PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES
10.4.2014 - (05793/1/2014 – C7-0132/2014 – 2012/0199(COD)) - ***II
Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Marco Scurria
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES
(05793/1/2014 – C7-0132/2014 – 2012/0199(COD))
(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05793/1/2014 – C7-0132/2014),
– ob upoštevanju mnenj Odbora regij z dne 15. februarja 2012[1] in 30. novembra 2012[2],
– ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi[3] o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0407),
– ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0275/2014)
1. odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;
2. ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;
3. naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
4. naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
- [1] UL C 113, 18.4.2012, str.17.
- [2] UL C 17, 19.1.2013, str. 97.
- [3] Sprejeta besedila, 12.12.2013, P7_TA(2013)0590.
OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Pobuda evropske prestolnice kulture se je od leta 1985, ko so jo začeli izvajati, do današnjega dne razvila v eno najbolj znanih aktivnosti EU. Že več kot 40 mest je prejelo ta naziv, njegov namen pa je poudariti bogastvo evropske kulture in spodbujati večje medsebojno razumevanje med evropskimi državljani.
Pobuda, ki je bila prvotno zgolj medvladna aktivnost, je s sprejetjem akta leta 1999 postala aktivnost EU. Z aktom je bil določen vrstni red, v katerem so bile države članice upravičene do imenovanja prestolnice vse do leta 2019. Akt je bil spremenjen leta 2006, da bi se upoštevala širitev EU leta 2004, hkrati so bila pojasnjena izbirna merila, izbirni postopek pa je bil izpopolnjen. Vsaka prestolnica je prejela nagrado Melina Mercouri (poimenovano po grški kulturni ministrici, ki je pobudo predlagala); čeprav je denarna nagrada, ki jo podeljuje EU, majhna (v višini 1,5 milijona EUR), imata njena podelitev in imenovanje mesta za prestolnico kulture velik učinek vzvoda, saj aktivirata veliko večji obseg javnih in zasebnih naložb.
Pravila za izbor evropske prestolnice kulture iz leta 2006 veljajo do leta 2019. Ker je priprava po sedanjem izbirnem postopku dolgotrajna, si je bilo treba prizadevati za vzpostavitev novih pravil za obdobje po letu 2020 do konca leta 2013.
Predlog Komisije
Komisija je julija 2012 predložila predlog, da bi se pobuda izvajala tudi po letu 2020.
V predlogu sta bili struktura in vsebina sedanje pobude ohranjeni, vključno s časovno razpredelnico, v kateri je določen vrstni red držav članic, ki so upravičene, da gostijo evropsko prestolnico kulture – naziv, ki se podeli na podlagi predstavitve enoletnih kulturnih programov, ki jih mesta, ki se potegujejo za naziv, oblikujejo posebej za ta dogodek. Ohranjena pa je bila tudi možnost, da mesta, ki kandidirajo, vključijo okoliško regijo.
Spremembe, ki jih je predlagala Komisija, so se nanašale zlasti na (i) imenovanje mest (predlagano je bilo, da bi prestolnico imenovala Komisija, in ne več Svet), (ii) članstvo v svetu za izbor in spremljanje (manj članov, brez nacionalnih predstavnikov iz države, ki bo gostila prestolnico) in (iii) razširitev pobude na države kandidatke in potencialne kandidatke (do sedaj sta bili samo dve prestolnici zunaj EU: Stavanger leta 2008 in Carigrad leta 2010).
Obravnava v odboru in prva obravnava v Parlamentu
Odbor CULT je 28. maja 2013 sprejel svoje poročilo o tem predlogu. Svet je že novembra 2012 dosegel „delni splošni pristop“.
Med pristopoma teh dveh institucij je bilo mogoče opaziti precejšnje soglasje, npr. glede tega, da je treba v okviru sveta za izbor in spremljanje okrepiti nacionalno zastopanost: sozakonodajalca sta se strinjala, da bi poleg članov, ki jih imenujejo Parlament (3), Svet (3), Komisija (3) in Odbor regij (1), tudi država, ki gosti prestolnico, morala imeti možnost, da imenuje dva predstavnika.
Med litovskim predsedovanjem Svetu sta potekala trialoga, v okviru katerih je bil dosežen napredek v zvezi s številnimi vprašanji, kot so:
- okrepitev evropske dimenzije celoletnih programov potencialnih prestolnic;
- dolgoročna vzdržnost infrastrukturnih naložb;
- olajšanje dostopa do drugih virov financiranja EU (zlasti do strukturnih skladov).
Ni pa bil dosežen dogovor glede vprašanja uradnega imenovanja prestolnic (člen 11):
- Evropski parlament je podprl predlog Komisije, po katerem bi morala Komisija ob upoštevanju priporočil sveta strokovnjakov prestolnice uradno imenovati z izvedbenim aktom (člen 290 Pogodbe).
- Svet pa je vztrajal, da bi še naprej imenoval prestolnice (kot v okviru trenutne aktivnosti), pri čemer je zagovarjal, da je imenovanje s strani Sveta mogoče v skladu s členom 290, da odraža medvladni izvor aktivnosti in odgovornosti za financiranje prestolnic in da je potrebno za zagotovitev izpolnjevanja zavez držav članic v tem procesu.
Odbor se je odločil zaprositi za podporo celotnega Parlamenta, preden nadaljuje pogajanja o tem težavnem vprašanju.
Dne 12. decembra 2013 je bilo poročilo odbora CULT na plenarnem zasedanju z veliko večino (s 577 glasovi za, 26 proti in 25 vzdržanimi glasovi) potrjeno kot stališče Parlamenta v prvi obravnavi, s spremembami, s katerimi so bile vključene vse točke, o katerih je bil sklenjen dogovor med prvima dvema trialogoma, pri čemer je bil ohranjen predlog Komisije za člen 11.
Zgodnji dogovor v drugi obravnavi
Po glasovanju Parlamenta v prvi obravnavi je bil januarja 2014 v okviru tretjega trialoga z grškim predsedstvom dosežen dogovor o členu 11, na podlagi katerega:
- bo država članica, ki gosti prestolnico (in ne Svet), na podlagi priporočil sveta strokovnjakov imenovala mesto;
- Komisija bo poskrbela za evropsko institucionalizacijo postopka izbire, tako da bo ime mesta objavila v uradnem listu;
- za Irsko in Hrvaško, ki bosta prestolnici gostili leta 2020, je bil rok postopka izbire podaljšan.
Celotni dogovor je 29. januarja 2014 potrdil Coreper I, absolutna večina članov odbora CULT pa ga je potrdila na izredni seji 6. februarja 2014. Odbor je grško predsedstvo Sveta nato 12. februarja s standardnim pismom o dogovoru v „zgodnji drugi obravnavi“ obvestil o tem, da dogovor podpira. Svet je 24. marca 2014 sprejel svoje stališče v prvi obravnavi.
Ocena in priporočilo
Doseženi dogovor predstavlja realističen in uravnotežen kompromis. Z njim se izboljšajo izbirni postopek, trajnost infrastrukturnih naložb, dostop do dodanih virov financiranja EU in možnost mest, da se prijavijo z regionalnim projektom. Z dogovorom se poleg tega prizna pomembna vloga držav članic, ki gostijo prestolnico, hkrati pa zaščiti evropski značaj pobude.
Odbor priporoča, da se na plenarnem zasedanju potrdi izid dosedanjih pogajanj in podpre stališče Sveta iz prve obravnave, ki v celoti in brez sprememb vključuje dogovorjeno besedilo.
* * *
POSTOPEK
Naslov |
Aktivnost Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 |
||||
Referenčni dokumenti |
05793/1/2014 – C7-0132/2014 – 2012/0199(COD) |
||||
Datum 1. obravnave EP – št. P |
12.12.2013 T7-0590/2013 |
||||
Predlog Komisije |
COM(2012)0407 - C7-0198/2012 |
||||
Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju |
2.4.2014 |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
CULT 2.4.2014 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Marco Scurria 3.10.2012 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
10.4.2014 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
15 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Malika Benarab-Attou, Piotr Borys, Santiago Fisas Ayxela, Petra Kammerevert, Emilio Menéndez del Valle, Martina Michels, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Hannu Takkula, Marie-Christine Vergiat, Milan Zver |
||||
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Marino Baldini, Birgit Collin-Langen, Malcolm Harbour, Vittorio Prodi |
||||
Datum predložitve |
10.4.2014 |
||||