Postopek : 2013/2196(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0246/2014

Predložena besedila :

A7-0246/2014

Razprave :

PV 02/04/2014 - 24
CRE 02/04/2014 - 24

Glasovanja :

PV 03/04/2014 - 7.13
CRE 03/04/2014 - 7.13
PV 16/04/2014 - 7.33
CRE 16/04/2014 - 7.33
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0289
P7_TA(2014)0428

POROČILO     
PDF 259kWORD 289k
24.3.2014
PE 521.588v01-00 A7-0246/2014

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament

(COM(2013)0570 – C7‑0274/2013 – 2013/2196(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Cătălin Sorin Ivan

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament

(COM(2013)0570 – C7‑0274/2013 – 2013/2196(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0274/2013)(2),

–       ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament(3),

–       ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2012,

–       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij(4),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2012 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6), zlasti členov 145, 146 in 147,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(8),

–       ob upoštevanju člena 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, po katerem vsaka institucija Unije sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o smernicah za proračunski postopek za leto 2012 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX in X(9),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 – oddelek I – Parlament(10),

–       ob upoštevanju člena 77, člena 80(3) in Priloge VI Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0246/2014),

A.     ker je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2012, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva Uredba (EC, Euratom) št. 1605/2002;

B.     ker je generalni sekretar 6. septembra 2013 potrdil, da je prepričan, da se je proračun Parlamenta izvrševal v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij;

C.     ker je generalni sekretar tudi potrdil, da ni seznanjen z nobenim dejstvom, ki bi lahko škodovalo interesom institucije in ni bilo navedeno;

1.      podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012;

2.      navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament

(COM(2013)0570 – C7‑0274/2013 – 2013/2196(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012(11),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2012 (COM(2013)0570 – C7‑0274/2013)(12),

–       ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2012, oddelek I – Evropski parlament(13),

–       ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2012,

–       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2012 z odgovori institucij(14),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(15) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2012 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(16), zlasti členov 145, 146 in 147,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(17), zlasti členov 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(18),

–       ob upoštevanju člena 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, po katerem vsaka institucija Unije sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o smernicah za proračunski postopek za leto 2012 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX in X(19),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2012 – oddelek I – Parlament(20),

–       ob upoštevanju člena 77, člena 80(3) in Priloge VI Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0246/2014),

A.     ker je predsednik 4. julija 2013 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2012;

B.     ker je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

C.     ker je generalni sekretar 6. septembra 2013 dal razumno zagotovilo, da se je proračun Parlamenta izvrševal v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir zagotavlja zakonitost in pravilnost povezanih transakcij;

D.     ker je generalni sekretar tudi potrdil, da ni seznanjen z nobenim dejstvom, ki bi lahko škodovalo interesom institucije in ni bilo navedeno;

E.     ker je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da nadzorni in kontrolni sistemi, ki so jih institucije uporabile za upravne odhodke v letu 2012, ustrezajo zahtevam iz finančne uredbe, in ker je našlo napake samo pri eni izmed revidiranih 151 transakcij, zato je ocenilo, da najverjetnejša stopnja napake znaša 0 %;

F.     ker je bil v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslan vprašalnik in ker je Odbor za proračunski nadzor prejel odgovore in razpravljal o njih v navzočnosti generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

G.     ker Parlament z vsakoletnim postopkom podelitve razrešnice zagotavlja dodano vrednost, saj ta vključuje temeljito preučitev računovodskih izkazov s ciljem omogočiti Parlamentu izpolnjevanje svoje odgovornosti do državljanov Unije in delovati popolnoma pregledno, s tem, ko se jim zagotovi podroben vpogled v njeno finančno upravljanje; ker omogoča priložnost za samokritiko in izboljšanje delovanja na področjih, na katerih so še možnosti za izboljšanje z vidika kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti upravljanja javnih financ in torej denarja davkoplačevalcev;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta v letu 2012

Dodana vrednost postopka razrešnice Parlamenta

1.      poudarja dodano vrednost parlamentarnega postopka, ki vodi k letni razrešnici Parlamenta;

2.      poudarja, da je ta resolucija osredotočena predvsem na izvrševanje proračuna in razrešnico za proračunsko leto 2012 ter da je njen glavni cilj zagotoviti čim učinkovitejšo porabo davkoplačevalskega denarja ter opredeliti področja, kjer so možne izboljšave; spodbuja pristojne organe Parlamenta, naj še naprej na vseh možnih ravneh povečujejo učinkovitost vsakodnevnega dela Parlamenta;

3.      znova poziva predsedstvo, naj vsem poslancem posreduje več belih knjig o političnih vprašanjih, kar bi omogočalo razpravo o političnih vprašanjih v političnih skupinah pred končnim sklepom;

4.      ugotavlja, da je splošni proračun Unije za leto 2012 znašal 148.200 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, od česar je proračun Parlamenta znašal 1.718 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da ta znesek ustreza malo več kot 1 % splošnega proračuna Unije oziroma 20 % zneska v višini 8.278 milijonov EUR, rezerviranega za upravne odhodke vseh institucij Evropske unije; ugotavlja, da je to v skladu z medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ki opredeljuje odhodke za nepremičnine in infrastrukturo, plače uslužbencev in pokojnine, informacijsko tehnologijo in varnost;

5.      ugotavlja, da so največja poglavja proračuna Parlamenta poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), ki so predstavljala 70 % vseh obveznosti;

6.      ugotavlja, da so bila v prvotnem proračunu Parlamenta za leto 2012 odobrena sredstva v višini 1.717.868.121 EUR, kar je 1,9 % več kot v proračunu za leto 2011 (1.685.829.393 EUR), in da v letu 2011 ni bilo sprememb proračuna; meni, da je Parlament pokazal proračunsko odgovornost in varčnost, saj ni dosegel stopnje inflacije, ki je v letu 2012 znašala 2,6 %; pričakuje, da bo za proračun za leto 2015 prevladalo enako samoomejevanje in da bo proračun pod 20 % poglavja 5;

7.      opozarja, da so bile v letu 2012 prevzete obveznosti za 99 % (93 % v letu 2011) končnih tekočih odobrenih sredstev, stopnja storniranih sredstev pa je znašala 1 % (6 % v letu 2011), in ugotavlja, da je bila podobno kot v prejšnjih letih dosežena visoka stopnja proračunskega izvrševanja, čeprav sta na ta rezultat vplivala prenos neporabljenih sredstev ob koncu leta na zahtevo skupne delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun ter pozitivno mnenje Odbora za proračun;

Poročilo Parlamenta o proračunskem in finančnem poslovodenju

8.      ugotavlja, da so skupni prihodki za leto 2012, vneseni v računovodske izkaze Parlamenta, na dan 31. decembra 2012 znašali 175.541.860 EUR (173.293.432 EUR v letu 2011), vključno z 22.274.843 EUR namenskih prejemkov (23.815.077 EUR v letu 2011);

9.      ugotavlja, da se je Parlament odločil, da zbere neporabljena sredstva v različnih proračunskih vrsticah v znesku 45.000.000 EUR in jih porabi za drugi obrok za nakup stavbe Trebel v Bruslju (35.000.000 EUR) in gradnjo nove stavbe KAD v Luxembourgu; se zaveda, da bo na ta račun prihranjenih približno 10,4 milijona EUR stroškov financiranja pri gradnji in amortizacijskem obdobju posojila; kljub temu obžaluje, da je Parlament večkrat zahteval, da je treba odhodke za nepremičnine zaradi proračunske jasnosti vnesti v proračun, ne pa da se financirajo s takšnimi prenosi, kot je bilo zahtevano v številnih prejšnjih resolucijah o razrešnici;

Računovodski izkazi Parlamenta za leto 2012

10.    je seznanjen z zneski, na podlagi katerih so bili zaključeni računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2012, in sicer:

(a) Razpoložljiva sredstva (EUR)

Proračunska sredstva za 2012:

1 717 868 121

Nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2011:

21 700 000

Samodejni prenosi iz proračunskega leta 2011:

222 900 384

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov v 2012:

22 274 843

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2011:

107 592 247

Skupaj:

2 092 335 595

(b) Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2012 (EUR)

Obveznosti:

2 061 149 089

Izvršena plačila:

1 623 172 878

Proračunska sredstva, samodejno prenesena v naslednje leto, vključno s tistimi iz namenskih prejemkov:

412 253 714

Nesamodejno prenesena proračunska sredstva:

0

Stornirana proračunska sredstva:

55 790 384

(c) Proračunski prihodki (EUR)

Prejeti v letu 2012:

175 541 860

(d) Bilančna vsota 31. decembra 2012 (EUR)

1 539 591 147

11.    opozarja na velik znesek prenosov v leto 2012 (244.600.384 EUR) in poziva, naj se nujno izboljša načrtovanje odhodkov;

12.    ugotavlja, da je računovodja Parlamenta po pregledu končnih računovodskih izkazov navedel, da ima razumno zagotovilo, da izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta; ugotavlja tudi, da po mnenju računovodje ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

13.    opozarja na sklep svojega predsednika z dne 4. julija 2012 o sprejetju računovodskih izkazov za proračunsko leto 2013;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2012 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

14.    pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče v posebni oceni upravnih in drugih odhodkov kot celote ugotovilo, da je najverjetnejša stopnja napake, izračunana pri preverjanju vzorca transakcij, nič ter da so nadzorni in kontrolni sistemi za upravne odhodke ocenjeni kot učinkoviti; prav tako pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da na izplačila potrjenih odhodkov v letu 2012 ni vplivala pomembna stopnja napak; ugotavlja, da je bil revidiran vzorec 151 plačilnih transakcij – 91 izplačil plač, pokojnin in povezanih nadomestil ter 60 izplačil na osnovi pogodb o stavbah in drugih izdatkov – v primerjavi z letom 2011, ko je bilo pregledanih 56 plačil;

15.    ugotavlja, da med upravne in druge odhodke sodijo odhodki za človeške vire (osebni prejemki, dodatki in pokojnine), ki dosegajo 60 % vseh upravnih in drugih odhodkov, ter odhodki za zgradbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo, pri katerih je tveganje zelo majhno; opozarja, da so po mnenju Računskega sodišča glavna tveganja pri upravnih in drugih odhodkih neupoštevanje postopkov pri javnih naročilih, izvajanju pogodb, zaposlovanju ter izračunavanju osebnih prejemkov in dodatkov;

Zaposlovanje začasnih in pogodbenih uslužbencev

16.    z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče pri reviziji 15 postopkov zaposlovanja v Parlamentu v letu 2012 ni odkrilo napak in pomanjkljivosti; vendar poziva generalnega sekretarja, naj strogo upošteva pravila, ki veljajo za imenovanje ali napredovanje osebja na splošno in zlasti za tiste na vodstvenih položajih;

Javno naročanje

17.    je seznanjen, da je Računsko sodišče pregledalo 18 postopkov javnega naročanja v Parlamentu; poudarja, da je v enem primeru odkrilo pomanjkljivosti pri uporabi meril za oddajo naročila, v drugem pa pri vodenju in dokumentiranju postopka javnega naročanja;

18.    priporoča, da odredbodajalci z ustreznimi kontrolami in jasnejšim vodenjem izboljšajo zasnovo, usklajevanje in izvajanje okvira in postopkov javnega naročanja v Parlamentu; ugotavlja, da bi bilo treba novo finančno uredbo in pravila za njeno uporabo pospremiti z novimi predlogami za pogodbe in javne razpise, pa tudi s posebnimi tečaji za opredeljevanje in uporabo izbirnih meril in meril za dodelitev naročila;

19.    sprejema odgovore Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem;

Pregled Računskega sodišča v zvezi z napredkom pri upoštevanju priporočil iz prejšnjih letnih poročil

Izvajanje predhodnega preverjanja postopkov zaposlovanja

20.    spominja na ugotovitev Računskega sodišča, da pri revidiranih postopkih zaposlovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v spisih ni bilo dokumentov, ki bi dokazovali, da so bili opravljeni predhodni pregledi dokumentov, zahtevanih pri zaposlovanju; je seznanjen z dejstvom, da je Parlament po mnenju Računskega sodišča v celoti izpolnil njegovo priporočilo, naj poskrbi za ustrezno dokumentacijo, in da zdaj vodi evidenco pregledanih dokumentov, da bo lahko upravičil odločitve o zaposlitvi začasnih in pogodbenih uslužbencev; poziva generalnega sekretarja, naj Odbor za proračunski nadzor do septembra 2014 obvesti o učinkovitosti sprejetih ukrepov, vključno s tistimi, ki temeljijo na ugotovitvah notranjega revizorja, tudi v zvezi z zaposlitvijo številnih novih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov po volitvah;

Javno naročanje

21.    obžaluje, da je Računsko sodišče pri pregledu vzorca postopkov javnega naročanja ugotovilo, da še vedno obstajajo napake pri zasnovi, usklajevanju in izvajanju teh postopkov, zato je v zvezi z napredkom ocenilo, da njegova prejšnja priporočila v večini vidikov še niso povsem uresničena; znova poziva, da je treba nemudoma doseči dejanski napredek pri kontrolnih mehanizmih javnega naročanja, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je odkrilo Računsko sodišče, ter zagotovi najbolj konkurenčne cene blaga in storitev;

Izplačevanje socialnih dodatkov in prejemkov uslužbencem

22.    spominja na posebne ugotovitve Računskega sodišča o informacijah o razmerah uslužbencev, ki so na voljo službam Parlamenta; je zadovoljen, da Računsko sodišče pri reviziji ni odkrilo novih pomanjkljivosti, vendar tveganje nepravilnih ali neupravičenih plačil še vedno obstaja; prav tako ugotavlja, da je Parlament leta 2012 sprejel ukrepe, ki so izboljšali odziv na letni postopek elektronskega preverjanja in posodabljanja osebnih podatkov zaposlenih, pri čemer so slednji po potrebi predložili ustrezno dokumentacijo;

Letno poročilo notranjega revizorja

23.    ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 21. januarja 2014 predstavil svoje letno poročilo, ki je bilo podpisano 12. julija 2013 in v katerem navaja, da je v letu 2012 opravil naslednje revizijsko delo v upravi Parlamenta:

–  posvet s službo za notranjo revizijo (IAS) o postopku izbire telefonov ToIP(21);

–  prečno spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – faza I 2012;

–  prečno spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – faza II 2012;

–  revizija akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, zaposlenih kot drugi uslužbenci Unije;

–  revizija računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;

–  spremljanje ukrepov po reviziji politike na področju nepremičnin: načrtovanje, ocenjevanje in upravljanje potreb po nastanitvi;

24.    poudarja, da so bili med sklepi v letnem poročilu notranjega revizorja pomembnejši naslednji:

-  pri vključitvi odhodkov z določenih stalnih računov izločenih sredstev (službena potovanja informacijskih uradnikov in poslancev) v proračun še vedno prihaja do precejšnjih zamud;

–  napredek je bil dosežen pri prispevkih za politične stranke in fundacije na evropski ravni;

–  služba za notranjo revizijo je med posvetovanjem o izbiri telefonov ToIP naletela na pomanjkljivosti pri formalizaciji odločanja o projektu ToIP, za katerega je že GD ITEC potrdil, da je sprejel potrebne ukrepe, da bi omilil morebitna povezana tveganja;

–  pomembni koraki so bili narejeni na področju upravljanja IT in razvoja programov IT, zlasti metodološki napredek GD ITEC pri tem razvoju;

–  prvi pregled ukrepov, sprejetih po reviziji skupin obiskovalcev, je pokazal, da nobeden od ukrepov še ni dokončan, vendar se je delno zmanjšalo povezano preostalo tveganje;

–  odgovornost za pet nedokončanih ukrepov, ki presegajo pristojnosti zadevnih generalnih direktoratov, je bila prenesena na višjo raven odločanja;

25.    je seznanjen s stališči notranjega revizorja o spremljanju ukrepov po reviziji politike na področju nepremičnin – načrtovanje, ocenjevanje in upravljanje potreb po nastanitvi – in jih podpira, da se:

 ustrezno načrtujejo srednje- in dolgoročne nastanitvene potrebe v skladu z napovedano rastjo števila uporabnikov pisarniškega prostora;

 uvede dodeljevanje pisarniškega prostora na podlagi meril, sprejetih na institucionalni ravni, ter v skladu s pravili in postopki, ki omogočajo uveljavitev teh meril; ter

 izvaja učinkovita in uspešna uporaba pisarniških prostorov;

26.    je seznanjen s stališči notranjega revizorja o reviziji zaposlovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov kot drugih uslužbencev Evropske unije in se strinja z njimi, saj kontrolni mehanizmi in dejavnosti GD za kadrovske zadeve in za finance v splošnem omogočajo zadostno zagotovilo, da so ti pomočniki zaposleni v skladu z zakonskimi pravili in da so njihovi finančni prihodki ustrezno obračunani pri nadomestilu poslancev za parlamentarno pomoč; poziva oba GD, naj z vsemi potrebnimi sredstvi zagotovita, da bodo ta jamstva trdna in nedvoumna;

27.    je seznanjen s tem, da je bil leta 2012 potreben prenos iz podpostavke za lokalne pomočnike (postavka 4220-01) v podpostavko 4220-02 (akreditirani pomočniki) v višini 7,3 milijona EUR, podpostavka 4220-01 pa se je zmanjšala za skupno 14,1 milijona EUR (14,3 %) zaradi napačne ocene potreb za lokalne pomočnike in za akreditirane pomočnike, kljub temu da se je število akreditiranih pomočnikov v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zgolj neznatno povečalo; meni, da bo v prihodnje potrebna boljša ocena potreb za te podpostavke, da bi spoštovali načela dobrega finančnega poslovodenja in bi se lahko odzvali na dejanske potrebe;

28.    vseeno ugotavlja, da bo mogoče nekatere cilje notranje kontrole v celoti in dosledno uresničiti in zagotoviti pravilno uporabo ne samo Poslovnika Parlamenta in ustreznih pravil, ki izhajajo iz njega in ki so jih sprejeli pristojni organi Parlamenta, ampak tudi finančne uredbe, če bodo postopki upravljanja in kontrole, pri katerih obstaja manjše preostalo tveganje in ki se nanašajo na spodnja področja, še izboljšani:

–  pravočasno zagotavljanje rednih informacij akreditiranim parlamentarnim pomočnikom o vsaki posodobitvi ali spremembi pravil, ki veljajo zanje, in pravil, ki zanje veljajo po analogiji, ter posredovanje utemeljenega poročila o teh spremembah ali posodobitvah njihovim predstavnikom, da bi zagotovili preglednost in načeli enake obravnave in enakih možnosti;

–  zagotovitev pravočasnega in primernega poročanja poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom o delovnih pravicah in dolžnostih, povezanih s prenehanjem zaposlitve teh pomočnikov (pravice v zvezi s dopustom, brezposelnostjo, pokojnino itd.);

–  izboljšave notranjih kontrol za spremljanje porabe nadomestila za parlamentarno pomoč;

–  bolj gladko in učinkovitejše zaposlovanje novih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov po volitvah 2014 z zgodnjim načrtovanjem in zagotovitev potrebnih sredstev, zlasti človeških virov, ter zagotovitev neprekinjene pomoči poslancem, izvoljenim za novo obdobje, tako, da v pogodbah akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki bodo še naprej zagotavljali pomoč, ne bo vrzeli;

29.    znova opozarja, da je treba po petih letih izvajanja novega statuta pomočnikov čim prej opraviti popolno oceno tega statuta, vključno z morebitnimi prilagoditvami pravil;

Revizija okvira notranje kontrole

30.    opozarja, da je bilo na podlagi prvega pregleda okvira notranje kontrole leta 2003 in 2004 pripravljenih 14 revizijskih poročil, ki zajemajo vse oddelke in centralne službe ter vsebujejo 452 dogovorjenih ukrepov, namenjenih izboljšanju splošnih ravni:

– skladnosti z minimalnimi standardi za notranjo kontrolo, ki jih je oblikovala institucija;

– uresničevanja glavnih nadzornih ciljev institucije (skladnost z veljavno zakonodajo, predpisi in pravilniki; zanesljivost upravljavskih informacij in evidentiranja; gospodarnost, učinkovitost in uspešnost operacij);

Preostali neizvedeni ukrepi

31.    ugotavlja, da je ob koncu leta 2012 po več naknadnih revizijah izmed 452 prvotno dogovorjenih ukrepov notranje kontrole še vedno ostalo nedokončanih 15 ukrepov; je seznanjen z ugotovitvijo notranjega revizorja, da sta dva generalna direktorata (za finance ter za infrastrukturo in logistiko) izboljšala postopke javnega naročanja;

32.    je seznanjen, da je notranji revizor uvedel nov, prečni postopek spremljanja za dogovorjene ukrepe iz svojih poročil, po katerem so vse naknadne revizije prečne in vključujejo vse neizvedene ukrepe, ki bi jih bilo treba dokončati; ugotavlja še, da se naloge dodeljujejo dvakrat letno, v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 10. maja 2011 o razrešnici Parlamentu za proračunsko leto 2009;

33.    ugotavlja, da je ob koncu leta 2012 notranji revizor ugotovil, da 73 ukrepov ni bilo izvedenih, od tega dva kritična, 35 zelo tveganih in 36 srednje tveganih ukrepov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v letu 2012 v celoti izvedenih in nato zaključenih 80 ukrepov, od tega dva kritična; spodbuja vse svoje zadevne generalne direktorate, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje svojih postopkov upravljanja in kontrole; poziva notranjega revizorja, naj določi strožje časovne okvire za ukrepe, ki jih je treba izvesti; poziva ga še, naj Odbor za proračunski nadzor obvešča o vseh neizvedenih ukrepih iz prvotnega pregleda okvira notranjih kontrol; poziva vodstvo oddelkov in centralnih služb, naj še pred koncem zakonodajnega obdobja izvede preostale nedokončane ukrepe;

34.    je seznanjen, da je služba za notranjo revizijo pri spremljanju v letu 2012 ugotovila, da je bil dosežen splošen napredek, saj je bilo zaključenih 80 od preostalih 153 nedokončanih ukrepov, zmanjšano pa je bilo tudi število zelo tveganih kritičnih ukrepov (z osmih na tri); je vseeno zaskrbljen, ker je bilo na leto 2013 preloženih kar 73 nedokončanih ukrepov; priznava, da profil tveganja Parlamenta za nedokončane ukrepe ob koncu leta kaže, da je delež srednje tveganih ukrepov večji kot ob začetku leta 2012, kar pomeni, da so službe dosegle določen napredek, tudi na področjih, kjer ukrepi še niso bili zaključeni;

Nadaljnje ukrepanje generalnega sekretarja po resoluciji o razrešnici za leto 2011

35.    je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2011, poslanimi Odboru za proračunski nadzor 25. oktobra 2013 in tako prejetimi še pred začetkom postopka razrešnice za leto 2012; pozdravlja predstavitev odgovorov, ki jo je 25. novembra 2013 pripravil generalni sekretar, kar zadeva odziv in nadaljnje ukrepanje uprave Parlamenta glede različnih vprašanj in zahtev iz resolucije o razrešnici Parlamentu za proračunsko leto 2011 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

36.    pozdravlja dejstvo, da službi Parlamenta za prevajanje in za tolmačenje od leta 2011 uvajata korenite spremembe; ugotavlja, da bo mogoče v tem procesu močno povečati učinkovitost in nato zmanjšati porabljena finančna sredstva, pri čemer bosta kakovost in izbira storitev za poslance ostali nespremenjeni; ugotavlja, da je v sklopu z viri učinkovite polne večjezičnosti prevajanje zapisnikov sej in vprašanj za pisni odgovor na zahtevo omogočilo trajno zmanjšanje stroškov zunanjega prevajanja za 11 milijonov EUR;

37.    spominja na drugo odločitev predsedstva o polni, z viri učinkoviti večjezičnosti z dne 12. marca 2012, da bodo imele delegacije, ki bodo uveljavljale izjeme za službeno potovanje v tednih sej odborov, na voljo omejene jezikovne storitve, in sicer tolmačenje samo v en jezik; ugotavlja, da se je zaradi tega ukrepa število službenih potovanj v tednih za zunanje parlamentarne dejavnosti povečalo s 36 % v letu 2011 na 46 % v letu 2012, število tolmaških dni na službenih potovanjih pa zmanjšalo za 23 %;

38.    je seznanjen z naslednjo odločitvijo generalnega sekretarja z dne 23. marca 2013, da bodo torkovi in sredini popoldnevi v tednu odborov namenjeni izključno sejam odborov in tristranskim pogovorom; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je zaradi že izpeljanih ukrepov delež stroškov za zunanje tolmače v celotnem proračunu Parlamenta zmanjšal s 3,5 % v letu 2011 na 2,6 % v letu 2012; meni, da bi morali načelo dobrega finančnega poslovodenja uporabljati tudi za tolmačenje in da bi morali s kritičnimi analizami redno ugotavljati, kje in kako bi lahko povečali učinkovitost ter nadzorovali oziroma omejili stroške, da se zagotovi najboljša možna uporaba denarja evropskih davkoplačevalcev; poziva generalnega sekretarja, naj letno poročilo o uporabi kodeksa večjezičnosti posreduje članom pristojnega odbora;

39.    je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja, da so bili stroški nagrade LUX zmanjšani, kot je predlagal Odbor za proračunski odbor in kot so izglasovali poslanci na plenarnem zasedanju ob obravnavi poročila o razrešnici za leto 2010; opaža, da je bil sprejet niz konkretnih ukrepov za zmanjšanje stroškov za to nagrado, zlasti stroškov promocijskih dejavnosti na mednarodnih festivalih in v prostorih Parlamenta; ugotavlja, da so odhodki za nagrado LUX v letu 2012 znašali 434.421 EUR, kar je 24 % manj kot v letu 2011 (573.722 EUR); poziva k temu, da učinkovitost še poveča;

40.    meni, da nagrade niso osrednja dejavnost Parlamenta, in zahteva, da se pred pripravo novih pobud za nagrade opravi analiza stroškov in koristi;

41.    ugotavlja, da je predsedstvo zaradi vse večjega števila strank in razvoja institucije na seji 10. junija 2013 sprejelo celovito strategijo, v kateri je opredelilo glavne smernice za gostinske storitve v Parlamentu do leta 2019; spominja, da se je obseg gostinskih storitev med letoma 2002 in 2011 povečal za približno 150 %, število strank pa z 1,472 milijona na 3,711 milijona; ugotavlja, da gostinske storitve v Parlamentu še vedno ustvarjajo primanjkljaj, ki ga ne bi smeli pokriti izključno z višjimi cenami; ugotavlja, da mora cenovna politika v Parlamentu ostati takšna kot v drugih institucijah in da je Parlament glede na veliko število strank v ugodnejšem položaju in lahko doseže boljše pogoje pri izvajalcih in ekonomijo obsega;

Razrešnica Parlamentu za leto 2012

42.    ugotavlja, da bi moral postopek razrešnice poleg izvrševanja proračuna in upravljavskih dejavnosti generalnega sekretarja in uprave v proračunskem letu 2012 zajemati tudi odločitve, ki jih sprejemajo organi odločanja, tj. predsednik in konferenca predsednikov; poudarja, da Parlament v okviru kritičnega nadzora nad finančnim poslovodenjem institucije razrešnico podeli svojemu predsedniku, ne generalnemu sekretarju;

43.    v zvezi s tem pozdravlja kakovostno izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja 21. januarja 2014, v sklopu postopka razrešnice Parlamentu; znova poudarja, da so vodstveni organi in uprava Parlamenta v postopku razrešnice poklicani na odgovornost ter da je zato bistveno, da celoten postopek odločanja poteka na povsem pregleden način, da je mogoče državljanom Unije posredovati resnične in točne informacije o tem, kako Parlament sprejema svoje odločitve in uporablja sredstva, ki jih ima na voljo; zato poziva, da se dnevni redi sej in odločitve organov odločanja Parlamenta nemudoma sporočajo poslancem in vsem zaposlenim Parlamenta ter obči javnosti;

44.    poudarja, da je treba pri ocenjevanju izvrševanja proračuna Parlamenta najprej in predvsem upoštevati mnenje neodvisnega zunanjega revizorja, nato pa mnenje notranjega revizorja in njegovo oceno sistema notranje kontrole v Parlamentu, povsem brez političnih vplivov; izraža zadovoljstvo s pozitivnim mnenjem Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov Parlamenta ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

45.    spominja, da kodeks ravnanja za poslance v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižjem interesov, sprejet na plenarnem zasedanju 1. decembra 2011, od poslancev zahteva, da v celoti razkrijejo vse plačane dejavnosti, ki jih opravljajo zunaj institucije, svoje plače ter vse druge funkcije, zaradi katerih bi lahko prišlo do navzkrižja interesov, ter da jim kodeks izrecno prepoveduje, da bi v zameno za vplivanje na odločitve Parlamenta sprejemali denar ali druga darila; ugotavlja, da kodeks določa jasna pravila o sprejemanju daril in o ukvarjanju nekdanjih poslancev z lobiranjem; zahteva, da uprava redno in vsako leto pregleda vsaj 15 % teh izjav;

46.    je seznanjen, da je predsedstvo 15. aprila 2013 sprejelo izvedbena pravila za kodeks ravnanja poslancev; z zadovoljstvom ugotavlja, da ta pravila v zvezi s členom 5(3), ki naj bi zagotovil preglednost potnih stroškov, stroškov bivanja in dnevnic poslancev, ki jih krijejo tretje strani, v veljavi od 1. julija 2013, določajo, da morajo poslanci razkriti povračila omenjenih stroškov, nastalih ob udeležbi na dogodkih, ki jih organizirajo tretje strani; ugotavlja tudi, da v primerih, ko ti stroški niso bili povrnjeni, plačani pa so bili samo obrok, vstopnina ali kaj podobnega v vrednosti, ki ne dosega 150 EUR, takšno razkritje ni potrebno;

47.    kritizira dejstvo, da predsednik Parlamenta poročila nadzornega odbora OLAF ni posredoval Odboru za proračunski nadzor v Parlamentu, pač pa ga je zadrževal več kot dva meseca; kritizira dejstvo, da je uprava Parlamenta šele po trimesečnem zavlačevanju trem poslancem posredovala sodni poziv belgijskega sodišča, naj nastopijo kot priče; kritizira dejstvo, da je bilo delo Odbora za proračunski nadzor ovirano zaradi odpovedi predstavitve dela projektne skupine za Grčijo in več kot enoletnega zavlačevanja predstavitve na temo „Upravljanje – Evropska komisija kot upravni organ”;

48.    zahteva, da se na spletnem mestu Evropskega parlamenta skupaj z vprašanji za pisni odgovor (člen 117 Poslovnika Parlamenta) objavijo tudi vse priloge;

Politične dejavnosti predsednika

49.    zahteva podrobne informacije o tem, kako je bilo opravljanje funkcije strankarsko nepristranskega predsednika ločeno od priprav na kandidaturo na evropskih volitvah na čelu liste socialistov in demokratov, zlasti kar zadeva sodelavce v njegovem kabinetu in zunanjih pisarnah EP ter potne stroške; meni, da pri številnih dejavnostih ni bilo razlikovanja med tema vlogama; pri nosilcih funkcij zahteva strogo ločevanje po vzoru Komisije, da davkoplačevalci iz Unije ne bodo plačevali za volilne kampanje vodilnih na evropskih listah kandidatov;

Kraji dela Parlamenta

50.    ugotavlja, da protokol 6 o sedežih institucij, ki je priložen Pogodbama in o katerem so se dogovorile vlade vseh držav članic, Parlamentu nalaga, da svoje dejavnosti opravlja v treh krajih; spominja, da je v svoji resoluciji z dne 17. aprila 2013 o razrešnici za leto 2011, ki je sledila resoluciji z dne 6. februarja 2013 o smernicah za proračunski postopek 2014 in poročilu o določitvi sedežev evropskih institucij, sprejetemu 20. novembra 2013, generalnega sekretarja in predsedstvo pozval, naj poslancem posredujeta „najnovejše podatke in informacije o finančnem in okoljskem vplivu te ureditve“;

51.    spominja, da je bila določitev sedeža Parlamenta pogojena s pomembnimi zgodovinskimi razlogi in da so za izbiro sedežev institucij Unije pristojne izključno države članice; v zvezi s tem ugotavlja, da bi odločitev o spremembi sedeža Parlamenta zahtevala spremembo pogodb, to pa bi morale soglasno potrditi vse države članice;

52.    ugotavlja, da so odhodki, ki so posledica geografske razpršenosti Parlamenta, pomembno področje, kjer bi bili mogoči prihranki; pozdravlja poročilo generalnega sekretarja(22) iz avgusta 2013 o finančnih posledicah geografske razpršenosti Evropskega parlamenta; ugotavlja, da so bili v izračunu v tem poročilu upoštevani naslednji dejavniki:

–  kot osnova je bil uporabljen proračun 2014;

–  izračuni so bili posodobljeni, ko so bili na voljo najnovejši podatki (npr. statistični podatki o službenih potovanjih);

–  metoda za izračun stroškov amortizacije je bila prilagojena na osnovi domneve, da bo enotni sedež Bruselj, zaradi česar so se ti stroški zmanjšali;

–  stroški Strasbourga in Luxembourga so bili predstavljeni ločeno;

–  opravljene so bile nove ocene dodatnih ponavljajočih se odhodkov, ki bi bili posledica enega samega sedeža, pa tudi ocene enkratnih naložb in stroškov združitve krajev dela;

53.    opozarja, da poročilo ugotavlja, da bi teoretični neto prihranek združitve treh krajev dela v enega samega v Bruslju po ocenah znašal 88,9 milijona EUR letno, kar je približno 5 % proračuna Parlamenta v letu 2014, 1,03 % celotnega upravnega proračuna Unije in 0,06 % celotnega proračuna Unije; je seznanjen, da bi ocenjeni neto letni prihranek enotnega sedeža na državljana Unije znašal 0,18 EUR;

54.    poudarja, da bi morebitna združitev Luxembourga in Bruslja povzročila dodatnih 14 milijonov EUR odhodkov letno; opozarja na razlike v kvalitativni in kvantitativni podpori, ki jo državi gostiteljici ponujata Parlamentu; ugotavlja, da ti morebitni stroški niso bili upoštevani v izračunu morebitnih prihrankov, ki bi bili mogoči, če bi bil sedež v Bruslju;

55.    poudarja, da bi na leto ustvarili 10.703 ton emisij CO2 manj, če Strasbourg (10.235) in Luxembourg (468) ne bi bila več kraja dela; obžaluje, da so okoljske posledice geografske razpršitve Parlamenta v smislu emisij ogljikovega dioksida predstavljale 11,16 % celotnega ogljičnega odtisa Parlamenta v letu 2011;

56.    pričakuje, da bo objava študije Računskega sodišča ponudila celovito analizo morebitnih prihrankov za proračun Unije v primeru, da bi Parlament imel le en kraj dela, kot je ta zahteval v svoji resoluciji z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(23), in poziva, naj ta analiza vključuje proračunske vidike dodatnih stroškov, kot so prihranki zaradi manjše izgube delovnega časa in zaradi večje učinkovitosti; poziva, naj se ne pregledajo zgolj potni stroški osebja Parlamenta (vključno s pogodbenim osebjem, zunanjimi strokovnjaki in začasnimi uslužbenci), ampak tudi vedno večji potni stroški osebja Komisije in Sveta zaradi številnih krajev dela;

Vodenje uprave Parlamenta: povečevanje operativne učinkovitosti

57.    znova poudarja, da je ta resolucija osredotočena predvsem na izvrševanje proračuna in razrešnico za proračunsko leto 2012 ter da je njen glavni cilj zagotoviti čim učinkovitejšo porabo davkoplačevalskega denarja ter opredeliti področja, kjer so možne izboljšave učinkovitosti; spodbuja pristojne organe Parlamenta, naj še naprej na vseh možnih ravneh izboljšujejo učinkovitost vsakodnevnega dela Parlamenta ter naj si nenehno prizadevajo za zagotavljanje čim boljših storitev državljanom Unije; pričakuje, da se bo generalni sekretar v svojem naslednjem letnem poročilu Odboru za proračunski nadzor bolj osredotočil na učinkovitost in uspešnost odhodkov;

58.    meni, da so bili v zakonodajnem obdobju 2009–2014, ko so bile gospodarske in finančne razmere zelo slabe, ustvarjeni pomembni prihranki, čeprav so bili pogosto naključni in začasni; meni, da bi morala uprava Parlamenta opredeliti dodatne ukrepe za večjo učinkovitost, ki bi privedli do sistematičnih in dokončnih strukturnih prihrankov, najprej z zmanjšanjem proračuna Parlamenta in nato z omogočanjem prerazporeditve sredstev na nova področja delovanja Parlamenta, zlasti za okrepitev nadzora nad tem, kako Komisija uresničuje politike Unije;

59.    poziva upravo Parlamenta, naj razmisli o povečanju uporabe razpoložljivih tehnologij, kot so telekonference in delo na daljavo, da bi zmanjšala upravne in potne stroške; zahteva, da se pripravi konkreten predlog za razširjeno uporabo obeh tehnologij; ocenjuje, da bi bilo mogoče doseči občutne dodatne prihranke, ne da se ogrozi kakovost dejavnosti, ter da bi lahko uporaba videokonferenc in dela na daljavo – poleg finančnih koristi – prispevala tudi k bolj učinkoviti porabi časa in k okolju prijaznejšemu Parlamentu;

60.    poziva upravo, naj uporabi dodatne premišljene ukrepe za zmanjševanje stroškov, da bi omogočila ustvarjanje prihrankov brez škode za učinkovitost, uspešnost in kakovost parlamentarnih dejavnosti;

Generalni direktorat predsedstva

61.    je seznanjen z reorganizacijo GD PRES, v sklopu katere je bil ustanovljen novi GD EPRS (služba za parlamentarne raziskave), in internalizacijo varnostne službe Parlamenta, pri kateri je bil ustanovljen GD za varnost; izraža zadovoljstvo, ker bi naj internalizacija varnostne službe v obdobju 2013–2016 ustvarila več kot 11 milijonov EUR prihrankov; ugotavlja pa, da so za pet sodelavcev iz kabineta predsednika predvidena mesta generalnih direktorjev in direktorjev v upravi Evropskega parlamenta; kritizira ta politični poseg v vodilne položaje in spodkopavanje kadrovskih predpisov; spominja, da Unija po vsem svetu graja politično pokroviteljstvo, in zahteva, da se ta načela spoštujejo tudi pri upravljanju Evropskega parlamenta; želi, da bi ga generalni sekretar vsako leto obveščal o natančnem prihranjenem znesku, kar bi lahko predstavljalo dober zgled pred internalizacijo drugih storitev, ki jih sedaj zagotavljajo tretje strani;

62.    ugotavlja, da je eno od mest generalnega direktorja sicer zasedeno, vendar izbrani zaposleni tudi šest mesecev po imenovanju ni prevzel funkcije; zahteva, da se to mesto generalnega direktorja ukine;

Generalni direktorat za zunanjo politiko

63.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da utegnejo medparlamentarne delegacije zaradi splošnih pozivov k varčnosti izgubiti možnost ohranjanja prepoznavnosti Parlamenta v zunanjih odnosih in omogočati, da ohranja enako raven prepoznavnosti kot druge institucije Unije, zlasti Komisija in Svet, ter da se posledično utegne ogroziti parlamentarni pristop do zunanje politike in utrjevanje parlamentarne diplomacije kot dopolnila dejavnostim Komisije in ESZD; zato šteje za bistveno ohranjanje znanja in izkušenj, ki jih je Parlament pridobil pri nadzoru evropskih projektov in skrbi za njihovo prepoznavnost, ter zagotavljati, da predlagani ukrepi ne oslabijo moči in učinkovitosti medparlamentarnega dialoga Parlamenta z drugimi državami, zlasti v obdobjih politične nestabilnosti in nevarnosti za demokracijo (med arabsko pomladjo, v konfliktu na Bližnjem Vzhodu, v konfliktu v Ukrajini, med pripravami na sporne volitve itd.);

Generalni direktorat za komuniciranje

64.    opaža, da ima GD COMM velik proračun v okviru vrstice 3242 – „Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah“; opaža, da vedno več dela opravijo zunanji izvajalci, kar pomeni dodatne stroške za davkoplačevalce; prosi za podroben seznam ukrepov oddajanja dela zunanjim izvajalcem in njihovih stroškov v okviru GD COMM;

65.    je zaskrbljen zaradi morebitnih neodkritih primerov navzkrižja interesov pri dodeljevanju nepovratnih sredstev iz proračuna Parlamenta; spominja na člen 58 finančne uredbe in obvezo uprave za revizijo oddanih izjav prejemnikov nepovratnih sredstev in izvajalcev; zahteva informacije o tem, s katerimi analizami tveganja uprava Parlamenta preveri verodostojnost teh izjav;

Informacijske pisarne

66.    ugotavlja, da so stroški službenih potovanj uslužbencev informacijskih pisarn v letu 2012 znašali 1,8 milijona EUR, od tega za potovanja v Strasbourg nekoliko več kot 1 milijon EUR; vztraja, da je treba dati prednost videokonferencam, kar bo prispevalo k strukturnemu zmanjšanju stroškov za proračun Parlamenta in k varstvu okolja, pri čemer delo Parlamenta ne bo na škodi;

Skupine obiskovalcev

67.    ugotavlja, da so začela januarja 2012 veljati nova pravila o sprejemu skupin obiskovalcev, vključno z načinom izplačila subvencij; ugotavlja, da se je predsedstvo odločilo ohraniti možnost gotovinskih izplačil skupinam obiskovalcev; je zaskrbljen zaradi precejšnjega tveganja za ugled in varnost pri gotovinskih izplačilih; poziva predsedstvo, naj sprejme nov sklep, s katerim bo odpravilo plačila v gotovini, ki predstavljajo kršitev Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES(24); ugotavlja, da Parlament na leto obišče približno 2.000 skupin obiskovalcev in da je v letu 2012 samo 365 skupin prejelo več kot 15.000 EUR, vendar da se večina skupin odloči za gotovinsko izplačilo, čeprav uprava Parlamenta spodbuja bančna nakazila ali vsaj obe metodi hkrati;

Hiša evropske zgodovine

68.    je seznanjen, da je Komisija v svojem proračunu za leto 2014 zagotovila sofinanciranje tekočih stroškov Hiše evropske zgodovine v znesku 800.000 EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, in sicer v razdelku 3 večletnega finančnega okvira; ugotavlja še, da ta znesek ustreza 30 % v proračunu predvidenih tekočih stroškov za to leto, namenjen pa naj bi bil tudi stroškom, nastalim zaradi odpiralnega časa sedem dni na teden;

69.    je seznanjen, da je predsedstvo 22. oktobra 2012 v osnovi podprlo koncept stalne razstave v Hiši evropske zgodovine;

Europarl TV

70.    ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2012, ki ga je Parlament sprejel na plenarnem zasedanju, za Europarl TV v proračunski vrstici 3246 namenjenih 8,5 milijona EUR; ugotavlja, da se je proračun za Europarl TV občutno zmanjšal z 9 milijonov EUR v letu 2008 na 5 milijonov EUR v letu 2014, ta storitev pa se je kljub temu izboljšala s številnimi novimi dejavnostmi in projekti, med drugim z večjim deležem avdiovizualnih proizvodov z daljšim življenjskim ciklom, preprostih za uporabo, in z ekskluzivnimi koprodukcijami z nacionalnimi TV-postajami v številnih državah članicah, zaradi česar se je povečalo tudi število gledalcev; pozdravlja vse številnejše sledilce Parlamenta v družabnih medijih, zlasti Facebooku, kjer ima institucija več kot 1,2 milijona prijateljev, za katere snemajo ekskluzivne produkcije Europarl TV; željno pričakuje neodvisno oceno spletne večpredstavnostne produkcije Parlamenta, naročene v skladu s sklepom predsedstva z dne 3. decembra 2012;

71.    izraža zaskrbljenost, da se utegne odvračati od medijskega pokrivanja dela Parlamenta, kljub njegovim izdatkom za opremo studiev z najnovejšo tehnologijo in kljub temu, da zaposluje veliko skupino komunikacijskih strokovnjakov, saj se od izdajateljev programov, ki uporabljajo studie Parlamenta, zahteva plačevanje satelitskih stroškov; zahteva, naj generalni sekretar oceni, ali bi sprememba ureditve spodbudila večjo pokritost parlamentarnih razprav in pogovorov, ki vključujejo poslance, in o tem poroča;

72.    meni, da EuroparlTV ni osrednja dejavnost Parlamenta, in zahteva, da se pred razvojem novih dejavnosti EuroparlTV opravi analiza stroškov in koristi;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve

73.    opozarja na težave pri zaposlovanju uradnikov in uslužbencev iz nekaterih držav članic, kot so Nemčija, Združeno kraljestvo, Avstrija in Nizozemska, saj je njihov delež med zaposlenimi v sekretariatu Parlamenta občutno nižji kot „demografska teža“ teh držav v Uniji, in ugotavlja, da je število zaposlenih, ki so državljani Belgije (13,6 %) in Luksemburga (2,2 %), relativno veliko zaradi krajev dela Parlamenta; poziva predsedstvo, naj pregleda postopke in zahteve zaposlovanja, da bi ugotovilo, kako prispevajo k težavam pri zaposlovanju uslužbencev iz teh držav članic;

74.    zahteva pojasnilo o modelu zaposlovanja lokalnih pomočnikov v Strasbourgu in podrobnejše informacije o zaposlovanju pomočnikov v Bruslju med tedni zasedanj v Strasbourgu; zahteva, da uprava Parlamenta pripravi poročilo o tem, ali se v primeru lokalnih pomočnikov v Strasbourgu spoštuje delovna in socialna zakonodaja Unije ter kako se preprečuje navidezno samozaposlovanje; zahteva primerjavo stroškov, da bi poiskali najugodnejšo rešitev za davkoplačevalce;

75.    je dobro seznanjen s sodbo o javnih uslužbencih v zadevi F-129/12 z dne 12. decembra 2013 in globoko obžaluje, da je bil Parlament obsojen, ker ni bil sposoben zagotoviti pomoči v primerih nadlegovanja in nezakonitega odpuščanja; zato naroča pristojnim službam, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da v prihodnosti ne bi prišlo do podobnih primerov;

76.    prosi za poročilo o povečanju števila delovnih mest kategorij AD in AST v upravi Parlamenta od leta 2005 do sedanjega proračunskega obdobja; prav tako prosi za razvrstitev po razredih in državljanstvu;

77.    prosi za poročilo o povečanju števila delovnih mest direktorjev in generalnih direktorjev v upravi Parlamenta od leta 2005; prav tako prosi za razvrstitev po državljanstvu;

78.    prosi za poročilo o tem, koliko sodelavcev političnih skupin je od leta 2009 pridobilo status uradnika prek a) običajnega izbirnega postopka in b) prek t.i. postopka „passerelle”;

79.    poudarja, da ima več kot 1 500 zaposlenih v Parlamentu otroke vpisane v evropske šole; vztraja, da mora Parlament odigrati vodilno vlogo pri organizacijski strukturi šol;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko

Nepremičninska politika Parlamenta

80.    poudarja, da je Parlament z leti postal lastnik nepremičnin in da ta strategija prinaša tudi tveganja, stroški uporabe in vzdrževanja pa bodo zaradi staranja stavb v prihodnje gotovo naraščali; poudarja zlasti, da je treba v vseh nepremičninskih strategijah upoštevati tudi te naraščajoče stroške in potrebno obnovo stavb v srednjeročnem obdobju; poudarja, da mora nepremičninska strategija zagotoviti vzdržnost proračuna Parlamenta in ohraniti določeno stopnjo prožnosti s kombinacijo nakupov, najema in služnostne pravice, da se zagotovi najbolj konkurenčne cene za Parlament; poudarja, da nakup nepremičnine ni nujno najboljša rešitev;

81.    ugotavlja, da so se začele v letu 2012 izvajati revizije najemnih pogodb, kar zadeva finančne pogoje, zlasti glede na gibanja na trgu najema nepremičnin; pozdravlja dejstvo, da bodo ta ponovna pogajanja v prihodnjih letih prinesla naslednje strukturne prihranke:

- služnostna pravica za stavbo Wiertz bo omogočila prihranek 0,45 milijona EUR letno pri nepremičninskem davku in stroških;

- selitev v stavbo Geos v letu 2014 bo omogočila prihranek 5 milijonov EUR v 45 mesecih;

- popravek najemne pogodbe za stavbo Goldbell bo omogočil prihranek 2,5 milijona EUR do konca leta 2017;

- popravek najemne pogodbe za madridsko informacijsko pisarno bo omogočil prihranek 0,27 milijona EUR;

Stavba Konrad Adenauer (KAD)

82.    spominja, da ni bil izbran nobeden od ponudnikov, ki so se prijavili na javni razpis za projekt stavbe Konrad Adenauer, ker so bile predlagane cene precej višje od ocenjenih; je seznanjen s poznejšo odločitvijo predsedstva v letu 2012, da javni razpis za KAD prilagodi, zaradi česar so bile ponujene nižje cene, prvotni proračun za ta gradbeni projekt pa ni bil presežen; je seznanjen, da so se dela začela septembra 2013 z novim projektnim vodjo in boljšim partnerstvom, v katerem sodeluje tudi luksemburška vlada; pričakuje, da prvotno dogovorjeni skupni proračun za gradnjo ne bo presežen, kljub zamudi, ki se ji ni bilo mogoče izogniti;

Sejna dvorana Parlamenta v Bruslju

83.    je seznanjen, da bodo stroški popravila tramov stropu parlamentarne sejne dvorane v Bruslju znašali nekoliko več kot 2 milijona EUR, kar je manj od ocenjenih 3 milijonov EUR stroškov, in da zaradi starosti stavbe ni mogoče sprožiti pravnega postopka; se zaveda, da so bile strukturne napake v lesenih strešnih tramovih odkrite zaradi politike rednih inšpekcij in preventivnega vzdrževanja stavb Parlamenta, uvedene leta 2012, s čimer je bila preprečena huda nesreča, ki bi utegnila povzročiti smrtne žrtve in ogromno škodo na tej nepremičnini; je seznanjen, da so bile službe, ki so ostale brez prostorov, ker je bila cona A v stavbi Paul-Henri Spaak (PHS) začasno zaprta, preseljene v druge stavbe Parlamenta in da je sejna dvorana spet nared za uporabo od začetka aprila 2014;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference ter generalni direktorat za prevajanje

84.    z zadovoljstvom ugotavlja, da je izvajanje sklepa predsedstva o večjezičnosti, učinkoviti z viri, v letu 2012 ustvarilo 10,9 milijona EUR prihrankov pri tolmačenju oziroma 10 milijonov EUR pri prevajanju, ne da bi bilo ogroženo načelo večjezičnosti oziroma kakovost parlamentarnega dela; znova poudarja, da je medinstitucionalno sodelovanje bistvenega pomena za izmenjavo praktičnih zgledov, ki omogočajo učinkovitost in prihranke;

Generalni direktorat za finance

Prostovoljni pokojninski sklad

85.    ugotavlja, da se je vrednost premoženja prostovoljnega pokojninskega sklada(25) v letu 2012 povečala in da je donosnost naložb znašala 9,4 %, saj so si naložbeni trgi opomogli od svetovne finančne krize;

86.    kljub temu ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj sklada, izračunan na osnovi njegovega premoženja, konec leta 2012 povečal na 207,9 milijona EUR; poudarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene na več desetletij;

87.    vseeno ugotavlja, da to zbuja skrbi, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane vsem nekdanjim in nekaterim sedanjim članom sklada, če ta sklad v prihodnje ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti; spominja, da je bil prostovoljni pokojninski sklad ustanovljen kot prehodna rešitev, dokler ni 14. julija 2009 začel veljati novi statut poslancev Evropskega parlamenta;

88.    je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdilo odločitve predsedstva v letu 2009, zlasti povečanje upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečilo predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladilo z novim statutom poslancev; spominja, da je dve tretjini plačil v sklad izplačal neposredno Parlament, ne posamezni člani;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo

89.    je globoko zaskrbljen zaradi vdorov v osebne in zaupne e-poštne predale nekaterih poslancev, parlamentarnih pomočnikov in uradnikov, potem ko je bil Parlament tarča napada hekerja, ki je zajel komunikacijo med zasebnimi pametnimi telefoni in javnim brezžičnim omrežjem Parlamenta; vztraja, da bi morala tretja stran opraviti neodvisno varnostno revizijo vseh parlamentarnih sistemov IKT in telekomunikacijskih sistemov v skladu s specifikacijami iz Priloge I, da se dokonča jasen časovni načrt za krepkejšo varnostno politiko na področju IKT v letu 2015;

90.    meni, da bi gostujoči uporabniki smeli uporabljati samo brezžično omrežje, prek katerega ni mogoče dostopati do intraneta in internih storitev IT Parlamenta, kot je spletna pošta, s čimer bi ločili funkcije zasebnega brezžičnega omrežja in brezžičnega omrežja za goste; meni, da bi bilo treba izvesti neodvisno varnostno revizijo celotne informacijske in telekomunikacijske infrastrukture v Parlamentu, da bodo uveljavljeni najstrožji možni varnostni standardi, ki bodo preprečili vdore hekerjev in prisluškovanje telefonom;

91.    meni, da je treba pomemben napredek podpreti z ustreznimi naložbami v dejavnosti podpore in vzdrževanja za te projekte, pa tudi z ustreznim sodelovanjem s poslanci in zaposlenimi; izpostavlja zlasti uspešen začetek delovanja sistema AT4AM; obžaluje konec distribucije sistema linux v konfiguraciji Parlamenta, ki se nikoli ni tržila med poslanci in zaposlenimi, ki bi jih takšen projekt zanimal, in jim ni bila namenjena; ugotavlja, da uvedba novih delovnih orodij za poslance in zaposlene predvideva, da se faza pilotnega testiranja takšnih delovnih orodij opravi samo v sodelovanju s tistimi poslanci in zaposlenimi, ki so pripravljeni prenašati dodatno delo, ki ga vključuje pilotno testiranje;

92.    v enakem duhu vztraja, da Parlament še naprej sodeluje z generalnim direktoratom Komisije za informatiko, in sicer ne le za prepoznavanje novih, motečih orodij IKT, ki jih ponujajo prodajalci, ki še nimajo sklenjene pogodbe, temveč tudi ustreznih nadomestil za stara orodja in infrastrukturo IKT, ki bodo usmerjena v odprte in interoperabilne rešitve, ki ne bodo odvisne od prodajalca, da se upošteva socialna in etična odgovornost ter gospodarnost;

93.    je seznanjen z internalizacijo zaposlenih v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo ter z obljubljenim zmanjšanjem stroškov in povečanjem strokovnosti in korporativne identitete uslužbencev na področju IT; spominja, da je bila višja raven strokovnosti glede stalnih inovacij tudi utemeljitev za eksternalizacijo tega sektorja pred več leti; dvomi v utemeljitev o zmanjšanju stroškov, se zaveda omejitev in izzivov pri zaposlovanju najboljših strokovnjakov, ki so na voljo na trgu; poziva generalnega sekretarja, naj v sodelovanju z Evropskim uradom za izbor osebja poišče načine, kako pospešiti postopek zaposlovanja in pritegniti najboljše strokovnjake na področju tehnologij IT in varnosti;

94.    vztraja, da mora Parlament pri vseh zadevah, povezanih z IKT, nazadnje odločati sam;

95.    ugotavlja, da obstoječa infrastruktura IKT Parlamenta le delno temelji na odprtokodni programski opremi, zaradi česar je v Parlamentu omejena uporaba strojne in programske opreme; poziva k postopnemu prehodu na infrastrukturo IKT, ki bo temeljila na odprtokodnih rešitvah, kar bo privedlo do večje stroškovne učinkovitosti in interoperabilnosti ter obenem omogočilo kar najvišjo raven varnosti; v zvezi s tem poziva tudi k zadostni tehnični in upravni podpori, ki zagotavlja ustrezno vzdrževanje;

96.    predlaga večjo uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij na področju prevajanja in tolmačenja;

97.    poziva generalnega sekretarja, naj dodatno zagotovi, da bo podporno osebje IKT na voljo poslancem in zaposlenim na kraju dela, da se podpornemu osebju IKT ter zaposlenim Parlamenta in poslancem omogoči varnost in udobje neposrednih osebnih stikov; opozarja generalnega sekretarja, da utegne biti podpora IKT na daljavo neprijetna in manj primerna za vzpostavitev odnosov zaupanja med IT vzdrževalci in tistimi, ki potrebujejo IT vzdrževanje; opozarja tudi na neprimernost izključnega opiranja na rešitve na daljavo, dokler ne bo ustrezno opravljena omenjena varnostna revizija;

98.    zahteva, da generalni sekretar zagotovi, da bodo do 1. decembra 2014 izpeljani vsaj naslednji revizijski ukrepi:

–  testiranje funkcionalnosti programske opreme brez vpogleda v njeno zasnovo („black box“ testiranje);

–  testiranje funkcionalnosti programske opreme ob upoštevanju njene zasnove („white box“ testiranje);

–  pregled kriptografskih protokolov

–  pregled aplikacij;

–  pregled seznamov za nadzor dostopa do aplikacij;

–  pregled seznamov za nadzor dostopa do fizične infrastrukture;

–  pregled zbirne verige za aplikacije;

–  pregled izvorne kode za aplikacije;

pričakuje, da bodo rezultati revizije predstavljeni Odboru za proračunski nadzor in Odboru za proračun skupaj z oceno odhodkov, človeških virov in časa, potrebnih za odpravo morebitnih varnostnih pomanjkljivosti, ki jih odkrije revizija;

99.    meni, da se podatkov ne sme omejevati z arhitekturo, ki je specifična za platformo in pogojena s sistemom, ter da mora oblika zapisa podatkov temeljiti na uveljavljenih in prosto dostopnih standardih, podpirati in vzdrževati pa jo morajo organizacije, ki niso odvisne od proizvajalca; poudarja, da mora biti popolna dokumentacija oblike in vseh razširitev prosto dostopna;

Potovalna agencija

100.  pozdravlja dejstvo, da nova pogodba s potovalno agencijo, ki je začela veljati 1. januarja 2014, omogoča izvajanje finančne revizije in revizije smotrnosti poslovanja, kot je pozval Odbor za proračunski nadzor; opaža, da je ponudbo na razpisu oddalo samo podjetje BCD Travel N.V., torej agencija, ki je imela sklenjeno že prejšnjo pogodbo, ter da se bo sedanja pogodba izvajala dve leti;

101.  vztraja, da poslanci Evropskega parlamenta za notranje lete po Evropi iz proračuna Parlamenta prejmejo povračilo le v višini cene vozovnice v ekonomskem razredu;

Letno poročilo o oddanih naročilih

102.  znova opozarja, da finančna uredba in pravila za njeno izvajanje, ki so začela veljati 1. januarja 2013, opredeljujejo, katere informacije o oddaji javnih naročil v institucijah je treba posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu z novo finančno uredbo objaviti oddana naročila v vrednosti, ki presega 15.000 EUR (nekdaj 25.000 EUR), kar ustreza novemu pragu, pri katerem konkurenčni razpisni postopki postanejo obvezni;

103.  ugotavlja, da so v letu 2012 vsi generalni direktorati Parlamenta oddali javna naročila v vrednosti, višji kot 25.000 EUR, in da je skupna vrednost teh naročil znašala 724 milijonov EUR (603 milijone v letu 2011); ugotavlja še, da so centralne službe na osnovi podatkov, ki so jih službe za odobritev vnesle v register oddanih naročil, za proračunski organ pripravile letno poročilo o oddanih javnih naročilih za leto 2012;

104.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2012 in 2011 po vrsti naročila naslednja:

Vrsta naročila

(od 15.000 EUR do 25.000 EUR)

2012

 

Število

Vrednost (EUR)

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

66

13

15

0

1 363 733

246 663

289 561

0

Skupaj

94

1 899 957

Vrsta naročila

EUR ali več)

2012

2011

1.      

Število

Delež

Število

Delež

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

167

39

21

3

73 %

17 %

9 %

1 %

168

43

29

5

68 %

18 %

12 %

2 %

Skupaj

230

100 %

245

100 %

Vrsta naročila

EUR ali več)

2012

2011

1.      

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Storitve

Blago

Dela

Zgradbe

478 867 118

20 050 555

48 097 311

177 282 082

66 %

3 %

7 %

24 %

372 679 542

181 515 814

33 142 238

15 881 213

61 %

30 %

6 %

3 %

Skupaj

724 297 066

100 %

603 218 807

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2012, str. 6)

105.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2012 in 2011 po vrsti uporabljenega postopka naslednja:

Vrsta postopka

(od 15.000 EUR do 25.000 EUR)

2012

 

Število

Vrednost (EUR)

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

0

0

94

-

-

0

0

1 899 958

-

-

Skupaj

94

1 899 958

Vrsta postopka

EUR ali več)

2012

2011

1.    

Število

Delež

Število

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

93

4

133

-

-

40 %

2 %

58 %

-

-

90

12

138

2

3

37 %

5 %

56 %

1 %

1 %

Skupaj

230

100 %

245

100 %

Vrsta postopka

EUR ali več)

2012

2011

1.      

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

268 775 678

245 111 639

210 409 749

-

-

37 %

34 %

29 %

-

-

436 253 061

126 420 563

31 283 089

4 668 600

4 593 494

72 %

21 %

5 %

1 %

1 %

Skupaj

724 297 066

100 %

603 218 807

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2012, str. 8)

106.  ugotavlja, da je bilo v letu 2012 oddanih 230 naročil, pri čemer je 97 naročil v vrednosti 514 milijonov EUR temeljilo na odprtih ali omejenih postopkih, 133 naročil v vrednosti 210 milijonov EUR pa na pogajanjih; ugotavlja, da je precejšnje povečanje vrednosti pri postopkih s pogajanji med letoma 2011 in 2012 mogoče pripisati trem javnim naročilom za stavbe v skupni vrednosti 177,28 milijona EUR;

107.  obžaluje, da zaradi zmanjšanja upravnega bremena v povezavi z naročili majhne vrednosti, katerega namen je bil povečati sodelovanje malih in srednjih podjetij v javnih razpisih za ta naročila, uprava nima na voljo števila malih in srednjih podjetij, ki so ta naročila dobila; zato generalni sekretariat ne more pokazati, ali je zmanjšanje upravnega bremena dejansko povečalo sodelovanje malih in srednjih podjetij in ali so bili sprejeti ukrepi učinkoviti; zahteva, da se spremlja število malih in srednjih podjetij, ki so dobila naročila majhne vrednosti;

108.  meni, da bi bila v primeru pogodb v vrednosti pod mejo 60.000 EUR potrebna popolna preglednost, kar zadeva merila za dodelitev pogodb, ter da bi moralo biti predvideno preverjanje navzkrižja interesov;

Izredni postopki s pogajanji

109.  opozarja, da se je število izrednih postopkov s pogajanji v Parlamentu v letu 2012 zmanjšalo (z 59 v letu 2011 na 43 v letu 2012), in sicer za 27% za celotno institucijo, pri čemer pet generalnih direktoratov te vrste postopka v letu 2012 ni uporabilo, eden je po tem postopku oddal enako število javnih naročil kot v letu 2011, dva pa sta jih oddala več; poudarja še, da mora od leta 2012 odgovorni odredbodajalec v prilogi k letnemu poročilu o dejavnosti sistematično navesti razloge za uporabo izrednega postopka s pogajanji;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

110.  meni, da imajo politične skupine v Parlamentu in Uniji kot celoti osrednjo vlogo, saj je njihova nadnacionalna narava enkraten model na svetu, skupine pa so nepogrešljive pri zagotavljanju demokratične odgovornosti vseh institucij Unije;

111.  ugotavlja, da so bila v letu 2012 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0 uporabljena takole:

Skupina

2012

2011

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in prenesena proračunska sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in prenesena proračunska sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje (2011)

PPE

21 128

2 024

18 974

89,81 %

4 178

20 336

1 918

20 442

100,42 %

1 832

S&D

14 908

6 313

14 520

97,40 %

6 702

14 302

5 499

13 696

95,76 %

6 105

ALDE

6 673

2 281

6 855

102,72 %

2 100

6 477

2 416

6 676

103,07 %

2 217

VERT

4 319

1 460

4 002

92,65 %

1 778

4 025

1 242

3 820

94,91 %

1 447

GUE/NGL

2 563

1 094

2 602

101,52 %

1 055

2 535

1 088

2 553

100,71 %

1 070

ECR

3 765

1 219

3 407

90,51 %

1 577

3 831

720

3 375

88,09 %

1 176

EFD

2 538

881

2 494

98,29 %

925

2 088

835

2 046

98,03 %

876

Samostojni poslanci

1 362

413

963

70,73 %

367

1 270

409

924

72,72 %

413

Skupaj

57 255

15 687

53 817

94,00 %

18 680

54 866

14 126

53 514

97,53 %

15 137

*          Vsi zneski so v tisoč EUR.

 

 

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

112.  ugotavlja, da so bila v letu 2012 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(26):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva*

Subvencija EP

Prihodki – skupaj

Subvencija EP v % upravičenih odhodkov (maks. 85 %)

Presežek (prenos v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

PPE

1 471

6 483

8 863

85 %

242

Stranka evropskih socialistov

JZZ

977

4 323

5 514

85 %

91

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

440

1 950

2 784

85 %

60

Evropska stranka zelenih

EGP

397

1 333

1 908

84 %

127

Zveza evropskih konservativcev in reformistov

AECR

216

1 139

1 701

85 %

13

Stranka evropske levice

EL

269

835

1 263

79 %

47

Evropska demokratska stranka

EDP

79

363

630

84 %

0

Evropska svobodna zveza

EFA

91

382

530

85 %

23

Demokrati EU

EUD

29

195

271

85 %

-6

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

44

242

285

85 %

0,6

Evropska zveza za svobodo

EAF

65

357

428

85 %

2

Evropsko združenje narodnih gibanj

AEMN

44

186

333

85 %

-2

Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije

MELD

81

458

702

85 %

0

Skupaj

 

4 203

18 247

25 214

84 %

598

(*)          Vsi zneski so v tisoč EUR.

113.  ugotavlja, da so bila v letu 2012 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(27):

Ustanova

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva*

Subvencija EP

Prihodki – skupaj

Subvencija EP v % upravičenih odhodkov (maks. 85 %)

Center za evropske študije

CES

PPE

786

3 719

4 505

83 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

JZZ

517

2 795

3 312

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

183

996

1 179

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

156

865

1 020

85 %

Transform Europe

TE

EL

120

550

671

83 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

48

238

286

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje

OEIC

EUD

20

132

152

85 %

Center Mauritsa Coppietersa

CMC

EFA

36

200

235

85 %

Nova smer

ND

AECR

141

679

820

85 %

Evropska krščanska politična fundacija

ECPF

ECPM

30

167

197

82 %

Evropska fundacija za svobodo

ESR

EAF

44

234

279

84 %

Fundacija za Evropo svoboščin in demokracije

FELD

MELD

56

194

250

78 %

Skupaj

 

 

2 136

10 768

12 905

84 %

(*)          Vsi zneski so v tisoč EUR.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.3.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marta Andreasen, Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Zuzana Brzobohatá, Tamás Deutsch, Martin Ehrenhauser, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Rina Ronja Kari, Monica Luisa Macovei, Jan Mulder, Eva Ortiz Vilella, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Crescenzio Rivellini, Bogusław Sonik, Bart Staes, Georgios Stavrakakis, Michael Theurer, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amelia Andersdotter, Philip Bradbourn, Esther de Lange, Vojtěch Mynář, Jan Olbrycht, Markus Pieper

(1)

UL L 56, 29.2.2012.

(2)

UL C 334, 15.11.2013, str. 1.

(3)

UL C 188, 29.6.2013, str. 1.

(4)

UL C 331, 14.11.2013, str. 1.

(5)

UL C 334, 15.11.2013, str. 122.

(6)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(8)

PE 349.540/Bur/ann/def.

(9)

UL C 199 E, 7.7.2012, str. 90.

(10)

UL C 296 E, 2.10.2012, str. 226.

(11)

UL L 56, 29.2.2012.

(12)

UL C 334, 15.11.2013, str. 1.

(13)

UL C 188, 29.6.2013, str. 1.

(14)

UL C 331, 14.11.2013, str. 1.

(15)

UL C 334, 15.11.2013, str. 122.

(16)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(17)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(18)

PE 349.540/Bur/ann/def.

(19)

    UL C 199 E, 7.7.2012, str. 90.

(20)

    UL C 296 E, 2.10.2012, str. 226.

(21)

Telefonija prek internetnega protokola.

(22)

Sporočilo generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 30. avgusta 2013: Trije kraji dela Evropskega parlamenta – finančne, okoljske in regionalne posledice geografske razpršenosti.

(23)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.

(24)

Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(25)

Prostovoljni pokojninski sklad je bil ustanovljen 14. julija 1993 kot nepridobitno združenje (Association sans but lucrative, ASBL) v skladu z luksemburško zakonodajo.

(26)

Vir: PV BUR 09.09.2013 (PE 512.496/BUR), točka 14, in PV BUR 07.10.2013 (PE 516.110/BUR), točka 12.

(27)

Vir: PV BUR 09.09.2013 (PE 512.496/BUR), točka 14, sporočilo generalnega sekretarja predsedstvu: D(2013)33164.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov