 revidiranih LPIS v Italiji in Španiji odkrilo sistemske pomanjkljivosti in da so bile od leta 2007 odkrite pomanjkljivosti v LPIS dvanajstih držav članic[25]; je seznanjen z odgovorom Komisije in španskih organov, da se kljub manjšim pomanjkljivostim uporablja sistem za odpravljanje napak, ki predvideva vključitev koeficienta upravičenosti v predpise za naslednje obdobje;

    158.  je enako kot Računsko sodišče zaskrbljen zaradi počasnosti postopkov preverjanja skladnosti, ki imajo za posledico finančne popravke (odstavek 4.31 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2012), in obžaluje, da se je pri naključnem pregledu postopkov preverjanja skladnosti izkazalo, da so leta 2012 dejansko trajali dvakrat toliko (več kot štiri leta) kot interna referenčna vrednost Komisije, kar je nazadnje pripeljalo do precejšnjih zamud; je seznanjen z dejstvom, da kontradiktorni postopek, postopek poravnave in izračunavanje popravkov otežujejo pravočasni zaključek postopkov preverjanja skladnosti; pričakuje, da bo Komisija ukrenila vse, kar lahko, da bi skrajšala postopek preverjanja skladnosti v standardnih primerih na največ dve leti[26];

    159.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo plačila temeljila na rezultatih inšpekcijskih pregledov in da bodo pregledi na kraju samem dovolj kakovostni, da bo mogoče zanesljivo ugotoviti, kolikšna je upravičena površina;

    160.  odločno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zasnova in kakovost dela direktorjev plačilnih agencij in certifikacijskih organov zanesljiva osnova za oceno zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij;

    Razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravje

    161.  obžaluje, da so plačila za razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravje za leto 2012 vsebovala hujše napake in da so bili revidirani nadzorni in kontrolni sistemi za plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, le pogojno učinkoviti oziroma v enem primeru neučinkoviti, ter se pritožuje nad porastom najverjetnejše stopnje napak na 7,9 % (2011: 7,7 %)

    162.  ugotavlja, da so imeli nacionalni organi po mnenju Računskega sodišča pri precejšnjem številu pomanjkljivih postopkov dovolj informacij, da bi lahko napake odkrili in popravili; poziva Računsko sodišče, naj v zvezi s tem posreduje podrobnejše informacije;

    163.  poudarja, da se enako kot v letu 2011 največji del (65 %) najverjetnejše stopnje napake, o kateri poroča Računsko sodišče, nanaša na ukrepe, ki niso vezani na površino, in poudarja, da je vzrok za večino količinsko opredeljivih napak v tem, da upravičenci niso upoštevali zahtev za upravičenost, zlasti v zvezi s kmetijsko-okoljskimi zavezami, posebnimi zahtevami za naložbene projekte in pravili javnega naročanja;

    164.  je zelo zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ponovno ugotovilo večje težave pri izvajanju zahtev navzkrižne skladnosti na področju identifikacije in registracije živali; poziva države članice, naj med letom izboljšajo kakovost pregledov, ne da bi upravičencem naprtile dodatno upravno breme;

    165.  ponovno obžaluje, da je Komisija v letu 2012 uporabila različni metodologiji za merjenje napak pri oddaji javnih naročil na področjih kmetijske in kohezijske politike, ki poleg tega nista v skladu z metodologijo Računskega sodišča, ter poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj uskladita obravnavo napak pri oddaji javnih naročil v okviru deljenega upravljanja in naj organu za podelitev razrešnice poročata o teh spremembah;

    166.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi tega, da je bila ugotovljena visoka pogostost napak, kadar so bili upravičenci javne ustanove, in da so se napake nanašale na zadeve, kot je prijavljanje neupravičenega DDV ali neupoštevanje pravil za oddajo javnih naročil; zato poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za boljše uveljavljanje veljavnih predpisov;

    167.  obžaluje, da je Računsko sodišče v primeru Francije, Švedske, Nemčije, Poljske, Bolgarije in Romunije ugotovilo pomanjkljivosti[27] v nadzornih in kontrolnih sistemih na področju razvoja podeželja in da so bile ugotovljene pomanjkljivosti tudi pri treh komponentah, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, tj. upravnih in kontrolnih sistemih za zagotavljanje pravilnih plačil, kontrolnih sistemih, temelječih na pregledih na kraju samem, in sistemih za zagotavljanje izvajanja in preverjanja navzkrižne skladnosti;

    168.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se pomanjkljivosti, ugotovljene leta 2012 v navedenih državah članicah, skoraj do podrobnosti ujemajo s pomanjkljivostmi, ki so bile ugotovljene in sporočene leta 2011 v šestih drugih državah članicah (Danska, Španija, Italija, Madžarska, Avstrija in Finska);

    169.  je zaskrbljen, da bi navsezadnje utegnili v vseh državah članicah najti podobne napake;

    170.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je najpomembnejša šibka točka, ki jo je letos odkrilo Računsko sodišče, nanašala na neučinkovite kontrole pravil za oddajo javnih naročil na Švedskem, v Nemčiji (Brandenburg in Berlin), na Poljskem ter v Bolgariji in Romuniji in da je bilo pri reviziji odkritih za več kot 9 milijonov EUR neupravičenih odhodkov, ki so bili posledica neupoštevanja pravil za oddajo javnih naročil;

    171.  obžaluje, da zaradi različnega pristopa Računskega sodišča in Komisije k vprašanju računovodske potrditve Parlament ne more natančno oceniti njenega učinka na zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij; poudarja, da po mnenju Računskega sodišča rezultati revizij skladnosti niso bili v zadostni meri upoštevani pri odločitvi o računovodski potrditvi; poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj v okviru kontradiktornega postopka dosežeta dogovor o postopku računovodske potrditve;

    172.  je prav tako kot Računsko sodišče zaskrbljen, ker so bile v okviru revizije skladnosti odkrite pomanjkljivosti pri kontroli kakovosti, revizijski dokumentaciji ter načinu ocenjevanja dokazov in oblikovanja zaključkov;

    173.  je zadovoljen, da se je skupni znesek finančnih popravkov Komisije v minulih letih povečal, medtem ko se je delež pavšalnih popravkov leta 2012 precej zmanjšal; hkrati priznava, da so tudi pavšalni popravki v določenih okoliščinah lahko primerno sredstvo za zaščito proračuna Unije;

    174.  vseeno deli skrbi Računskega sodišča, da se pri uporabi pavšalnih popravkov ne upošteva dovolj vrste in teže kršitve in da je dolgotrajnost postopka trajna težava v zvezi s sklepi o skladnosti; meni pa, da so pavšalni popravki nujno orodje za primere, ko natančnejši izračun ni izvedljiv; zato zahteva, da Komisija določi merila za izračun pavšalnih popravkov, ki bodo zagotovila, da se ustrezno upoštevata značaj in resnost pomanjkljivosti;

    175.  je razočaran, da je Računsko sodišče v štirih od petih držav članic, ki so uporabile novi postopek, odkrilo precejšnje pomanjkljivosti pri oblikovanju zagotovila: v Bolgariji in Romuniji v zvezi z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter v Luksemburgu in Združenem kraljestvu (Severna Irska) v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom;

    176.  opozarja, da letno poročilo o dejavnostih GD AGRI vsebuje pridržek v zvezi z vsemi odhodki ELER v letu 2012 in da gre ta pridržek pripisati kakovosti kontrol v nekaterih državah članicah in stopnji napak, ki jo je sporočilo Računsko sodišče;

    177.  obžaluje pa, da pridržek GD AGRI v zvezi z ELER vsebuje dve pomanjkljivosti: GD AGRI namreč ni predložil lastne količinsko opredeljene ocene stopnje preostale napake niti ni za vse plačilne agencije ocenil, ali bi bilo treba na podlagi lastnih revizij uporabiti višjo stopnjo napake ali ne;

    178.  poziva države članice, naj učinkovito izvajajo obstoječe upravne preglede, pri čemer naj uporabijo vse ustrezne informacije, ki so na voljo plačilnim agencijam, saj bi na ta način lahko odkrili in odpravili večino napak;

    179.  poziva Komisijo, naj državam članicam še naprej zagotavlja navodila in podporo s preizkušenimi postopki, s sistematičnimi prekinitvami plačil, finančnimi popravki, ki so v skladu z resnostjo napake, in poleg tega s pripravo kratkoročnih in priložnostnih akcijskih načrtov;

    180.  poziva Komisijo, naj na področju razvoja podeželja zagotovi, da bodo njeni organi za potrjevanje kot tudi revizijski organi enako uporabljali in upoštevali enotne standarde in postopke; poudarja, da je zaradi uporabe različnih standardov med organi za potrjevanje in revizijskimi organi v preteklosti nastala zmeda na ravni nacionalnih plačilnih agencij in vlagateljev projektov, kar je povzročilo zamude in omejitve pri prijavah projektov; poudarja, da so vse spremembe postopka prijave in odobritve za prispevek EKSRP lahko zavezujoče le za naprej, zato ne smejo veljati za prej odobrene projekte;

    181.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse prihodnje smernice o pogojih za upravičenost in merila za izbor za novo programsko obdobje 2014–2020 EKSRP enakovredno določeni kot skupni standard ne le za pristojne nacionalne organe in plačilne agencije, temveč tudi za njene organe za potrjevanje in revizijske organe; poudarja, da bi morale biti te smernice pripravljene tako, da bi omogočale praktično izvajanje na terenu;

    182.  z razočaranjem ugotavlja, da je generalni direktor GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2012 sam napovedal, da kljub dejstvu, da je Komisija v odziv na porast stopnje napak na področju razvoja podeželja oblikovala obsežen akcijski načrt, „pred letom 2014 ne bo mogoče bistveno vplivati na stopnjo napak“; opozarja, da se Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2012 strinja s to oceno;

    183.  poudarja, da ta navedba upravičuje, da organ, ki daje razrešnico, zahteva uradne zaveze z zavezujočimi zahtevami in roki za Komisijo in določene države članice, da bodo v celoti izvedle vse korektivne ukrepe iz odstavkov 40 do 67 te resolucije, kar bo v prihodnje zmanjšalo stopnje napak;

    184.  ugotavlja, da zneski, ki jih je EKJS razglasil za neizterljive zaradi nesolventnosti upravičenca, znašajo 351,6 milijona EUR od leta 2007, kot je poročala Komisija; ugotavlja tudi, da od leta 2007 ni bilo izterjanih še dodatnih 6 milijonov EUR, ker bi stroški presegli koristi izterjave; pričakuje, da bo Komisija vsako leto navedla te zneske v letnem poročilu o dejavnostih ter določila načine, kako lahko države članice zmanjšajo tveganje financiranja upravičencev na pragu nesolventnosti;

    185.  ugotavlja, da se država članica v skladu s členom 33(7) Uredbe (ES) št. 1290/2005[28] (EKSRP) lahko odloči, da bo zaustavila postopek izterjave pod pogoji iz člena 32(6) omenjene uredbe, a šele po zaključku programa; ugotavlja, da ni nobene tehtne utemeljitve za noben znesek v zvezi z dolgovi EKSRP, razglašenimi za neizterljive v proračunskih letih 2007–2012, tj. 0,9 milijona EUR dolga; zahteva, da Komisija pojasni, kaj bo ukrenila v zvezi s tem;

    186.  ugotavlja, da so nekatere države članice izvajale večletne programe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 in da so morale nekatere plačilne agencije izvesti izterjave pri upravičencih celo v primeru majhnih zneskov v vrednosti le nekaj centov, (saj se je člen 33(7) v povezavi s členom 32 (6) Uredbe (ES) št. 1290/2005 uporabljal šele po zaključku programa razvoja podeželja); je zaskrbljen, saj so stroški izterjave v primeru teh majhnih zneskov očitno presegali zneske za izterjavo; ugotavlja, da za zadevne države članice v proračunskih letih 2013 in 2014 niso predvidene nobene spremembe; ugotavlja, da je bila Komisija že zgodaj obveščena o tej težavi; je presenečen, da se Komisija ni odzvala hitreje, da bi odpravila neprijetno situacijo, v kateri se je znašla Unija; poziva Komisijo, naj dejavneje pristopi k reševanju takšnih neprijetnosti v naslednjem večletnem finančnem okviru, ko bo z njimi seznanjena;

    Priporočila v zvezi z neposrednimi plačili in razvojem podeželja

    187.  se pridružuje naslednjim priporočilom Računskega sodišča: Komisija mora zagotoviti, da bo ustrezno spremljala vse primere, v katerih je Računsko sodišče odkrilo napake, odpraviti napake, ugotovljene pri preverjanju skladnosti, pa tudi stalni problem dolgih zamud pri tem postopku, še naprej izboljševati metodo za določanje finančnih popravkov, da bo bolje ustrezala načinu in resnosti odkritih kršitev, ter odpraviti napake v sistemu oddaje javnih naročil in dodeljevanja nepovratnih sredstev;

    188.  podpira priporočila in dobre prakse za zmanjšanje napak z odpravo prekomernega izvajanja postopkov, kot je bilo predlagano v študiji Parlamenta „Prekomerno izvajanje postopkov v EKSRP: V kolikšni meri nacionalna pravila po nepotrebnem prispevajo h kompleksnosti in posledično povečujejo tveganje napak?“; ugotavlja, da obstajajo oblike prekomernega izvajanja postopkov, ko koristi pretehtajo stroške in kjer je ureditev upravičena („dobre“ prakse prekomernega izvajanja postopkov), po drugi strani pa kaže, da so številne druge prakse prekomernega izvajanja postopkov nesorazmerne in stroški pretehtajo koristi („slabe“ prakse prekomernega izvajanja postopkov); zahteva, da se slednje oblike prekomernega izvajanja postopkov odpravijo;

    189.  v zvezi s tem zahteva takojšnje izvajanje tako imenovanih „hitrih zmag“, da se ocenijo potencialni stroški skupaj s pričakovanimi koristmi teh ukrepov, kadar se uvajajo ambiciozne zahteve in obveznosti, da se odpravijo težavne upravne in postopkovne zahteve ter preprečijo tudi dvoumne in nejasne zahteve;

    190.  zahteva tudi strukturne spremembe, ki omogočajo dolgoročne rešitve, kot je stalna platforma za izmenjavo znanja med organi upravljanja in plačilnimi agencijami v Uniji, da se posebni organi EKSRP lahko učijo na podlagi primerov in najboljših praks, ko razpravljajo o področjih dvoumnosti ter preveč kompleksnih zahtevah in kontrolah; v zvezi s tem zahteva dostopnost te platforme v vseh državah članicah;

    Zaključki v zvezi s skupno kmetijsko politiko

    191.  meni, da način, na katerega Komisija obravnava pomanjkljivosti, odkrite z identifikacijskim sistemom za zemljišča (predolgi postopki ugotavljanja skladnosti, ki povzročajo pavšalne popravke, prepozna vključitev akcijskih načrtov in pridržkov v letna poročila o dejavnostih), vključuje finančno tveganje za proračun Unije; zahteva, da se za odpravo pomanjkljivosti identifikacijskega sistema za zemljišča hitro izvedejo akcijski načrti; zahteva, da se v primeru neupoštevanja rokov sorazmerno zmanjšajo in začasno zaustavijo mesečna ali vmesna izplačila zadevnim državam članicam, da se prepreči finančno tveganje za proračun Unije;

    192. zlasti spominja, da države članice leta 2012 še zmeraj niso v celoti odpravile napak, ki jih je leta 2006 odkrilo Računsko sodišče v Franciji in na Portugalskem in ki jih je leta 2008 potrdila Komisija, ne glede na sklepe o pavšalnih popravkih; spominja, da so bila v letih 2006–2013 opravljena neposredna plačila, katerih zakonitost in pravilnost ni bila v celoti zagotovljena; je zaskrbljen v zvezi s proračunom Unije, saj še niso bili opravljeni finančni popravki za nepravilno plačana proračunska sredstva v letih 2008–2013 v Franciji ter v letih 2010–2013 na Portugalskem zaradi vztrajnih napak v LPIS, ki so bile odkrite leta 2006; ugotavlja pa, da je Komisija uporabila neto finančne popravke že pred letom 2008 v Franciji in pred letom 2010 na Portugalskem; poziva Komisijo, naj z uporabo neto popravkov izravna celotno finančno tveganje takšnih napak v proračunu Unije;

    193.  pozdravlja sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi neto finančnih popravkov za države članice glede kmetijstva in kohezijske politike (COM(2013)0994), saj se Komisija ni zgolj zavezala, da bo pospešila postopek preverjanja skladnosti, tako da bo mogoče v običajnih primerih dve leti po prvi reviziji sprejeti finančne popravke, temveč tudi privolila, da bo prekinitev in začasno ustavitev plačil za skupno kmetijsko politiko prilagodila skladom za kohezijsko politiko; spominja, da je Parlament že več let zahteval ti dve obljubi, predvsem v resoluciji o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2011[29];

    194.  ugotavlja, da so vsi finančni popravki na področju kmetijstva neto finančni popravki; meni pa, da je treba postopek preverjanja skladnosti, da bi dosegel svoj polni učinek, pospešiti ter še izboljšati merila in metode uporabe neto finančnih popravkov tako, da bi presegli predvidene nove smernice, ki bodo temeljile na obstoječih smernicah, ki jih je Komisija sprejela že 23. decembra 1997[30];

    195.  zlasti poudarja, da s strani Komisije napovedanega skrajšanja postopka preverjanja skladnosti, ki vodi do finančnih popravkov, ne bo mogoče oceniti pred sredino leta 2016, kar z vidika podelitve razrešnice pomeni, da se bo Parlament s tem ukvarjal šele v letih 2017 in 2018;

    196.  podpira pridržke, ki jih je izrazil generalni direktor GD AGRI:

    –       pridržek v zvezi z resnimi pomanjkljivostmi v sistemu neposrednih plačil v Bolgariji, Franciji in na Portugalskem,

    –       pridržek v zvezi z vsemi odhodki za razvoj podeželja;

    –       pridržek v zvezi s pomanjkljivostmi v nadzornih in kontrolnih sistemih ekološke pridelave;

    poziva novoizvoljeni Parlament, naj od novega komisarja zahteva trdno zavezo, da bo popravil stanje, vključno s pripravo posebne ureditve za najbolj izpostavljene države članice, da bi okrepil zaščito proračuna Unije;

    Regionalna politika, energetika in promet

    197.  spominja, da je bilo za regionalno politiko, ki se izvaja predvsem prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS), opravljenih 96 % odhodkov na tem političnem področju, pri čemer je bilo za Evropski sklad za regionalni razvoj (s plačili v višini 27,5 milijarde EUR) in Kohezijski sklad (s plačili v višini 9,6 milijarde EUR) v letu 2012 opravljenih 97 % odhodkov, predvidenih za regionalno politiko;

    198.  ugotavlja, da je med 180 transakcijami, ki jih je revidiralo Sodišče, 88 (49 %) vsebovalo napake; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče na podlagi količinsko opredeljenih napak ocenilo najverjetnejšo stopnjo napake na 6,8 %, kar je za 0,8 % več kot prejšnje leto; Komisija opominja, da bi ta stopnja ostala nespremenjena, če bi Računsko sodišče upoštevalo pavšalne finančne popravke;

    199.  poudarja, da rezultati revizije Računskega sodišča kažejo na pomanjkljivosti pri prvostopenjskih kontrolah odhodkov; opozarja, da so imeli po mnenju Računskega sodišča organi držav članic pri 56 % transakcij na področju regionalne politike, na katere so vplivale napake (količinsko opredeljive in/ali neopredeljive), na voljo dovolj informacij, da bi lahko pred potrditvijo odhodkov Komisiji eno ali več napak odkrili in popravili; opozarja tudi, da je glavni vir napak financiranje projektov, ki niso skladni s pravili javnega naročanja na ravni Unije in/ali na nacionalni ravni ali ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost, ter prijavljanje neupravičenih stroškov;

    200.  opozarja, da je sistem za upravljanje kohezijske politike načrtovan za več let, ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem politike, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

    201.  meni, da ni sprejemljivo, da se več let zapored ugotavljajo enake napake, pogosto celo v istih državah članicah; ugotavlja, da Komisija z začasnimi ustavitvami in prekinitvami plačil zagotavlja izvajanje popravnih ukrepov v primerih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj na podlagi te ugotovitve okrepi spremljanje nacionalnih in regionalnih sistemov upravljanja in nadzora ter omili spremljanje v državah, katerih sistemi upravljanja in nadzora so se izkazali za zanesljive;

    202.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da so države članice dolžne preprečevati ali odkrivati in popravljati nepravilne dogodke ter o tem poročati Komisiji; opozarja, da imajo organi upravljanja in organi za potrjevanje v državah članicah zato osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da so odhodki, ki jih povrne Komisija, pravilni (točka 5.12 letnega poročila);

    203.  ugotavlja, da je Računsko sodišče preverilo nadzorne in kontrolne sisteme štirih revizijskih organov v štirih državah, pri čemer je sisteme v Belgiji (valonska regija), na Malti in v Združenem kraljestvu (Anglija, v primeru Evropskega socialnega sklada (ESS)) ocenilo kot pogojno učinkovite, sisteme na Slovaškem pa kot učinkovite;

    204.  priznava, da sta GD za regionalno in mestno politiko ter GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje od leta 2009 pregledala 62 od 112 revizijskih organov; opozarja, da so ti revizijski organi zadolženi za 257 od 317 operativnih programov ESRR/KS in 48 od 117 operativnih programov ESS; prav tako opozarja, da se na revizijske organe, pregledane v štirih letih, nanaša 95 % sredstev za ESRR/KS v programskem obdobju 2007–2013;

    205.  zaskrbljeno ugotavlja, da je Računsko sodišče preverilo poročila nacionalnih revizijskih organov za 138 operativnih programov ESRR/KS in ESS ter odkrilo več pomanjkljivosti; je seznanjen s tem, da Komisija v zvezi s tem poudarja, da so bile v primerih, v katerih je sporočene stopnje napak ocenila kot nezanesljive, morda uporabljeni pavšalni popravki;

    206.  je zaskrbljen, da Komisija neodvisna revizijska mnenja, letna poročila o nadzoru ter izjave o upravljanju, ki jih prejme do 15. februarja leta „n+1”, uporablja kot osnovo za analizo tveganja in za lastne revizije, čeprav dokumenti pogosto vsebujejo nepravilnosti; ugotavlja, da zaradi tega ti dokumenti ne omogočajo natančne analize tveganja;

    207.  zato poziva Komisijo, naj na podlagi lastnega revizijskega postopka (lastne analize tveganja, poročila Računskega sodišča in drugi viri) v letu „n“ izvede revizije pri končnih upravičencih in organih, ki izdajajo dovoljenja, v državah članicah, ki so v letu „n–1“ izstopale zaradi pomanjkljivosti upravnih in kontrolnih sistemov; v zvezi s tem zahteva smiselno avtomatizacijo;

    208.  poziva Komisijo, naj v programskem obdobju 2014–2020 z naključnimi revizijami sama pregleda operativne programe, ki so izstopali zaradi visokega zneska, pogostosti napak ali pomanjkljivosti v nadzornih in kontrolnih sistemih;

    209.  meni, da bi se morala Komisija sama zavezati smernicam za lastne revizije; poziva Komisijo, naj smernice predstavi že pred postopkom podelitve razrešnice za leto 2013; zato zahteva točne podatke o tem, v kolikšni meri so bile za države članice in programe, ki so se v preteklosti izkazali za sumljive, izvedene posebne revizije in kako bi bilo mogoče pospešiti izvajanje neto finančnih popravkov; tak pristop mora biti viden tudi v delegiranem pravnem aktu, ki bo sprejet;

    210.  se zaveda, da merila pravne države ne dovoljujejo „samodejnih kazni”; zato zahteva, da Komisija stori vse, kar je v njeni moči, da bi skrajšala kontradiktorne postopke, ki so osnova za izvedbo neto finančnih popravkov ali prekinitev plačila; poziva Komisijo, naj pred postopkom podelitve razrešnice za leto 2013 poroča o doseženem napredku;

    211.  prav tako pozdravlja dejstvo, da je Komisija v obdobju od sredine leta 2010 do novembra 2013 izvedla dodatne preglede revizijskih organov, posredniških organov in upravičencev (77 revizij 70 operativnih programov v 16 državah članicah), da bi se prepričala o kakovosti upravnega nadzora;

    212.  poudarja, da so se po podatkih iz poročila generalnega direktorata REGIO o dejavnostih za leto 2012 tvegana plačila gibala med 755,8 milijona EUR (najmanj) in 1.706,8 milijona EUR (največ); opozarja, da je Komisija v zvezi s tem izrekla 61 pridržkov za programe ali njihove dele ter 25 reputacijskih pridržkov, zlasti za Španijo, Švedsko, evropsko teritorialno sodelovanje in Češko; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za čim večjo poenostavitev, da bi se v čim večjem obsegu izognili možnosti napake;

    213.  pozdravlja vrsto izboljšav, ki jih prinaša nova uredba o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013[31]: prvo plačilo šele po sprejetju operativnega programa, razveljavitev obveznosti tri leta po izteku programa („n+3”); zmanjšanje predplačil, zadržanje 10 % izračunanega zneska pri plačilih do sprejetja obračuna, možnost vključitve posebnih priporočil za posamezne države v partnerske sporazume;

    214.  pozdravlja nova pravila za programsko obdobje 2014–2020, sprejeta z rednim zakonodajnim postopkom, vključno z ukrepi, kot so imenovanja revizijskih organov in organov za potrjevanje, akreditacije revizijskih organov, pregled revizij in potrjevanje računovodskih izkazov, finančni popravki in neto finančni popravki, sorazmerni nadzor in predhodno pogojevanje, katerih cilj je dodatno prispevati k zmanjšanju stopnje napak; v zvezi s tem podpira čedalje večjo usmerjenost v rezultate in tematsko osredotočenost kohezijske politike, ki bi morali zagotoviti visoko dodano vrednost sofinanciranih dejavnosti; prav tako pozdravlja opredelitev resne pomanjkljivosti in pričakovano višjo stopnjo popravkov ponavljajočih se pomanjkljivosti;

    215.  obžaluje pa, da lahko države članice tudi v skladu z novo uredbo o ESRR (EU) št. 1301/2013[32] pomanjkljive projekte, odkrite v letu „n“, zamenjajo z novimi projekti, s čimer odpade bistvena spodbuda za skrbno porabo sredstev; meni, da bi bilo treba ob naslednji priložnosti to ureditev omejiti in jo najpozneje do leta 2020 povsem spremeniti;

    216.  prav tako obžaluje, da Uredba (EU) št. 1301/2013 ne opredeljuje dokončnih meril za ocenjevanje sistemov („resne pomanjkljivosti“) in določitev stopnje pavšalnih finančnih popravkov; pričakuje podrobna in operativna merila, s pomočjo katerih bo lahko Komisija termin „resna pomanjkljivost“ opredelila v delegiranem aktu;

    217.  priznava, da je med postopkom podelitve razrešnice med poročevalcem in Komisijo potekalo več dvostranskih srečanj o horizontalnih vprašanjih delegiranega akta, na katerih sta natančneje določila, kako bi lahko jasneje opredelili „resne pomanjkljivosti“ in kako bi lahko zaostrili finančne popravke, če resne pomanjkljivosti ne bi bile odpravljene; obžaluje, da predlogi Odbora za proračunski nadzor o stopnji finančnih popravkov (dodajanje stopnje 50 % in 75 %) niso bili upoštevani; obžaluje, da je postal začetni avtomatizem za uvedbo finančnih popravkov na višji ravni, če se enaka resna pomanjkljivost odkrije drugo leto zapored, v najnovejšem osnutku delegiranega akta neobvezen, zaradi česar so se zahteve glede uvedbe nadzornih in kontrolnih sistemov, ki zagotavljajo dobro finančno poslovodenje, za države članice omilile;

    218.  pozdravlja sporočilo Komisije o neto finančnih popravkih za države članice (COM(2013)0934); vendar dvomi, da so dokumenti, ki jih države članice posredujejo do 15. februarja leta „n+1“, tehtna podlaga za analizo tveganja; ugotavlja tudi, da kontradiktorni postopek, ki lahko vodi do uporabe neto popravkov, traja štiri mesece, kar je predolgo;

    219.  glede na visoko stopnjo napak pri javnih naročilih v kohezijski politiki in ob upoštevanju seminarja Računskega sodišča o javnih naročilih EU, ki je potekal januarja 2014, poziva k odločnejšemu in takojšnemu izvajanju obstoječih pravil na tem področju v državah članicah; poleg tega poziva k boljšemu usklajevanju pravil javnega naročanja na ravni vseh deležnikov ter k poenostavitvi in uskladitvi pravil in finančnih popravkov;

    220.  pozdravlja morebitno uvedbo prostovoljnih nacionalnih izjav o upravljanju sredstev držav članic na področju deljenega upravljanja;

    221.  poziva Komisijo, naj Parlament vsako leto pravočasno vključi v sofinanciranje TEN-T/instrumenta za povezovanje Evrope, tako da mu posreduje informacije o izboru projektov prometne infrastrukture in zneskih; poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto posreduje seznam prometnih projektov in zneskov sofinanciranja iz regionalnega in kohezijskega sklada;

    222.  poziva Komisijo, naj opredeli in sprejme hitre ukrepe za odpravo pomanjkljivosti revizijskega sistema na področjih kohezijske politike;

    223.  podpira pridržke, ki jih je izrazil generalni direktor GD REGIO v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi ESSR, KS in IPA v programskem obdobju 2007–2013 za 17 držav članic (72 programov) in 12 programov evropskega teritorialnega sodelovanja; podpira tudi pridržek v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi ESSR, KS in IPA v programskem obdobju 2000–2006 za programe 5 držav članic (11 programov); v zvezi s tem poudarja predvsem naslednje:

    –       revizijski organi vseh držav članic morajo svoje zadolžitve jemati resno, da bi prispevali k trajnostnem izboljšanju upravljavskih, nadzornih in kontrolnih sistemov,

    –       Komisija mora v letu „n“ izvajati revizije pri končnih upravičencih in organih, ki izdajajo dovoljenja, v državah članicah, v katerih so bile v letu „n–1“ ugotovljene pomanjkljivosti upravnih in kontrolnih sistemov,

    –       Komisija se mora zavezati, da bo vsaj enkrat v programskem obdobju preverila vse operativne programe,

    –       Komisija mora pravočasno pred postopkom podelitve razrešnice za leto 2013 poročati o operativni uporabnosti izraza „resne pomanjkljivosti“ v delegiranih aktih in o posledičnih neto finančnih popravkih;

    poziva novoizvoljeni Parlament, naj od novega komisarja zahteva trdno zavezo, da bo popravil stanje, vključno s pripravo posebne ureditve za najbolj izpostavljene države članice, da bi okrepil zaščito proračuna Unije;

    224.  poziva novoizvoljeni Parlament, naj odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi s kmetijsko in regionalno politiko določi kot nujno nalogo v delovnem programu nove Evropske komisije;

    225.    naproša novoizvoljeni Parlament, naj na tem mestu navedene pomanjkljivosti v kmetijski in regionalni politiki upošteva pri zaslišanju članov nove Komisije ter zahteva ustrezne obljube, da bi zagotovili boljšo zaščito proračuna Unije;

    226.               glede na zgoraj navedeno poziva novoizvoljeni Parlament, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira izkoristi vsa pravna sredstva za dosego dodatnih zakonodajnih izboljšav, če je to ustrezno;

    Delovna skupina Komisije za Grčijo

    227.  ceni delo delovne skupine za Grčijo; poudarja, da so od 181 prednostnih projektov, ki jih je opredelila omenjena skupina, ogroženi naslednji projekti v vrednosti 415,7 milijona EUR:

    –       novo pristanišče v Igumenitsi, faza C, z odobrenimi sredstvi v višini 81,25 milijona EUR,

    –       odsek primestne železnice Pireus-3 Gefires s sofinanciranim proračunom v višini 70 milijonov EUR,

    –       gradnja pomola v pristanišču Simi z odobrenim sredstvi v višini 4,1 milijona EUR,

    –       nacionalni register z odobrenimi sredstvi v višini 41,9 milijona EUR,

    –       zemljiška knjiga s sofinanciranim proračunom v višini 130 milijonov EUR,

    –       elektronska vozovnica z odobrenimi sredstvi v višini 34,76 milijona EUR,

    –       obnova jezera Karla z odobrenimi sredstvi v višini 41 milijonov EUR,

    –       izboljšanje cestne povezave z odlagališčem v drugi geografski enoti prefekture Etolija-Akarnanija z odobrenimi sredstvi v višini 11,4 milijona EUR,

    –       izboljšanje/razširitev pokrajinske ceste Velo–Stimagka–Kutsi–Nemea z odobrenimi sredstvi v višini 7,1 milijona EUR,

    –       zamenjava glavnega vodovoda na Zakintosu z odobrenimi sredstvi v višini 9,6 milijona EUR,

    poziva Komisijo, naj natančno obvesti Parlament o težavah, ki so se pojavile pri teh projektih;

    228.  poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve delovne skupine za vse države članice, ki imajo težave pri upravljanju sredstev Unije;

    Zaposlovanje in socialne zadeve

    229.  poudarja, da se politika zaposlovanja in socialnih zadev izvaja predvsem prek Evropskega socialnega sklada (ESS), pri čemer se prek njega zagotovi 11.782 milijonov EUR oziroma 97 % sredstev;

    230.  ugotavlja, da je med 180 transakcijami, ki jih je revidiralo Sodišče, 63 (35 %) vsebovalo napake; opozarja, da je Računsko sodišče na podlagi količinsko opredeljenih napak pri 31 postopkih ocenilo najverjetnejšo stopnjo napake na 3,2 %, kar je za 1 % več kot prejšnje leto; Komisija opominja, da bi ta stopnja ostala nespremenjena, tj. blizu praga pomembnosti, če bi Računsko sodišče upoštevalo pavšalne finančne popravke, ki so bili uvedeni leta 2012 in ki so bili še posebej visoki (25-odstotni pavšalni znesek) v eni državi članici;

    231.  poudarja, da rezultati revizije Računskega sodišča kažejo na pomanjkljivosti pri prvostopenjskih kontrolah odhodkov; opozarja, da Računsko sodišče enako kot prejšnja leta meni, da so imeli organi držav članic za 67 % transakcij z napakami (količinsko opredeljivimi in količinsko neopredeljivimi) dovolj informacij, da bi lahko vsaj nekatere odkrili in popravili, preden so Komisiji potrdili odhodke; opozarja tudi, da so glavni vir napak prijavljanje neupravičenih stroškov in kršitve pravil javnega naročanja;

    232.  podpira Komisijo pri prizadevanjih, da bi poenostavljeno obračunavanje stroškov, ki obstaja od leta 2007, uvedli v obračune za celotno področje, in poziva države članice, naj, kadar je le mogoče, uporabljajo poenostavljeno obračunavanje stroškov, saj bi bili projekti tako manj občutljivi na napake, kar je potrdilo tudi Računsko sodišče;

    233.  je zadovoljen, da nova uredba o Evropskem socialnem skladu[33] razširja področje uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov; tako bo mogoče od leta 2014 naprej obračunavati pavšalne prispevke do zneska 100.000 EUR, za projekte, za katere se nameni manj kot 50.000 EUR javnih sredstev, pa je poenostavljeno obračunavanje stroškov obvezno;

    234.  meni, da bi bilo treba načrt Komisije, ki želi do leta 2017 za 50 % dejavnosti Evropskega socialnega sklada uporabiti poenostavljeno obračunavanje stroškov, obravnavati kot minimalni ukrep, in poziva vse države članice, naj zagotovijo povišanje tega odstotka z izvajanjem poenostavljenega obračunavanja stroškov; poziva Komisijo, naj pred postopkom podelitve razrešnice za leto 2013 poroča o napredku pri poenostavljenem obračunavanju stroškov s strani držav članic;

    235.  ugotavlja, da je Računsko sodišče preverilo nadzorne in kontrolne sisteme štirih revizijskih organov v štirih državah, pri čemer je sisteme v Belgiji (valonska regija), na Malti in v Združenem kraljestvu (Anglija) ocenilo kot pogojno učinkovite, sisteme na Slovaškem pa kot učinkovite;

    236.  pozdravlja predložitev poročila z naslovom „Overview Report on the Results of the Thematic Audit on Management Verifications Conducted by Member States”; opozarja, da poročilo priča o precejšnjih pomanjkljivostih pri delovanju revizijskih organov: da je v organizaciji upravnih in posredniških organov mogoče najti slabosti, da so pregledi pogosto zgolj formalnost, da prihaja do kršitev pravil o javnem naročanju, da pri predaji zadolžitev ni izobraževanja in nadzora in da primanjkuje upravnih zmogljivosti in napotkov, ter pozdravlja priporočila iz tega poročila, ki vključujejo poenostavljeno obračunavanje stroškov z organizacijo seminarjev o tem v vseh državah članicah, učinkovitejše upravljanje z namenskimi skupinami za preverjanje obračunavanja stroškov, večje število kontrol upravičencev na kraju samem, boljši nadzor nad pooblaščenimi in vodstvenimi organi z omejevanjem odobritev na število, ki ga je dejansko mogoče obvladati, in izvajanje akcijskih načrtov, kadar se ugotovijo pomanjkljivosti;

    237.  je zelo zaskrbljen nad tem, da je generalni direktorat EMPL pri 13 od 117 letnih poročil o nadzoru za leto 2012 prilagodil stopnjo napak, ki so jo sporočile države članice, ali pa jo je ocenil kot nezanesljivo (v letu 2011 je bilo takšnih primerov 42 od 117); to je vznemirljivo predvsem zato, ker Komisija uporablja neodvisna revizijska mnenja, letna poročila o nadzoru ter izjave o upravljanju držav članic kot podlago za oceno tveganja in lastne revizije;

    238.  priznava, da je Komisija v prejšnjem programskem obdobju pregledala 85 od 91 nacionalnih revizijskih organov; opozarja, da so ti organi pristojni za 111 operativnih programov oziroma 99 % zagotovljenih sredstev;

    239.  obžaluje, da poročilo generalnega direktorata EMPL o dejavnostih za leto 2012 v zvezi s plačili, opravljenimi v programskem obdobju 2007–2013, vsebuje pridržek v zvezi z 68 milijoni EUR, ki se nanaša na 27 od 117 operativnih programov (Španija 9, Italija 4, Združeno kraljestvo 3), ter ugotavlja, da so bili sprejeti postopki prekinitve in začasne ustavitve, kadar je bilo to potrebno; vztraja pri tem, da je potrebna poenostavitev;

    240.  pozdravlja strogo uporabo prekinitev in začasnih ustavitev plačil; se strinja s Komisijo, da gre pri tem za izjemno učinkovita instrumenta; opozarja, da poročilo generalnega direktorata EMPL o dejavnostih za leto 2012 navaja, da je bilo v obdobju, ki ga zajema poročilo, izrečenih 38 prekinitev plačil v znesku 881,7 milijona EUR (2013: 29 v znesku 389,5 milijona EUR) in dve začasni ustavitvi plačil, kar velja za stanje na dan 31. decembra 2012 (Nemčija);

    241.  pozdravlja poročilo Komisije z naslovom „Simplification and Gold-Plating in the European Social Fund”[34] in poziva Komisijo, naj ne popušča pri prizadevanjih za upravno poenostavitev v državah članicah;

    242.  poudarja, da prihaja na področju socialne politike čedalje pogosteje do resnih konfliktov glede pristojnosti na ravni držav članic in evropski ravni, poziva Komisijo, naj spoštuje načelo socialne države, ki je zapisano v ustavah številnih držav članic, in meni, da se v tem skrivajo velike možnosti prihrankov za proračun Unije;

    243.  zahteva politiko, ki bi zmanjšala stopnjo brezposelnosti mladih in prinesla dodatno evropsko vrednost; meni, da lahko Unija pomaga predvsem pri krepitvi infrastrukture poklicnega in nadaljnjega izobraževanja; poziva k „odkriti“ evropski politiki podpore, ki bi se precej bolj osredotočala na prenos znanja iz držav članic z nizko stopnjo brezposelnosti mladih v države članice, v katerih je ta stopnja visoka, ne da bi pri tem še naprej vzbujala neupravičena pričakovanja in dajala dodatne obljube, ki ne sodijo med poglavitne pristojnosti Unije;

    244.  kritizira, da se Komisija ni odzvala na večkratne pozive Parlamenta in navedla absolutnih zneskov in deležev sredstev Unije v programskem obdobju 2007–2013, porabljenih za izboljšanje izobraževalne strukture;

    245.  ugotavlja, da državljanom Unije in davkoplačevalcem ni mogoče pokazati dosežkov, uresničenih z milijardnimi plačili iz Evropskega socialnega sklada in strukturnih skladov za boj proti brezposelnosti mladih; opozarja, da nosilci ukrepov za delovni trg na kraju samem zanikajo, da se statistični podatki o tem domnevno ne zbirajo; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo držav članic pri zagotavljanju statističnih podatkov in rednih poročil na podlagi skupnih meril za sredstva Unije, ki se uporabljajo za obravnavanje brezposelnosti mladih; spominja Komisijo, da je odgovorna za uporabo davkoplačevalskega denarja Unije za brezposelne mlade, in meni, da so rezultati politike podpore Unije, zlasti z ozirom na vzbujena pričakovanja glede zmanjšanja stopnje brezposelnosti mladih, nezadostni;

    246.  poudarja potrebo po celovitem pristopu in dopolnjevanju med ukrepi za boj proti brezposelnosti mladih na ravni Unije in nacionalni ravni ter z drugimi programi in instrumenti, ki jih financira Unija in ki bi lahko prispevali k zmanjšanju ravni brezposelnosti mladih, kot so Obzorje 2020, Erasmus+ in Erasmus za mlade podjetnike; meni, da bo to zagotovilo učinkovito in uspešno porabo sredstev Unije ter dodano vrednost nacionalnih politik za prizadevanja na ravni Unije;

    247.  zahteva, da se razišče hujši primer goljufije v zvezi z ESS v Španiji; je seznanjen s tem, da naj bi šlo pri goljufiji za izobraževalne prireditve, ki so se odvijale zgolj navidezno prek interneta in z neobstoječimi udeleženci, pri čemer je bila višina subvencij v tem primeru odvisna od števila vpisanih udeležencev; je zaskrbljen, saj gre pri tem za več milijonov EUR; pričakuje, da bo Komisija pojasnila, zakaj ni nobeden od inšpektorjev v obvezni hierarhiji inšpekcij (računsko sodišče v Madridu, špansko računsko sodišče, Komisija – GD EMPL, Evropsko računsko sodišče), ki jih predpisuje uredba o skladih, odkril tega primera, in sporočila, ali je pri primeru sodeloval tudi urad OLAF; zahteva pojasnilo o tem, ali je bilo Evropsko računsko sodišče seznanjeno s to zadevo; pričakuje tudi podatke o tem, koliko podobnih primerov se je zgodilo v preteklosti (na primer na Nizozemskem in v drugih državah članicah);

    248.  znova poziva k spremljanju finančnih instrumentov, zlasti Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ustreznih sestavin instrumenta za predpristopno pomoč in evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, ter merjenju njihove uspešnost glede na posebne politične cilje, opredeljene v strategiji Evropa 2020, pa tudi v vsakoletnem političnem procesu evropskega semestra;

    Zunanji odnosi

    249.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po ocenah Računskega sodišča stopnja najverjetnejše napake na področju zunanjih odnosov, pomoči in širitvene politike 3,3 % (2011: 1,1 %);

    250.  poudarja, da je treba porast stopnje napak obravnavati tudi v luči novega postopka naključnih pregledov, ki ga je razvilo Računsko sodišče, pri čemer so ti pregledi za leto 2012 sestavljeni zgolj iz vmesnih plačil, končnih plačil in obračunanih predplačil;

    251.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se vse napake, ki jih je odkrilo Računsko sodišče, nanašale na postopke, ki so bile načeloma predmet pregledov Komisije, tej pa pri tem ni uspelo preprečiti ali odpraviti nobene od napak;

    252.  spominja, da metodološka sprememba pri postopku naključnih pregledov Računskega sodišča omogoča primerjavo med stopnjo napak pri deljenem upravljanju sredstev (5,3 %) in stopnjo napak pri osrednjem upravljanju sredstev (4,3 %), in v zvezi s tem opozarja, da je rezultat Komisije na področju zunanjih odnosov razmeroma dober;

    253.  opozarja, da stopnja preostale napake, navedena v revizijskem poročilu revizijske hiše Moore and Stephens, ki ga je naročil EuropeAid, znaša 3,63 % in je tako višja od ocene Računskega sodišča glede letne stopnje napak; opozarja, da se ne strinja z argumentom Komisije, da je stopnja napak ob koncu obdobja zaradi izvedenih popravkov samodejno manjša;

    254.  odločno poziva Komisijo, naj učinkovito popravi ugotovljene napake in izvede izterjave;

    255.  ugotavlja, da je mogoče sorazmerno dober rezultat Komisije na področju zunanjih odnosov vsaj delno pripisati temu, da je v dveh kategorijah, in sicer proračunski pomoči in prispevkih Unije za projekte, ki jih financira več donatorjev, izvajajo pa mednarodne organizacije, na primer ZN, dovzetnost postopkov za napake zaradi vrste plačilnih pogojev omejena;

    256.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je po mnenju Računskega sodišča nadzorni in kontrolni sistem GD ELARG učinkovit, čeprav je treba še izboljšati metodo, ki se uporablja za izračunavanje stopnje preostalih napak;

    257.  obžaluje, da pomanjkljivosti v predhodnih kontrolah ter v kontrolnem in nadzornem sistemu EuropeAid niso bile odpravljene ter da po ugotovitvah Računskega sodišča prestrukturiranje, ki ga je leta 2011 izvedla Komisija, še zmeraj ovira dejavnosti oddelka za notranjo revizijo; obžaluje, da so kontrolni in nadzorni sistemi EuropeAid le pogojno učinkoviti, kar pomeni, da ne prispevajo k odkrivanju in odpravljanju bistvenih napak;

    258.  se pridružuje priporočilom Računskega sodišča, da mora Komisija hitro pripraviti obračun odhodkov, se s partnerji, odgovornimi za izvajanje, in upravičenci zavzemati za boljše ravnanje z dokumenti, izboljšati upravljanje oddaje javnih naročil z določitvijo jasnih izbirnih meril in boljšo dokumentacijo postopka ocenjevanja, izboljšati kakovost revizij odhodkov, ki jo izvajajo zunanji revizorji, ter poskrbeti, da bodo generalni direktorati, dejavni na področju zunanjih odnosov, uporabljali skladno in trajno metodo izračunavanja stopnje preostalih napak;

    259.  pozdravlja revizije smotrnosti poslovanja, ki jih je Računsko sodišče izvedlo zlasti v okviru priprave posebnih poročil o pomoči Evropske unije Demokratični republiki Kongo, Egiptu in Palestini, saj se pri tem oceni, ali je upravljanje Komisije v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in varčnosti; na podlagi teh poročil predlaga, naj Komisija in Računsko sodišče tesno sodelujeta za nadaljnji razvoj merljivih kazalnikov in metodologije za revizije uspešnosti v zvezi s projekti močno politične narave, ki jih financira Unija, kot so projekti, usmerjeni v krepitev spoštovanja človekovih pravic, načela pravne države in demokracije, kadar odločitev o nadaljnjem izvajanju ali prekinitvi projekta ni odvisna le od dejanskih rezultatov v danem časovnem okviru;

    260.  podpira stalna prizadevanja Komisije za spremembo pristopa iz tistega, ki temelji na vložkih, v pristop, ki je usmerjen k učinkovitosti in vplivu, in poziva k sprejetju posebnih, merljivih, dosegljivih, ustreznih in časovno opredeljenih meril za vse programe v naslovu 4, kot je priporočilo Računsko sodišče; upa, da pri teh programih ne bodo ugotovljene iste pomanjkljivosti kot pri tistih, ki so bili revidirani za letošnje poročilo;

    261.  je seznanjen s težavami, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče glede upravljanja socialnih dodatkov, in poziva Komisijo, naj izvede vsa priporočila; pozdravlja dosedanje korake Komisije in jo spodbuja, naj pospeši uvedbo novega programa za odpravo teh težav;

    262.  spominja na priporočilo o ponovni uporabi materiala, uporabljenega v misijah za opazovanje volitev, v drugih podobnih misijah ali delegacijah Unije, da bi zmanjšali vpliv na proračun in čim bolje izkoristili proračunska sredstva.

    Razvoj in sodelovanje

    263.  ceni, da je bilo leta 2012 ocenjenih več kot 1350 projektov, in sicer glede na primernost in zasnovo projektov, učinkovitost, uspešnost, učinek in vzdržnost v skladu s sistemom Komisije za spremljanje, usmerjeno v rezultate; opaža, da se je delež projektov z večjimi težavami zmanjšal z 8 % (2010 in 2011) na 5 % leta 2012[35];

    264.  z zaskrbljenostjo opaža, da se je število primerov, ki jih je začel raziskovati urad OLAF v povezavi s projekti, ki jih upravlja EuropeAid/GD DEVCO, povečalo s 33 (leta 2011) na 45 v letu 2012, vseeno pa priznava, da je število novih primerov ostalo nižje kot v katerem koli letu med 2005 in 2010;

    265.  pozdravlja pobudo Komisije „Pregledna pomoč”[36], s katero se zagotavljajo celovite in pravočasne informacije o humanitarni in razvojni pomoči, utegne pa tudi pripomoči k zmanjšanju dvojnega financiranja;

    266.  pozdravlja, da je EuropeAid/GD DEVCO leta 2012 uvedel dosledno metodologijo za izračun ocenjene stopnje preostalih napak, torej tistih, ki jih ni zaznalo nobeno preverjanje, namenjeno preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju napak; je zadovoljen, da je metodologija za ocenjevanje stopnje preostalih napak po mnenju Računskega sodišča primerna in uporabna;

    267.  vseeno izraža zaskrbljenost zaradi stopnje preostalih napak, ki je za EuropeAid/GD DEVCO ocenjena na 3,6 %, in poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za boljše analiziranje, dokumentiranje in pojasnjevanje glavnih vrst napak ter naj sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje napak v prihodnosti, vključno s posvetovanjem z ustreznimi interesnimi skupinami, zlasti kar zadeva plačila mednarodnim organizacijam, ki so predstavljala 38 % skupne stopnje preostalih napak[37];

    Raziskave in druge notranje politike

    268.  opominja, da so glavni instrumenti financiranja v tej skupini politik okvirni programi za raziskave, katerih odhodki so znašali 7.957 milijonov EUR ali 68 % operativnih odhodkov, in program vseživljenjskega učenja, katerega odhodki so znašali 1.529 milijonov EUR ali 13 % operativnih odhodkov;

    269.  ugotavlja, da je med 150 transakcijami, ki jih je revidiralo Sodišče, 73 (49 %) vsebovalo napake; ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi količinsko opredeljenih napak ocenilo najverjetnejšo stopnjo napake na 3,9 % in da pri tem po mnenju Računskega sodišča obračunana predplačila, nov sestavni del vzorca za leto 2012 (glej točke 1.6, 1.7 in 1.15 letnega poročila), znašajo 2,1 %; s tem se to področje (raziskave in druge notranje politike) giblje ob pragu pomembnosti;

    270.  je seznanjen s tem, da Računsko sodišče pregledane nadzorne in kontrolne sisteme okvirnih programov za raziskave ocenjuje kot pogojno učinkovite, pregledane nadzorne in kontrolne sisteme programa vseživljenjskega učenja pa kot učinkovite;

    271.  poudarja, da so napake že več let enake, in sicer predvsem prijavljanje neupravičenih stroškov;

    272.  je zadovoljen, da letna poročila o dejavnostih generalnih direktoratov, ki jih je analiziralo Računsko sodišče, vsebujejo primerno oceno finančnega poslovodenja v zvezi s pravilnostjo z njim povezanih transakcij; ugotavlja, da predložene informacije v veliki meri potrjujejo ugotovitve in zaključke Računskega sodišča;

    273.  ne more razumeti, kako lahko Računsko sodišče v zahtevkih za povračilo stroškov, ki so jih potrdili neodvisni revizorji, še naprej odkriva bistveno stopnjo napake; zato meni, da morajo Komisija in države članice revizorjem dati na razpolago vso potrebno podporno in izobraževalno dokumentacijo, ki omogoča pravilno revizijo zahtevkov za povračilo stroškov; poudarja, da so potrjeni zahtevki za povračilo stroškov smiselni le, če se lahko Komisija zanese nanje;

    274.  enako kot Računsko sodišče pozdravlja poenostavitvene ukrepe (npr. metode, ki jih uporabljajo končni upravičenci za izračunavanje povprečnih stroškov dela), ki jih je leta 2011 uvedla Komisija, ter poročilo, ki ga je predložila v zvezi s tem[38]; poziva Komisijo, naj za postopek podelitve razrešnice za leto 2013 posodobi poročilo;

    275.  poudarja, kako pomembno je posebno poročilo Računskega sodišča št. 2/2013 z naslovom „Ali je Komisija zagotovila učinkovito izvajanje sedmega okvirnega programa za raziskave?“, ki ga je analiziral Odbor za proračunski nadzor[39];

    276.  iz letnega poročila o dejavnostih 2012 na področju raziskav in inovacij sklepa, da je osrednja težava pri upravljanju raziskovalnega področja v tem, da je treba poiskati sprejemljivo ravnovesje med privlačnostjo programov za udeležence in upravičenim vprašanjem finančnega nadzora; je v zvezi s tem opomnil generalnega direktorja, da pristop, ki si v vsakem primeru prizadeva doseči stopnjo preostale napake 2 %, ni praktičen[40];

    277.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče podobno kot za proračunsko leto 2011 ugotovilo bistvene opredeljive napake pri projektih v okviru programa za podporo informacijskim in komunikacijskim tehnologijam; je seznanjen s tem, da je Komisija oblikovala posebno strategijo za revizije projektov, ki niso povezani z raziskavami, v okviru katere bo do leta 2017 opravila 215 revizij; poziva Komisijo, naj poroča o tem, ali je bil neupravičeno izplačan znesek 470.000 EUR izterjan;

    278.  je seznanjen s tem, da je bilo do konca leta 2012 za šesti okvirni program opravljenih 78 % ekstrapoliranih popravkov; opraviti je treba še 1.506 od 7.101 popravkov, od katerih se jih 1.336 nanaša na revizije, zaključene leta 2011 ali prej; poziva Komisijo, naj poroča o stanju v zvezi z ekstrapoliranimi popravki za šesti okvirni program;

    279.  je zaskrbljen, da je počasen napredek pri uvedbi schengenskega informacijskega sistema II (SIS II) generalnega direktorja GD za notranje zadeve pripravil do tega, da je v poročilu o dejavnostih podal pridržek; poziva Komisijo, naj poroča o napredku pri uvedbi SIS II;

    OLAF

    280.  ugotavlja, da predsednik Komisije na plenarnem zasedanju Parlamenta doslej ni posredoval poročila o izgubi mandata komisarja za zdravje Johna Dallija 16. oktobra 2012; vztraja, da je treba upoštevati domnevo nedolžnosti, in poudarja, da so hudi očitki tobačne industrije o korupciji komisarja, ki jih je slednji vselej zavračal, vse do danes nedokazani;

    281.  močno obžaluje, da se je preiskava očitkov, ki jo je opravil Urad za boj proti goljufijam (OLAF), po analizi nadzornega odbora tega urada izkazala kot izjemno pomanjkljiva, urad pa ni posredoval pojasnila niti ni prevzel odgovornosti za to;

    282.  opozarja, da v tem primeru velja načelo prevalitve dokaznega bremena, pri katerem se na sodišču ne obravnava krivda obtoženca, pač pa mora obtoženec sam pred več sodišči dokazovati svojo nedolžnost; opozarja na dejstvo, da je John Dalli izpodbijal prostovoljno naravo in zakonitost njegovega odstopa pri Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije, s čimer bo morda dosegel plačilo odškodnine v škodo davkoplačevalcev, prav tako pa je vložil tožbo zaradi ugotovitve obrekovanja zoper družbo Swedish Match pri belgijskih organih;

    283.  poziva k temeljiti preiskavi zadeve Dalli ter popolnem in hitrem sodelovanju Komisije s sodišči v Belgiji in na Malti, pa tudi neodvisni preiskavi metod, ki jih je za ta primer uporabil urad;

    284.  je zaskrbljen zaradi visokih finančnih kazalnikov za leti 2012 in 2013 za začetek preiskave, ki spada med prednostne naloge preiskovalne politike urada OLAF, ki znašajo: za carinski sektor: 1 milijon EUR; za kmetijski sektor: 100.000 EUR za SAPARD in več kot 250.000 EUR za kmetijstvo; za strukturne sklade: 500.000 EUR za Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad ter 1 milijon EUR za ESRR; za sektorja zunanje pomoči in centraliziranih odhodkov: 50.000 EUR in za kadrovski sektor Unije: 10.000 EUR; obsoja dejstvo, da so pristojni generalni direktorati odgovorni za morebitne primere goljufij, ki ne dosegajo teh finančnih kazalnikov, ne da bi imeli na voljo kvalificirano osebje; meni, da so ogroženi denar davkoplačevalcev in finančni interesi Unije;

    285.  ugotavlja, da osem mesecev po sprejetju resolucije o zaščiti finančnih interesov[41] na plenarnem zasedanju leta 2011 Parlament ni prejel pravne analize o zakonitosti snemanj zasebnih telefonskih pogovorov med upravnimi preiskavami v zvezi s člani institucij Unije in uradniki Unije, ki jih je izvajal OLAF, ki jo je Parlament zahteval v odstavku 75;

    286.  je resno zaskrbljen zaradi ugotovitev nadzornega odbora, da urad OLAF ni uvedel predhodnega pregleda zakonitosti za preiskovalne ukrepe, razen za tiste, ki so izrecno našteti v njegovih navodilih za osebje glede preiskovalnih postopkov (ISIP); ugotavlja, da to ogroža spoštovanje temeljnih pravic in postopkovnih jamstev udeleženih oseb;

    287.  ugotavlja, da lahko kršitve bistvenih postopkovnih zahtev med pripravljalnimi preiskavami vplivajo na zakonitost končne odločitve, sprejete na osnovi preiskav urada OLAF; ocenjuje, da je to lahko zelo tvegano, saj bi kršitve na ta način imele za posledico pravno odgovornost Komisije;

    288.  meni, da je neposredna udeležba generalnega direktorja urada OLAF v nekaterih preiskovalnih nalogah, med drugim pri pogovorih s pričami, nesprejemljiva; opozarja, da se generalni direktor lahko podaja v navzkrižje interesov, saj je v skladu s členom 90(a) kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in členom 23(1) ISIP pristojen za sprejemanje pritožb proti preiskavam urada OLAF in odloča, ali se bodo sprejeli ustrezni ukrepi zaradi kršitev spoštovanja postopkovnih jamstev ali ne;

    289.  je zaskrbljen zaradi visokega števila domnevnih primerov goljufije, ki so jih službe Komisije prijavile uradu OLAF, a jih je ta zavrnil in vrnil v obravnavo službam; ugotavlja, da se ne vodi evidenca o nadaljnjih ukrepih služb; pričakuje, da bo OLAF preveril vsaj nadaljnje ukrepe v teh primerih; zahteva analizo domnevnih primerih goljufije, ki so se v letih 2012 in 2013 zavrnili in vrnili službam Komisije;

    290.  je vznemirjen zaradi rezultatov dveh anket med zaposlenimi v uradu OLAF in funkcijskih pomanjkljivosti urada, ki so postale očitne po reorganizacijah; poziva Računsko sodišče, naj opravi naknadno revizijo in še naprej obravnava posebno poročilo št. 2/2011, da bi preiskal posledice reorganizacije;

    291.  poziva Komisijo, naj Odboru za proračunski nadzor predloži nepopravljeno različico dokumenta D/000955 z dne 5. februarja 2009 o zlorabi sredstev Unije s strani visokega člana institucije Unije, ki ga je pripravil urad OLAF;

    292.  pričakuje, da ga bo Komisija obvestila o udeležencih in dnevnih redih vseh sestankov klirinške hiše v letih 2012 in 2013; je zaskrbljen v zvezi z neodvisnostjo urada OLAF in poziva nadzorni odbor, naj analizira, v kolikšni meri sestanki klirinške hiše ogrožajo neodvisnost urada OLAF;

    Tihotapljenje tobaka

    293.  zahteva, da se ovrednotijo sporazumi s štirimi tobačnimi koncerni (Philip Morris International Cooperation Inc. (PMI), Japan Tobacco International Cooperation, British American Tobacco Cooperation in Imperial Tobacco Cooperation), pri čemer se upoštevajo nova direktiva o tobačnih izdelkih[42], ratifikacija protokola k okvirni konvenciji o nadzoru nad tobakom[43] ter mnenje Parlamenta glede vprašanja, ali in kako se bo podaljšal sporazum o sodelovanju na področju tobaka s PMI;

    294.  poziva OLAF, naj sprejme odločne ukrepe za boj proti tihotapljenju cigaret; prav tako ga poziva, naj vzpostavi enote za stike s Kitajsko, Združenimi arabskimi emirati in Ukrajino, pa tudi s kraji, kjer je tihotapljenje zelo razširjeno, in z Europolom, da bi izboljšali sodelovanje; poudarja, kako pomemben je dostop do informacij in ustreznih podatkovnih zbirk v zvezi s tem;

    295.  poziva Komisijo, naj predstavi ukrepe, ki jih mora sprejeti Unija, da bi v boju proti nezakonitim tovarnam cigaret prevzela nadzor nad trgom tobaka v listih, rezanega surovega tobaka in mehanske opreme za proizvodnjo cigaret;

    Zastajajoč napredek v Bolgariji

    296.  pozdravlja jasne besede, ki jih je Komisija v poročilu o napredku dne 22. januarja 2014 namenila razvoju v Bolgariji; je zelo zaskrbljen zaradi zastajajočega napredka v okviru sedaj že sedemletnega mehanizma za sodelovanje in preverjanje, še naprej obsežne korupcije in splošnih tamkajšnjih težav pri dodeljevanju odgovornosti in odpravljanju napak; od Komisije pričakuje, da bo do Bolgarije zavzela odločno držo in dejansko preverila, ali je v teh okoliščinah sploh mogoče pravilno uporabiti sredstva Unije;

    Počasen napredek v Romuniji

    297.  pozdravlja ugotovitve, ki jih je Komisija v poročilu o napredku dne 22. januarja 2014 namenila razvoju v Romuniji; je zelo zaskrbljen zaradi počasnega napredka Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; opozarja na predloge za spremembo kazenskega zakonika, kar zadeva vprašanja o navzkrižju interesov lokalno izvoljenih nosilcev funkcij in amnestijo za poslance v primeru korupcije; meni, da je glede na razvoj dogodkov v takšnih okoliščinah skorajda nemogoče pravilno uporabljati sredstva Unije;

    Romi

    298.  ugotavlja, da je Komisija načeloma nesposobna podati izjave o ukrepih iz proračuna EU v korist vključevanja Romov v njihovih domačih državah; kritizira, da Komisija kljub leta 2010 sprejeti strategiji za Rome ni poiskala možnosti, s katerimi bi bilo mogoče dokazati ukrepe v korist Romov; kritizira, da Komisija za ESF ne zbira dovolj podatkov, zato državljanom Unije in davkoplačevalcem ni mogoče pokazati, kaj je bilo na področju vključevanja Romov doseženo s sredstvi za ESF in strukturne sklade; spominja Komisijo, da ima odgovornost v zvezi z uporabo davkoplačevalskega denarja Unije za Rome;

    Politike na področju informacijske tehnologije

    299.  poziva Komisijo, naj preuči dobro premišljene odprtokodne rešitve za e-pošto in koledar, vključno s programsko opremo za končne uporabnike; spominja Komisijo, da je mogoče z vidika odprtokodnih in varnih rešitev premisliti tudi o drugih elementih podatkovne strukture, ki običajno niso vidni končnim uporabnikom, kot so požarni zidovi, spletni strežniki itd., če javni razpis temelji na funkcionalnih specifikacijah namesto na izdelkih blagovnih znamk;

    300.  je seznanjen z vse pogostejšimi tožbami civilnodružbenih organizacij, ki so dejavne tudi na področju Romov in menijo, da jim birokracija preprečuje dostop do sredstev Unije; poziva Komisijo, naj v celotnem procesu zagotavlja večjo podporo tem organizacijam;

    301.  je zaskrbljen zaradi stanja dejanske vezanosti institucij Unije na določene prodajalce programske opreme; obžaluje dejstvo, da si Komisija kljub temu spoznanju v letu 2012 ni prizadevala za pripravo odprtih javnih razpisov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki bi temeljili na preglednih merilih in funkcionalnih specifikacijah namesto na blagovnih znamkah;

    302.  opozarja, da sta bila obseg naročila SACHA II in celotni sklop posebnih izdelkov blagovnih znamk, ki so opredeljeni v tem naročilu, tako velika, da je lahko na odprtem javnem razpisu sodelovalo le zelo majhno število izvajalcev (dva); poziva Komisijo, naj pripravi manjše in odprte javne razpise, da bi sodelovanje pri takih naročilih omogočila večjemu številu akterjev z zelo različnimi ponudbami;

    Študije in svetovanje/posvetovanje, ki jih zagotavljajo zunanji ponudniki

    303.  ugotavlja, da Komisija Parlamentu iz sistema ABAC, ki ga upravlja Komisija, ni mogla zagotoviti jasnega in strnjenega seznama v strojno čitljivi obliki, kot sta preglednica v programu Excel ali datoteka .CSV, ki bi vključeval teme vseh študij ter posebna vprašanja zunanjega svetovanja/posvetovanja, ki so ga za Komisijo opravili zunanji ponudniki, z navedbo imen teh ponudnikov in držav, v katerih imajo zadevni ponudniki sedež, ter datuma, ko so odredbodajalci namenili proračunska sredstva za študije ali zunanje svetovanje, razčlenjenega po letih od 2009 do 2013; pričakuje, da bo seznam predložen Odboru za proračunski nadzor do 1. maja 2014;

    Proračun EU in doseganje rezultatov

    Načrti upravljanja in letna poročila o dejavnostih

    304.  ugotavlja, da so generalni direktorji cilje, določene v členu 38(3)(e) finančne uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki bi morali biti izmerjeni na podlagi kazalnikov, v glavnem vključili v načrte upravljanja, in opozarja, da bi morali v letnih poročilih o dejavnostih poročati o tem, kateri cilji so bili doseženi in v kolikšni meri so dosegli želeni učinek;

    305.  je zadovoljen, da je Komisija v smislu zmanjševanja števila ciljev in kazalnikov v delovnem dokumentu (del 1) k predlogu proračuna za leto 2014 (glej COM(2013)0450) pri odhodkih za poslovanje uvedla izjave o programih;

    306.  se pridružuje kritiki Računskega sodišča (točka 10.9 letnega poročila 2012) v zvezi s tem, da cilji, prevzeti iz krovnih političnih ali zakonodajnih dokumentov, pogosto niso dovolj konkretni, zato ne pridejo v poštev za načrte upravljanja in letna poročila o dejavnostih;

    307.  poudarja, da se ti „cilji, prevzeti iz krovnih političnih dokumentov“, pogosto nanašajo na politična področja, ki niso v izključni pristojnosti Unije; zato poziva generalne direktorje, naj določijo cilje, ki natančno ustrezajo pooblastilom Unije, pri čemer naj bodo zelo pozorni na načelo subsidiarnosti;

    308.  obžaluje, da ocenjevanja niso bila uporaben vir dokazov za krepitev poročanja o političnih dosežkih v letnih poročilih o dejavnostih in da je do tega prišlo predvsem zato, ker so bila bolj usmerjena v operativna vprašanja kot v smotrnost poslovanja, ali zaradi dvomov Komisije o kakovosti informacij, ki jih je pridobila od organov držav članic;

    Poročilo o oceni financ iz člena 318 PDEU

    309.  obžaluje, da je Komisija, namesto da bi se osredotočila na uresničevanje glavnih ciljev Unije, ponudila samo niz ocenjevalnih povzetkov za programe EU z vseh področij politik EU, in sicer za odhodke po proračunskih postavkah v večletnem finančnem okviru 2007–2013;

    310.  spominja, da je Parlament 17. aprila 2013 pozval Komisijo, naj spremeni strukturo ocenjevalnega poročila iz člena 318, tako da loči notranje politike od zunanjih in se v poglavju, ki se nanaša na notranjo politiko, osredotoči na strategijo Evropa 2020, pri tem pa nameni poudarek napredku, doseženem pri uresničevanju vodilnih pobud[44];

    311.  pozdravlja, da namerava Komisija izboljšati poročanje o smotrnosti poslovanja v letnih poročilih o dejavnostih, letne načrte upravljanja in letna poročila o dejavnostih tesneje povezati s poročilom o ocenjevanju v skladu s členom 318 ter poročilo o ocenjevanju sprejeti hkrati z zbirnim poročilom;

    312.  pozdravlja, da namerava Komisija na novo oblikovati in razčleniti poročilo o ocenjevanju na podlagi nove zasnove smotrnosti poslovanja, vzpostavljene z večletnim finančnim okvirom 2014–2020; vendar ponovno poudarja, da bi morala ta zasnova vsebovati naslednje tri glavne elemente: doseganje ciljev programa (rezultati), dobro upravljanje programov s strani Komisije in držav članic, vrsta prispevka rezultatov in dobrega upravljanja k uresničevanju glavnih ciljev Unije;

    313.  opozarja, da Komisija za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja s sredstvi Unije upravlja centralno podatkovno zbirko o izključitvah – zbirko podatkov o subjektih, izključenih iz financiranja Unije zaradi nesolventnosti, ker so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije ali korupcije, zaradi odločitve naročnika, ker so storili hudo kaznivo dejanje v zvezi s svojim poslovanjem, in zaradi navzkrižja interesov; obžaluje, da centralna podatkovna zbirka o izključitvah, ki jo upravlja Komisija, ni dostopna javnosti ali poslancem Parlamenta; opozarja, da je podobna zbirka podatkov o izključenih družbah, ki jo upravlja Svetovna banka, javna; poziva Komisijo, naj javnosti omogoči dostop do centralne podatkovne zbirke o izključitvah.

    11.2.2014

    MNENJE Odbora za zunanje zadeve

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (2013/2195(DEC))

    Pripravljavka mnenja: María Muñiz De Urquiza

    POBUDE

    Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.      poudarja, da je treba sredstva Unije upravljati v skladu z načeli preglednosti in dobrega upravljanja; je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da je višja stopnja pomembnih napak v naslovu 4 za proračunsko leto 2012 posledica spremembe pristopa k vzorčenju, ki zdaj vključuje poračun vnaprejšnjih plačil, izplačanih v letu poprej;

    2.      podpira vsa priporočila Računskega sodišča glede naslova 4, zlasti za izboljšave nadzornih in kontrolnih sistemov glede obračuna vnaprejšnjih plačil, hkrati pa opozarja, da zunanjo pomoč Unije delno izvajajo subjekti zunaj Unije, pogosto v slabih razmerah, vključno s krizami in konflikti, in zahteva določeno stopnjo prilagodljivosti, prožnosti ter hitrosti, da bi bila ta pomoč učinkovita; je vseeno zaskrbljen zaradi rezultatov in učinkov obstoječih kontrol in poziva Komisijo, naj izboljša rezultate in učinkovitost evropske pomoči, ki jo izvajajo tretje strani in za katero je bilo v proračunskem letu 2012 porabljenih 796 milijonov EUR v obliki proračunske podpore in 1,4 milijarde EUR v obliki prispevkov za mednarodne organizacije; poziva Komisijo, naj posreduje več informacij o upravljanju teh sredstev v državah in organizacijah prejemnicah;

    3.      pozdravlja precejšen napredek, ki ga je GD ELARG dosegel v zvezi z notranjimi kontrolami, ki so zmanjšale pogostost napak v primerjavi z letom 2011; pozdravlja tudi napredek službe za instrumente zunanje politike in GD ECHO;

    4.      podpira stalna prizadevanja Komisije za spremembo pristopa iz tistega, ki temelji na vložkih, v pristop, ki je usmerjen k učinkovitosti in vplivu, in poziva k sprejetju posebnih, merljivih, dosegljivih, ustreznih in časovno opredeljenih meril za vse programe v naslovu 4, kot je priporočilo Računsko sodišče; upa, da pri teh programih ne bodo ugotovljene iste pomanjkljivosti kot pri tistih, ki so bili revidirani za letošnje poročilo;

    5.      je seznanjen s težavami, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče glede upravljanja socialnih dodatkov, in poziva Komisijo, naj izvede vsa priporočila; pozdravlja dosedanje korake Komisije in jo spodbuja, naj pospeši uvedbo novega programa za odpravo teh težav;

    6.      spominja na priporočilo o ponovni uporabi materiala, uporabljenega v misijah za opazovanje volitev, v drugih podobnih misijah ali delegacijah EU, da bi zmanjšali vpliv na proračun in čim bolje izkoristili proračunska sredstva.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    11.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    42

    0

    5

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    sir Robert Atkins, Bastiaan Belder, Hiltrud Breyer, Elmar Brok, Michael Gahler, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Richard Howitt, Tunne Kelam, Nicole Kiil-Nielsen, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Paweł Robert Kowal, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Eduard Kukan, Vytautas Landsbergis, Krzysztof Lisek, Sabine Lösing, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Willy Meyer, Francisco José Millán Mon, María Muñiz De Urquiza, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Norica Nicolai, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Bernd Posselt, Hans-Gert Pöttering, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Werner Schulz, Sofokles Sofokleus (Sophocles Sophocleous), Laurence J.A.J. Stassen, Davor Ivo Stier, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Geoffrey Van Orden, sir Graham Watson, Boris Zala

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Kinga Gál, Doris Pack, Janusz Władysław Zemke

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Ivari Padar, Dubravka Šuica

    12.2.2014

    MNENJE Odbora za razvoj

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (2013/2195(DEC))

    Pripravljavec mnenja: Charles Goerens

    POBUDE

    Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.   opozarja, da so projekti razvojne pomoči namenjeni odpravljanju strukturnih pomanjkljivosti in se izvajajo v težavnih okoliščinah; zato je treba kljub tveganju napak in neuspeha upoštevati potencialne koristi in stroške neukrepanja ter hkrati poskušati zagotoviti učinkovito in pregledno uporabo sredstev;

    2.   ceni, da je bilo leta 2012 ocenjenih več kot 1350 projektov, in sicer glede na primernost in zasnovo projektov, učinkovitost, uspešnost, učinek in vzdržnost v skladu s sistemom Komisije za spremljanje, usmerjeno v rezultate; opaža, da se je delež projektov z večjimi težavami zmanjšal z 8 % (2010 in 2011) na 5 % leta 2012[45];

    3.   z zaskrbljenostjo opaža, da se je število primerov, ki jih je začel raziskovati urad OLAF v povezavi s projekti, ki jih upravlja EuropeAid/GD DEVCO, povečalo s 33 (leta 2011) na 45 v letu 2012, vseeno pa priznava, da je število novih primerov ostalo nižje kot v katerem koli letu med 2005 in 2010;

    4.   pozdravlja pobudo Komisije "Pregledna pomoč"[46], s katero se zagotavljajo celovite in pravočasne informacije o humanitarni in razvojni pomoči, utegne pa tudi pripomoči k zmanjšanju dvojnega financiranja;

    5.   pozdravlja, da je EuropeAid/GD DEVCO leta 2012 uvedel dosledno metodologijo za izračun ocenjene stopnje preostalih napak, torej tistih, ki jih ni zaznalo nobeno preverjanje, namenjeno preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju napak; je zadovoljen, da je metodologija za ocenjevanje stopnje preostalih napak po mnenju Računskega sodišča primerna in uporabna;

    6.  vseeno izraža zaskrbljenost zaradi stopnje preostalih napak, ki je za EuropeAid/GD DEVCO ocenjena na 3,6 %, in poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za boljše analiziranje, dokumentiranje in pojasnjevanje glavnih vrst napak ter naj sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje napak v prihodnosti, vključno s posvetovanjem z ustreznimi interesnimi skupinami, zlasti kar zadeva plačila mednarodnim organizacijam, ki so predstavljala 38 % skupne stopnje preostalih napak[47].

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    11.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    20

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Thijs Berman, Ricardo Cortés Lastra, Véronique De Keyser, Nirj Deva, Leonidas Donskis, Charles Goerens, Catherine Grèze, Mikael Gustafsson, Jean Roatta, Birgit Schnieber-Jastram, Michèle Striffler, Alf Svensson, Keith Taylor, Anna Záborská, Iva Zanicchi

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Philippe Boulland, Edvard Kožušník, Csaba Őry, Cristian Dan Preda

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Tadeusz Ross

    13.2.2014

    MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (2013/2195(DEC))

    Pripravljavka mnenja: Pervenche Berès

    POBUDE

    Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče področje zaposlovanja in socialnih zadev tudi tokrat ocenilo na osnovi vzorca z velikim številom transakcij; obžaluje, da se je stopnja napake na tem področju politike povečala in je v letu 2012 znašala 3,2 % (2,2 % v letu poprej); ugotavlja pa, da je bila ta stopnja kljub vsemu nižja kot na drugih področjih politik; poziva Računsko sodišče, naj na področju zaposlovanja in socialnih zadev oceni tudi proračunske vrstice z nižjimi zneski;

    2.  poudarja, da je Evropski socialni sklad pomembno osrednje orodje za izvajanje politike zaposlovanja in socialne politike, zlasti v obdobju gospodarske recesije, ko so takšne naložbe v človeški kapital, zaposlovanje in socialno vključenost najbolj potrebne; ugotavlja, da so odhodki iz Evropskega socialnega sklada predstavljali približno 97 % vse porabe na tem področju politike v letu 2012;

    3.  znova poziva k spremljanju finančnih instrumentov, zlasti Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ustreznih sestavin instrumenta za predpristopno pomoč in evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, ter merjenju njihove uspešnost glede na posebne politične cilje, opredeljene v strategiji Evropa 2020, pa tudi v vsakoletnem političnem procesu evropskega semestra;

    4.  obžaluje napake, ki so bile posledica neupravičenih projektov in odhodkov; znova poziva k učinkovitejšemu spremljanju skladnosti s pravili upravičenosti;

    5.  meni, da je mogoče več napak, ki so bile posledica kršitev pravil o javnem naročanju in neupravičenosti udeležencev, pojasniti z dodatnimi zahtevami v nacionalni zakonodaji; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo takšne primere aktivne in pasivne pretirane ureditve, da bi zmanjšale nepotrebno upravno breme in zaplete pri vlogah za sredstva Evropskega socialnega sklada ter druge odhodke za zaposlovanje in socialne zadeve; v zvezi s tem opozarja na nedavno poročilo Komisije z naslovom „Poenostavitev in prestroga ureditev Evropskega socialnega sklada“[48], zlasti pri izvajanju nove uredbe;

    6.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča o prednostih poenostavljenih oblik obračunavanja stroškov, ki zmanjšujejo tveganje napake in upravno breme za upravičence; pozdravlja dejstvo, da so bile omenjene možnosti že v letu 2012 uporabljene za 26 % transakcij Evropskega socialnega sklada v pregledanem vzorcu[49]; podpira obsežnejšo uporabo poenostavljenih možnosti v naslednjem večletnem finančnem obdobju, vendar napačna uporaba pravil ne sme ostati neodkrita;

    7.  znova opozarja, da je treba izboljšati uporabo finančnih sredstev za EURES, saj se je stopnja porabe med letoma 2010 in 2012 zmanjšala; pozdravlja začetek dejavnosti „Prva zaposlitev EURES“ v letu 2012, saj je to eden od vodilnih ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti mladih;

    8.  poziva evropske in nacionalne organe, naj pri vzpostavitvi kontrolnih mehanizmov za uporabo Evropskega sklada za pomoč najbolj ogroženim upoštevajo naravo udeleženih interesnih skupin.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    13.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    34

    3

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Regina Bastos, Heinz K. Becker, Phil Bennion, Pervenche Berès, Philippe Boulland, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Minodora Cliveti, Andrea Cozzolino, Frédéric Daerden, Karima Delli, Sari Essayah, Richard Falbr, Nadja Hirsch, Stephen Hughes, Danuta Jazłowiecka, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Csaba Őry, Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Elisabeth Schroedter, Gabriele Stauner, Jutta Steinruck

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Georges Bach, Philippe De Backer, Edite Estrela, Sergio Gutiérrez Prieto, Anthea McIntyre, Paul Murphy, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Gabriele Zimmer

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Timothy Kirkhope, George Lyon, Jarosław Leszek Wałęsa

    5.2.2014

    MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (2013/2195(DEC))

    Pripravljavka mnenja: Jutta Haug

    POBUDE

    Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.      želi znova poudariti, da Evropski parlament v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna, potem ko preuči računovodske izkaze, finančno poročilo, poročilo o oceni iz člena 318 PDEU, letno poročilo Računskega sodišča z odgovori institucij, ki so predmet revizije, izjavo o zanesljivosti in morebitna posebna poročila Računskega sodišča v zvezi s tem;

    2.      je seznanjen s predstavitvijo okoljskega in zdravstvenega področja v letnem poročilu Računskega sodišča; je zaskrbljen, da sta obe področji politik del poglavja, ki je posvečeno tudi razvoju podeželja in ribištvu; znova izraža kritiko glede nelogične sestave tega poglavja, kar zadeva politike; meni, da Računsko sodišče ne bi smelo sprejemati političnih odločitev o takšnem združevanju politik v skupine; zahteva, da Računsko sodišče pri naslednjem letnem poročilu svoj pristop znova preuči;

    3.      meni, da kaže glede na to omeniti, da je v poročilu Računskega sodišča za leto 2012 prav v poglavju o razvoju podeželja, okolju, ribištvu in zdravstvu stopnja napake najvišja, in sicer 7,9 % v primerjavi s povprečjem, ki znaša 4,8 %; ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu omenja samo en projekt programa LIFE+ in sistem notranjih kontrol GD SANCO; ob upoštevanju odgovorov Komisije izraža precejšnjo zaskrbljenost, saj se stopnja napake nanaša na vsa področja politik; ugotavlja, da imata Računsko sodišče in Komisija različne poglede na to, kako je treba izračunavati stopnjo napak; ugotavlja, da Računsko sodišče v nasprotju s službami Komisije za projekte določi stoodstotno stopnjo napake tudi v primerih, ko gre za izključno upravne napake oziroma ko se te nanašajo samo na delni znesek projekta;

    4.      poudarja, da je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane zadovoljen s splošnim izvrševanjem proračunskih postavk za okolje, podnebne ukrepe, javno zdravje in varnost hrane v letu 2012; znova opozarja, da je tem instrumentom politike namenjenih manj kot 0,8 odstotka proračuna Unije, čeprav je dodana vrednost EU na teh področjih nedvoumna in čeprav evropski državljani podpirajo okoljske in podnebne politike EU, pa tudi javno zdravje in varnost hrane;

    Okolje in podnebni ukrepi

    5.      svetuje, da se preuči, ali bi moral sklep o podelitvi razrešnice temeljiti na smernicah OECD, da bi zagotovili izjemno kakovostne, mednarodno priznane standarde za računovodstvo, revizijo in finančno razkritje; poziva evropske institucije, naj vključijo smernice OECD in se zavežejo njihovi uvedbi v skupni okvir za vse evropske institucije in organe, če se tako predlaga v oceni;

    6.      poudarja, da je imel GD ENV na voljo 390.208.834 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti; ugotavlja, da je bilo izvršenih 99,9 % teh obveznosti; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo za plačila na voljo 261.717.133 EUR in da je bilo porabljenih 90,32 % tega zneska;

    7.      ugotavlja, da je GD CLIMA povečal stopnjo izvrševanja, ki je za 42.585.882 EUR obveznosti znašala 98,57 %, za 27.917.373 EUR plačil pa 73,44 %; se zaveda, da višje stopnje izvrševanja ni bilo mogoče doseči, delno zaradi neuspešnega javnega razpisa za nadzor dražb v sistemu trgovanja z emisijami v EU, izvedenega v sodelovanju z državami članicami, in zaradi pogodbe o začasni platformi za omenjene dražbe, ki je bila na koncu brezplačna;

    8.      je znova zelo zadovoljen s splošno stopnjo izvrševanja operativnega proračuna za LIFE+, ki je znašala 98,75 %; ugotavlja, da je bilo v letu 2012 280.771.849 EUR namenjenih javnim razpisom za projekte v državah članicah, 8.999.631 EUR operativnim dejavnostim nevladnih organizacij za varstvo in izboljšanje okolja na evropski ravni, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik in zakonodaje Unije, 47.283.151 EUR pa ukrepom v podporo Komisiji pri začetku in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje; ugotavlja, da je bilo za upravno podporo porabljenih 17.589.277 EUR;

    9.      se zaveda, da je stopnja plačil pri ukrepih LIFE+ vedno nekoliko nižja kot pri obveznostih; poudarja, da je bil s skupno prerazporeditvijo DEC št. 30/2012 sproščen znesek 2,7 milijona EUR, saj so bili številni prejeti zahtevki za vmesna (in končna) plačila nekoliko nižji od prvotnih ocen; je seznanjen s prerazporeditvijo 2,13 milijona EUR, prvotno predvidenih za kritje stroškov ob zaključku programa LIFE III, v druge proračunske vrstice;

    10.    ugotavlja, da je bilo 855.852 EUR namenjenih prispevkom za mednarodne konvencije, protokole in sporazume, katerih pogodbenica je Unija, oziroma pripravam na prihodnje mednarodne sporazume, pri katerih sodeluje;

    11.    meni, da je napredek pri izvajanju šestih pilotnih projektov in petih pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 15.733.692 EUR zadovoljiv; se zaveda, da je izvajanje teh ukrepov veliko breme za Komisijo, saj so zneski, ki so na voljo za potrebne izvedbene postopke (tj. akcijski načrt, javni razpis), nizki; spodbuja proračunski organ, naj se v prihodnje osredotoči na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe z resnično dodano vrednostjo za Unijo;

    Javno zdravje in varnost hrane

    12.    ugotavlja, da je bil GD SANCO v letu 2012 odgovoren za izvrševanje 230.436.939 EUR v proračunskih vrsticah za javno zdravje in da so bile za 99,3 % tega zneska ustrezno sprejete obveznosti; se kljub temu zaveda, da je bilo približno 77 % tega proračuna neposredno prerazporejenega trem decentraliziranim agencijam (ECDC, EFSA in EMA); se prav tako strinja s stopnjo izvrševanja plačil, ki je znašala 99,2 %; ugotavlja, da je bilo s skupno prerazporeditvijo št. DEC 30/2012 dodanih 2,5 milijona EUR za plačila, saj so bila ta sredstva potrebna zaradi zamud pri podpisovanju pogodb o nepovratnih sredstvih v sklopu javnega razpisa iz leta 2011, za katerega naj bi bila vnaprejšnja izplačila opravljena v letu 2012;

    13.    je zadovoljen, da je izvajanje vseh pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v odgovornosti GD SANCO dobro napredovalo in da so bile porabljene vse prevzete obveznosti;

    14.    je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o Izvajalski agenciji za zdravje in potrošnike, upravnem subjektu Komisije; se zaveda, da bi morala ta izvajalska agencija porabiti 37,8 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, ki so bila na voljo za program javnega zdravja v letu 2012, in 35,5 milijona EUR v sredstvih za plačila; se je dobro seznanil z odgovori izvajalske agencije in podpira njeno namero, da bo še izboljšala sodelovanje z zunanjimi izvajalci in udeleženci;

    15.    je seznanjen, da je stopnja izvrševanja na področju varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter zdravja rastlin znašala 96,8 %, več kot v letu 2011 (95,1 %); ugotavlja tudi, da je v tem podatku upoštevano zmanjšanje obveznosti za 64,7 milijona EUR v sklopu skupne prerazporeditve, ki je bilo mogoče zaradi dobrih razmer na področju zdravja živali;

    16.    ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 99,7 %, več kot v letu 2011 (98,1 %); meni, da je treba omeniti dejstvo, da so programi izkoreninjanja s skupno prerazporeditvijo prejeli dodatnih 17 milijonov EUR za plačilo neporavnanih obveznosti do držav članic iz preteklih let;

    17.    na osnovi razpoložljivih podatkov in poročila o izvrševanju meni, da se Komisiji lahko podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju okoljske in podnebne politike, javnega zdravja in varnosti hrane za proračunsko leto 2012.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    22.1.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    56

    7

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Elena Oana Antonescu, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Lajos Bokros, Franco Bonanini, Biljana Borzan, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Yves Cochet, Spiros Danelis (Spyros Danellis), Chris Davies, Anne Delvaux, Bas Eickhout, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Martin Kastler, Christa Klaß, Claus Larsen-Jensen, Jo Leinen, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Zofija Mazej Kukovič, Linda McAvan, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panajotov (Vladko Todorov Panayotov), Gilles Pargneaux, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Andrés Perelló Rodríguez, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Dagmar Roth-Behrendt, Kārlis Šadurskis, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Dubravka Šuica, Salvatore Tatarella, Thomas Ulmer, Glenis Willmott, Sabine Wils, Marina Yannakoudakis

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Gaston Franco, Jutta Haug, Filip Kaczmarek, Marusja Ljubčeva (Marusya Lyubcheva), Miroslav Mikolášik, Vittorio Prodi, Giancarlo Scottà, Alda Sousa, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Andrea Zanoni

    20.2.2014

    MNENJE Odbora za promet in turizem

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (2013/2195(DEC))

    Pripravljavec mnenja: Oldřich Vlasák

    POBUDE

    Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2012, kot je bil dokončno sprejet in spremenjen med letom, zlasti za politike v pristojnosti Odbora za promet in turizem, v sredstva za prevzem obveznosti vključenih skupaj 1 940 022 989 EUR, 1 497 274 373 EUR pa je bilo na voljo v sredstvih za plačila; nadalje ugotavlja, da je bilo od teh zneskov:

         – 1 335 211 119 EUR sredstev za prevzem obveznosti in 801 200 112 EUR sredstev za plačila na voljo za vseevropska prometna omrežja (TEN-T),

         – 32 569 800 EUR sredstev za prevzem obveznosti in 17 106 945 EUR sredstev za plačila na voljo za prometno varnost,

         – 64 508 800 EUR sredstev za prevzem obveznosti in 25 852 114 EUR sredstev za plačila na voljo za program Marco Polo,

         – 161 013 270 EUR sredstev za prevzem obveznosti in 154 148 555 EUR sredstev za plačila na voljo za agencije za promet,

         – 176 840 000 EUR sredstev za prevzem obveznosti in 377 590 430 EUR sredstev za plačila na voljo za program Galileo,

         – 166 880 000 EUR sredstev za prevzem obveznosti in 117 219 217 EUR sredstev za plačila na voljo za promet, vključno s prednostnim področjem, namenjenim trajnostni mobilnosti v mestih v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj,

         – 3 000 000 EUR sredstev za prevzem obveznosti in 4 157 000 EUR sredstev za plačila na voljo za turizem,

    2.  poziva k večji jasnosti letnih računovodskih izkazov Evropske komisije in letnih poročil Evropskega računskega sodišča, kar zadeva celotni proračun za prometno politiko in prometne projekte, saj so slednji upravičeni do sredstev tudi v okviru kohezijske politike, vendar jih v tem razdelku ni mogoče prepoznati;

    3.  ugotavlja, da administrativni in operativni stroški stalno naraščajo; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo njen edini cilj spodbujati učinkovito upravljanje politik EU, zaradi česar predlaga razmislek o možnih ukrepih, denimo oblikovanju spodbud, da bi vire osredotočili v naložbene dejavnosti, ne da bi bila ogrožena operativna zmogljivost in pravilno delovanje programov;

    4.  poudarja, da se nekatere države članice, ki so v okviru vseevropskih prometnih omrežij upravičene do financiranja iz kohezijskega sklada, soočajo s hudimi težavami pri razvoju in izvajanju projektov ter učinkoviti uporabi sredstev EU; poudarja, da mora Komisija prek instrumenta za povezovanje Evrope tem državam članicam pomagati razviti ustrezne postopke za projekte, zlasti s krepitvijo institucionalnih zmogljivosti javnih organov, ki jih to zadeva, in z organizacijo dodatnih javnih razpisov;

    5.  pozdravlja 100-odstotno stopnjo uporabe sredstev za prevzem obveznosti in 100-odstotno stopnjo uporabe sredstev za plačila za projekte TEN-T, saj so ti projekti pomembni, ker je njihov cilj povezati prometna omrežja za razvoj notranjega trga, večjo trajnostno intermodalno mobilnost in spodbujanje gospodarskega razvoja, pa tudi boljšega zaposlovanja;

    6.  kar zadeva projekte TEN-T in instrument za povezovanje Evrope, poziva Komisijo, naj učinkoviteje upravlja proračunske vire in upošteva morebitno pospešitev projektov, ki jih financira EU, ob koncu finančnih obdobij, kar se je dogajalo v preteklih obdobjih, da se prepreči morebitna nezmožnost izpolnjevanja finančnih obveznosti do upravičencev, kot so evropske regije, mesta ali podjetja;

    7.  poziva Komisijo, naj Evropski parlament vsako leto pravočasno vključi v sofinanciranje TEN-T/instrumenta za povezovanje Evrope, tako da mu posreduje informacije o izboru projektov prometne infrastrukture in zneskih; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu vsako leto posreduje seznam prometnih projektov in zneskov sofinanciranja iz regionalnega in kohezijskega sklada;

    8.  je zadovoljen in optimističen zaradi manj pogostih napak pri transakcijah, ki jih je revidiralo Računsko sodišče (49 % v primerjavi z 59 % leta 2011) ter pozdravlja določbe o okrepljenem nadzoru v programskem obdobju 2007–2013 in dejstvo, da je Komisija dosledno uporabljala politiko prekinitev/začasnih ustavitev. Vseeno pa je zelo zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v letu 2012 našlo napake – ki jih je mogoče količinsko opredeliti – v šestih od osmih revidiranih projektih TEN-T (75 %), zato je treba prednostno sprejeti dodatne ukrepe za odpravljanje slabosti, kot na primer podrobno svetovanje in navodila;

    9.  predlaga, da Parlament v zvezi s sektorji, za katere je pristojen Odbor za promet in turizem, in potem, ko bo Komisija zagotovila pojasnila glede premajhne porabe odobrenih sredstev, Komisiji podeli razrešnico glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    20.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    28

    4

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Michael Cramer, Joseph Cuschieri, Philippe De Backer, Luis de Grandes Pascual, Saïd El Khadraoui, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Franco Frigo, Mathieu Grosch, Jim Higgins, Dieter-Lebrecht Koch, Georgios Kumucakos (Georgios Koumoutsakos), Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Brian Simpson, Giommaria Uggias, Peter van Dalen, Patricia van der Kammen, Artur Zasada

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Spiros Danelis (Spyros Danellis), Isabelle Durant, Eider Gardiazábal Rubial, Alfreds Rubiks, Bernadette Vergnaud, Janusz Władysław Zemke

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Birgit Sippel, Robert Sturdy

    12.2.2014

    MNENJE Odbora za regionalni razvoj

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2013/2195(DEC))

    Pripravljavec mnenja: Georgios Stavrakakis

    POBUDE

    Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče ugotovilo, da se je za regionalno politiko delež preverjenih transakcij, pri katerih ni bilo napak, v primerjavi z letom 2011 povečal, delež tistih, pri katerih je bila prisotna ena ali več napak, se je zmanjšal, najverjetnejša stopnja napake za leto 2012 pa je 6,8 % (v primerjavi s 6 % v letu 2011); opominja, da so napake pogosto upravne narave in ne pomenijo nujno, da so sredstva „poniknila“, bila izgubljena ali zapravljena oziroma da je prišlo do goljufije;

    2.  poudarja, da obstaja pomembna razlika v vrsti napak in da je treba razlikovati med večjimi napakami, kot so preplačila/premajhna izplačila ali goljufije, ter manjšimi in administrativnimi napakami, saj so države članice za programe v okviru ESRR, kohezijskega sklada in ESS v programskem obdobju 2007–2013 zgolj za 0,42 % napak sporočile, da so bile posledica goljufije;

    3.  ugotavlja, da v primeru kakršne koli napake v postopku javnih naročil, ne glede na njeno velikost ali resnost, Računsko sodišče označi vse odhodke, povezane s tem postopkom, kot napako, čeprav ni prišlo do finančnih izgub in se je projekt odvil po načrtih;

    4.  opozarja, da imata Komisija in Računsko sodišče drugačen pristop do izračuna stopnje napake v povezavi s transakcijami, za katere je Komisija uporabljala pavšalne popravke, in poziva k standardizaciji te metodologije;

    5.  ugotavlja, da kumulativni finančni popravki, izvršeni do konca leta 2012 za programe v okviru ESRR, kohezijskega sklada in ESS v sedanjem programskem obdobju, znašajo 0,2 %;

    6.  ugotavlja, da stopnja ustavitev in prekinitev plačil Komisije narašča, kar zagotavlja sistematično izvajanje popravnih ukrepov v primerih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti;

    7.  opozarja, da je sistem za upravljanje kohezijske politike načrtovan za več let, ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem politike, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

    8.  pozdravlja nova pravila za programsko obdobje 2014–2020, sprejeta s postopkom soodločanja, vključno z ukrepi, kot so imenovanja revizijskih organov in organov za potrjevanje, akreditacije revizijskih organov, pregled revizij in sprejetje računovodskih izkazov, finančni popravki in neto finančni popravki, sorazmerni nadzor, predhodno pogojevanje, katerega cilj je dodatno prispevati k zmanjšanju stopnje napak; v zvezi s tem podpira čedalje večjo usmerjenost v rezultate in tematsko osredotočenost kohezijske politike, ki bi morali zagotoviti visoko dodano vrednost sofinanciranih dejavnosti; prav tako pozdravlja opredelitev resne pomanjkljivosti in pričakovano višjo stopnjo popravkov ponavljajočih se pomanjkljivosti;

    9.  pozdravlja zadnje sporočilo Komisije, v katerem je določen pristop k uporabi neto finančnih popravkov na področju kmetijske in kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju; pričakuje delegirani akt s podrobnimi pravili za merila za ocenjevanje delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov, določitev stopnje finančnih popravkov, ki jo je treba uporabljati, in uporabo pavšalnih popravkov.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    11.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    33

    0

    4

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    François Alfonsi, Luís Paulo Alves, Francesca Barracciu, Catherine Bearder, Victor Boştinaru, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Ryszard Czarnecki, Francesco De Angelis, Tamás Deutsch, Rosa Estaràs Ferragut, Danuta Maria Hübner, Iñaki Irazabalbeitia Fernández, Seán Kelly, Constanze Angela Krehl, Jacek Olgierd Kurski, Petru Constantin Luhan, Iosif Matula, Erminia Mazzoni, Miroslav Mikolášik, Jens Nilsson, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Markus Pieper, Ovidiu Ioan Silaghi, Monika Smolková, Georgios Stavrakakis, Nuno Teixeira, Lambert van Nistelrooij, Justina Vitkauskaite Bernard, Kerstin Westphal, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Martina Anderson, Karin Kadenbach, Evgeni Kirilov, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Ivana Maletić

    23.1.2014

    MNENJE Odbora za ribištvo

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Pripravljavec mnenja: Gabriel Mato Adrover

    POBUDE

    Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o letnih računovodskih izkazih Evropske unije za proračunsko leto 2012; prav tako je seznanjen z letnim poročilom Računskega sodišča za proračunsko leto 2012; je seznanjen z letnim poročilom o dejavnostih GD MARE za leto 2012;

    2.  ugotavlja, da področje pomorskih zadev in ribištva v letnem poročilu Računskega sodišča ni zadosti podrobno obravnavano;

    3.  ugotavlja, da Računsko sodišče o letnem poročilu o dejavnostih GD MARE za leto 2012 nima posebnih pripomb;

    4.  pozdravlja izjemno visoko stopnjo izvrševanja za naslov 11 oddelka III proračuna za leto 2012, tako glede sredstev za prevzem obveznosti (99,68 %) kot sredstev za plačila (98,97 %);

    5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v poročilu navedlo, da je stopnja napak v splošnem visoka; močno obžaluje, da se je ta stopnja v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom povečala, ampak prav tako ugotavlja, da je Računsko sodišče spremenilo metodo vzorčenja; obžaluje, da podatki, ki jih je predstavilo Računsko sodišče, niso bolj povezani z zadevnimi političnimi področji;

    6.  zahteva, da Računsko sodišče v prihodnjih poročilih predstavi ločeno stopnjo napake za ribištvo in pomorske zadeve; meni, da je treba specifični vzorec za GD MARE povečati, da bo lahko zagotovil dobro zastopanost;

    7.  je seznanjen z dvema pridržkoma GD MARE za leto 2012; je seznanjen, da je bil eden od pridržkov izražen že leta 2009 in zadeva program, ki se je začel izvajati leta 2001; ugotavlja, da GD MARE kljub številnim pozivom, naj ta dosje zaključi, še vedno ni upravno ali pravno odpravil tega pridržka; ponovno poziva Komisijo, naj ta pridržek na primeren način odpravi, da se ohrani interese Unije;

    8.  meni, da drugi pridržek iz letnega poročila o dejavnostih GD MARE, ki zadeva odkritje neupravičenega materiala pri Evropskem skladu za ribištvo, ponazarja visoko kakovost notranjega nadzora, ki ga je opravil GD MARE;

    9.  spodbuja GD MARE pri prizadevanjih za nadzor sredstev v okviru deljenega upravljanja, še zlasti glede Evropskega sklada za ribištvo;

    10. poziva zadevne države članice, naj rešijo težave, ki jih je ugotovil GD MARE, in tako omogočijo umik pridržkov;

    11. nemudoma in ponovno poziva Računsko sodišče, naj v svoj program dela vključi revizijo zunanje razsežnosti skupne ribiške politike;

    12. na osnovi razpoložljivih podatkov predlaga, da se Komisiji podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju pomorskih zadev in ribištva za proračunsko leto 2012.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    22.1.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    18

    1

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    John Stuart Agnew, Antonello Antinoro, Alain Cadec, Chris Davies, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Dolores García-Hierro Caraballo, Isabella Lövin, Gabriel Mato Adrover, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Ulrike Rodust, Raül Romeva i Rueda, Struan Stevenson, Isabelle Thomas, Jarosław Leszek Wałęsa

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Izaskun Bilbao Barandica, Ole Christensen, Jens Nilsson

    13.2.2014

    MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (2013/2195(DEC))

    Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

    POBUDE

    Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.   z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v letu 2012 nadaljevalo naraščanje povpraševanja po mobilnosti v okviru programa vseživljenjskega učenja in da sta se ta program in program Mladi v akciji izvajala po načrtu ter v vseh sodelujočih državah;

    2.   je zadovoljen, da je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) v letu 2012 končal zagonsko fazo in začel utrjevati vezi s tremi obstoječimi skupnostmi znanja in inovacij na osnovi velikopoteznega načrta za razširitev njihovih dejavnosti;

    3.   izraža zaskrbljenost, ker je bila pri programu vseživljenjskega učenja (2007–2013) ponovno ugotovljena stopnja napake, ki presega prag dveh odstotkov; priznava, da se bo zaradi prehoda na pavšalna plačila stopnja napak zmanjšala;

    4.   z zadovoljstvom ugotavlja, da si GD za izobraževanje in kulturo še naprej prizadeva, da bi zagotavljal učinkovitost primarnih in sekundarnih kontrol ter da so nacionalne agencije in nacionalni organi dosegli napredek pri odpravljanju pomanjkljivosti v svojih sistemih upravljanja in nadzora;

    5.   je zadovoljen, da je Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) izboljšala plačila v pogodbenem času in ciljnem času;

    6.   izraža zaskrbljenost, ker je 30 % preverjenih dokumentov GD za komuniciranje pri naknadnem pregledu vsebovalo upravne ali količinsko neopredeljive napake; razume, da naknadni pregledi še niso reprezentativni; vendar poziva k izvajanju priporočil za boljše finančno načrtovanje;

    7.   pozdravlja cilj Komisije, da bo podprla televizijo, radio in internet v okviru komunikacijskih in medijskih dejavnosti v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2012, v katerem si Komisija prizadeva podpreti neodvisno poročanje o zadevah EU v lastnem jeziku; v zvezi s tem meni, da je zaskrbljujoče, da v omrežjih veliko uradnih jezikov EU ni pokritih, medtem ko se je razvilo oddajanje v arabščini, da se informacije lahko širijo znotraj in izven EU; poziva Komisijo, naj objavi statistične podatke o uporabnikih za vsa omrežja v vseh jezikih.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    13.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    19

    1

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Piotr Borys, Jean-Marie Cavada, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Emma McClarkin, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Monika Panajotova (Monika Panayotova), Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Milan Zver

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Heinz K. Becker, Ivo Belet, Iosif Matula, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Isabelle Thomas

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Jens Geier

    24.2.2014

    MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (COM(2013)0570 – C7‑0273/2013 – 2013/2195(DEC))

    Pripravljavka mnenja: Zuzana Roithová

    POBUDE

    Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.      je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da konsolidirani računovodski izkazi Evropske unije v vseh pomembnih vidikih prikazujejo dejanski finančni položaj Unije na dan 31. decembra 2012, čeprav so preverjeni nadzorni in kontrolni sistemi delno uspešni pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so na vse skupine politik, ki zajemajo operativne odhodke, pomembno vplivale napake, njihova stopnja za plačila, ki so bila priznana kot stroški in so povezana z računovodskimi izkazi, pa se je povečala s 3,9 % na 4,8 % v letu 2012;

    2.      je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da so na plačila za raziskave in druge notranje politike pomembno vplivale napake; obžaluje, da letno poročilo Računskega sodišča ne vsebuje podrobnih podatkov o odhodkih na področju svobode, varnosti in pravice;

    3.      pozdravlja 15,9-odstotno povečanje sredstev za prevzem obveznosti na področju svobode, varnosti in pravice v letu 2012 ter je seznanjen s 3,5-odstotnim zmanjšanjem sredstev za plačila v istem obdobju;

    4.      je seznanjen z navedbo iz letnega poročila o dejavnostih generalnega direktorata za notranje zadeve za leto 2012 o doseženem napredku pri razvoju SIS II in uspešnem izvajanju v večini sistemov držav članic; poleg tega se zaveda, da Komisija ni ustrezno in učinkovito uresničila vseh revizijskih priporočil schengenskega finančnega instrumenta;

    5.      obžaluje, da je služba za notranjo revizijo ugotovila pomanjkljivosti pri spremljanju postopkov zaključevanja računov in strategiji naknadne revizije; poudarja, da je potrebna uskladitev s standardi notranje kontrole.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    12.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    48

    0

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Jan Philipp Albrecht, Roberta Angelilli, Rita Borsellino, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Ioan Enciu, Frank Engel, Kinga Gál, Kinga Göncz, Ágnes Hankiss, Anna Hedh, Salvatore Iacolino, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Timothy Kirkhope, Juan Fernando López Aguilar, Monica Luisa Macovei, Svetoslav Hristov Malinov, Véronique Mathieu Houillon, Anthea McIntyre, Nuno Melo, Roberta Metsola, Claude Moraes, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Rui Tavares, Nils Torvalds, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp, Axel Voss, Tatjana Ždanoka, Auke Zijlstra

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Alexander Alvaro, Silvia Costa, Franco Frigo, Mariya Gabriel, Siiri Oviir, Zuzana Roithová, Salvador Sedó i Alabart, Sir Graham Watson

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Françoise Castex, Knut Fleckenstein, Anne E. Jensen, Luis Yáñez-Barnuevo García

    12.2.2014

    MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

    za Odbor za proračunski nadzor

    o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012: oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

    (2013/2195(DEC))

    Pripravljavka mnenja: Barbara Matera

    POBUDE

    Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  poudarja, da je v skladu s pogodbama spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami eno temeljnih načel Evropske unije in da so vprašanja enakosti spolov medsektorska vprašanja; opozarja, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti in integrirati v vse politike ter obravnavati na vseh ravneh proračunskega postopka; zato poziva Računsko sodišče, naj izvrševanje splošnega proračuna Unije, kjer je ustrezno, oceni z vidika enakosti spolov;

    2.  poudarja, da je treba v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah prepovedati vsakršno diskriminacijo (člen 21) in na vseh področjih zagotoviti enakost med moškimi in ženskami, tudi na področju zaposlovanja, dela in plačila za delo(člen 23);

    3.  je seznanjen s številnimi ugotovitvami Računskega sodišča in povečanjem ocenjene stopnje napak na področju zaposlovanja in socialnih zadev, političnem področju, kjer je enakost spolov obravnavana prednostno; ponovno poziva k posredovanju konkretnih podrobnosti, če se katera od ugotovitev nanaša na proračunsko porabo za enakost spolov;

    4.  poudarja, da potrebujemo nadaljnja prizadevanja za razvoj kazalnikov in podatkov glede na spol, ki bi omogočili spremljanje izpolnjevanja ciljev z vidika spola in ki jih bo mogoče vključiti v poročila o izvrševanju proračuna; ugotavlja, da bi moral biti proračun Unije nevtralni instrument ter da mora strateška in politična usmeritev, na kateri temelji proračun, odražati interese in skrbi ljudi, zato je mogoče pri oblikovanju proračuna najbolje izpolnjevati težnje in potrebe tako moških kot žensk;

    5.  poudarja, da bi lahko letna poročila o izvrševanju proračuna vključevala rezultate zastavljenih ciljev na področju enakosti med moškimi in ženskami;

    6.  poudarja, da je enakost med ženskami in moškimi predpogoj za uresničevanje skupnih ciljev Unije, torej rasti, zaposlovanja in socialne kohezije;

    7.  poziva Komisijo, naj pri načrtovanju srednjeročnih in dolgoročnih zahtev za plačila, opredeljevanju prihodnjih potreb za uresničevanje ravnovesja med spoloma in načrtovanju proračunskih prednostnih nalog, ki vključujejo načelo enakosti spolov, upošteva vidik enakosti spolov;

    8.  poudarja, da sta za demokracijo v vseh državah izjemno pomembna varstvo pravic žensk in spodbujanje politik za aktivno udeležbo žensk v vseh vidikih družbenega življenja.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    12.2.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    18

    1

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Regina Bastos, Marije Cornelissen, Edite Estrela, Iratxe García Pérez, Mikael Gustafsson, Mary Honeyball, Astrid Lulling, Elisabeth Morin-Chartier, Norica Nicolai, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Marina Yannakoudakis, Anna Záborská

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Izaskun Bilbao Barandica, Nicole Kiil-Nielsen, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Rui Tavares, Angelika Werthmann

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    18.3.2014

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    22

    3

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zuzana Brzobohatá, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Rina Ronja Kari, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Crescenzio Rivellini, Paul Rübig, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Michael Theurer, Derek Vaughan

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Amelia Andersdotter, Philip Bradbourn, Esther de Lange, Marian-Jean Marinescu, Vojtěch Mynář, Jan Olbrycht, Markus Pieper

    Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Daniel Caspary, Fiona Hall, Annette Koewius

    • [1]  UL L 56, 29.2.2012.
    • [2]  UL C 334, 15.11.2013, str. 1.
    • [3]  UL C 331, 14.11.2013, str.1.
    • [4]  UL C 331, 14.11.2013, str. 10.
    • [5]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
    • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
    • [7]  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
    • [8]  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
    • [9]  Uredba (EU, Euratom) št. 1311/2013 Sveta z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
    • [10]  COM(2013) 0682 z dne 26. septembra 2013.
    • [11]  COM(2013)0934 z dne 13. decembra 2013.
    • [12]  Delovni dokument osebja Komisije – povzetek povzetkov notranjih revizij, ki jih je služba za notranjo revizijo dokončala leta 2012 (SWD(2013)0314), od str. 22 naprej, ter letno poročilo o dejavnostih Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja, str. 6;
    • [13]  Sporočilo za javnost ECA/13/47 Evropskega računskega sodišča v zvezi s posebnim poročilom 16/2013 o „enotni reviziji“, 18. december 2013.
    • [14]  COM(2005)0012 z dne 26. januarja 2005, str. 6.
    • [15]  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2014 o vlogi Evropskega računskega sodišča v prihodnosti: postopek imenovanja članov Računskega sodišča: posvetovanje z Evropskim parlamentom (Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0060).
    • [16]  Predsednik Barroso je 26. januarja 2005 Parlamentu predstavil strateške cilje Komisije za obdobje 2005–2009. Po napovedih Komisije je bila v petletnem obdobju ena od prednostnih nalog tudi „povečati odgovornost s prizadevanjem, da se od Evropskega računskega sodišča dobi pozitivna izjava o zanesljivosti” (COM(2005)0012, str. 6).
    • [17]  COM(2013) 0682/2, z dne 30. septembra 2013.
    • [18]  Glej točki 4 in 5 sporočila (COM(2013)0682/2).
    • [19]  UL C 373, 20.12.2013, str.1.
    • [20]  Študija za količinsko opredelitev in analizo vrzeli DDV v 27 državah članicah EU – končno poročilo (TAXUD/2012/DE/316) http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/vat/key_documents/reports_published/index_de.htm
    • [21]  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.
    • [22]  ARES(2013) 684754.
    • [23]  Opomba 15, točka 3.9 letnega poročila za 2012.
    • [24]  Predpisane zahteve glede ravnanja in zahteve za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev.
    • [25]  Litva, Slovaška, Ciper, Malta, Italija, Španija, Združeno kraljestvo, Francija, Grčija, Portugalska, Avstrija, Švedska (glej letna poročila Računskega sodišča od leta 2007).
    • [26]  Glej tudi odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 12, naslovljeno na komisarja Ciolosa, posvetovanje 17. decembra 2013: Povprečno trajanje revizij s finančnim popravkom po poravnavi, 1.124 dni.
    • [27]  V večini primerov so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti: pomanjkljivosti pri upravnih pregledih v zvezi s pogoji za upravičenost in obveznostmi, npr. neupravičen DDV ali dvojno financiranje, nezadostna ocena razumnosti stroškov (Nemčija (Brandenburg in Berlin), Poljska, Romunija in Švedska), pomanjkljivosti pri izvedbi znižanj ali izterjav, pomanjkljivosti pri zasnovi in delovanju kontrolnega sistema za preverjanje navzkrižne skladnosti: nezadostni standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje ali nepravilno izvajanje direktive o nitratih.
    • [28]  Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).
    • [29]  UL L 308, 16.11.2013, str. 27.
    • [30]  Natančen opis vseh ukrepov SKP za ključne in pomožne kontrole ter pavšalna stopnja, ki se uporabi v posameznem primeru na podlagi meril, opisanih v prilogi, se določita v smernicah Komisije, temelječih na obstoječih, že uveljavljenih smernicah, s katerimi je Komisija v večini primerov, ki so jih izpodbijale države članice, prejela pozitivno sodbo Sodišča.
    • [31]  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
    • [32]  Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah o cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.203, str. 289).
    • [33]  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).
    • [34]  EMPL H1/JJ/DV vgk (2013) z dne 13. novembra 2013.
    • [35]  Delovni dokument služb Komisije SWD(2013)0307, priložen Letnemu poročilu za leto 2013 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2012 (str. 161)
    • [36]  https://tr-aid.jrc.ec.europa.eu
    • [37]  http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/doc/devco_aar_2012.pdf
    • [38]  Ares(2013) 2634919.
    • [39]  Sprejeta besedila, P7_TA-PROV(2014)0000, priporočila v delu XVI.
    • [40]  Poročilo o dejavnostih generalnega direktorata za raziskave in inovacije za leto 2012, str. 45–46.
    • [41]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0318.
    • [42]  Direktiva 2014/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne ...2014 o uskladitvi pravnih in upravnih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in sorodnih izdelkov in razveljavitvi direktive 2001/37(ES (UL L ...).
    • [43]  Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom.
    • [44]  Odstavek 1(af) resolucije z dne 17. aprila 2013 (UL L 308, 16.11.2013, str. 27).
    • [45]  Delovni dokument služb Komisije SWD(2013)0307, priložen Letnemu poročilu 2013 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2012; gl. str. 161.
    • [46]  https://tr-aid.jrc.ec.europa.eu
    • [47]  http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/doc/devco_aar_2012.pdf
    • [48]  Simplification and Gold-plating in the European Social Fund, Ares(2013)3470438978, 13. 11 2013, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost, Evropska komisija.
    • [49]  Simplification and Gold-plating in the European Social Fund, Ares(2013)3470438978, 13. 11 2013, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost, Evropska komisija, str. 4.