POROČILO o zahtevi za odvzem imunitete Ani Gomes

11.11.2014 - (2014/2045(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Heidi Hautala

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Ani Gomes

(2014/2045(IMM))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Ani Gomes, ki jo je dne 18. junija 2014 posredoval namestnik državnega tožilca Portugalske v zvezi s kazensko obravnavo pred drugim oddelkom lizbonskega Urada za preiskovanje in kazensko obravnavo (ref. NUIPC 8773/13.4TDLSB), in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 3. julija 2014,

–       po zagovoru Ane Gomes v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–       ob upoštevanju člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–       ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013[1],

–       ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0000/2014),

A.     ker je namestnik generalnega državnega tožilca Portugalske na podlagi zahteve državnega tožilca lizbonskega Urada za preiskovanje in kazensko obravnavo vložil zahtevo za odvzem poslanske imunitete Ani Gomes, zaradi domnevnega obrekovanja v televizijski debati; ker se zahteva nanaša na dovoljenje za začetek kazenske obravnave proti Ani Gomes in njeno zaslišanja v okviru te obravnave;

B.     ker se v skladu s členom 8 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

C.     ker člen 6 Poslovnika določa, da Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog;

D.     ker je Sodišče priznalo, da izjava poslanca Evropskega parlamenta, dana izven te institucije, lahko predstavlja mnenje, izraženo med opravljanjem njegovih dolžnosti, kot je določeno s členom 8 Protokola, in tako menilo, da ni pomemben kraj, kjer je izjava dana, temveč narava in vsebina izjave;

E.     ker v sodobnih demokracijah politične razprave ne potekajo le v Parlamentu, temveč tudi v sredstvih komuniciranja, vse od izjav za medije pa do interneta;

F.     ker je v spornem televizijskem prenosu Ana Gomes nastopila kot poslanka Evropskega parlamenta, da bi razpravljala o zadevah, s katerimi se je ukvarjala na evropski ravni, kar med drugim kažejo vprašanja za pisni odgovor Komisije, ki jih je vložila na plenarnem zasedanju;

G.     ker je z opozarjanjem na odločitev portugalske vlade, da privatizira ladjedelnice v Viana do Costelo, ki je privedla tudi do preiskave Evropske komisije o kršitvi pravil EU o državni pomoči, izpolnjevala svoj mandat poslanke Evropskega parlamenta;

1.      se odloči, da ne odvzame imunitete Ani Gomes;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Portugalske in Ani Gomes.

• [1]  Sodba Wagner proti Fohrmann in Krier, zadeva 101/63, EU:C:1964:28; sodba Wybot proti Faure in drugi, zadeva 149/85, EU:C:1986:310; sodba Mote proti Parlamentu, T-345/05, EU:T:2008:440; sodba Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, EU:C:2008:579; sodba Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, EU:T:2010:102; sodba Patriciello, C-163/10, EU:C:2011:543; sodba Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, EU:T:2013:23.

OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

29. novembra 2013 je poslanka Evropskega parlamenta Ana Gomes med televizijskim programom TVI24 Cara a Cara z naslednjo izjavo komentirala koncesijsko pogodbo za izključno upravljanje ladjedelnic v Viana do Castelo (Estaleiros Navais de Viana do Castelo):

„To je zločinsko, za to ni druge besede, je zločinsko. Obrambni minister je nesposoben, če že ne naravnost zloben. Preiskati je treba, kakšne posle je imela njegova pravna pisarna z Martiferjem, ki ima svoje lovke v resnično vseh političnih strankah (...) Zakaj ni vlada odobrila naročil tankerjev za asfalt? Zakaj ni odgovorila Evropski komisiji? Zakaj je razveljavila pogodbe z mornarico? Ker hoče uničiti ladjedelnice, hoče se odkrižati delavcev, družbi Martifer hoče narediti uslugo, to je vse ... to je resnica, družbi Martifer hoče narediti uslugo ... kar počnejo v Viana do Costelo, je sramota ...“

Obrambni minister portugalske vlade José Pedro Correia Aguiar-Branco je zaradi domnevnega obrekovanja v spornih izjavah zoper Ano Gomes vložil pritožbo na lizbonskem Uradu za preiskovanje in kazensko obravnavo. Pritožbo je vložila tudi pravna pisarna JPAB – José Pedro Aguiar Branco & Associados – Sociedade de Advogados, RL, ki jo je Ana Gomes omenila v svoji izjavi.

Predsednik je na zasedanju 3. julija 2014 v skladu s členom 9(1) Poslovnika razglasil, da je prejel pismo namestnika generalnega državnega tožilca Portugalske (Vice Procurador-geral da República) z zahtevo za odvzem poslanske imunitete Ani Gomes v zvezi z omenjeno kazensko obravnavo. Predsednik je zahtevo v skladu s členom 9(1) Poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve.

Ana Gomes se je v skladu s členom 9(5) Poslovnika v Odboru za pravne zadeve zagovarjala 25. septembra 2014.

2. Predpisi in postopki o imuniteti poslancev Evropskega parlamenta

Člena 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske Unije določata:

Člen 8

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

a) na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

b) na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

Členi 5, 6 in 9 Poslovnika Evropskega parlamenta določajo naslednje:

Člen 5 – Privilegiji in imunitete

1. Poslanci uživajo privilegije in imunitete v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev. (...)

Člen 6 – Odvzem imunitete

1. Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz tega člena. (...)

Člen 9 – Postopki v zvezi z imuniteto

1. Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru. (...)

2. Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.

3. Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete.

4. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

5. Zadevni poslanec ima možnost zagovora, predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni, in ga lahko zastopa drug poslanec.

Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.

Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri, in za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.

Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo. (...)

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera. (...)

3. Obrazložitev predlaganega sklepa

Na podlagi omenjenih dejstev se za to zadevo uporabljajo določbe člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije. Za namene navedene določbe je treba „mnenje“ razumeti v širšem smislu, tako da zajema besede ali izjave, ki po vsebini ustrezajo trditvam, ki odražajo subjektivno presojo[1]. Iztočnica za pritožbo obrambnega ministra so bile v resnici izjave Ane Gomes v televizijski razpravi.

Za priznavanje imunitete v skladu s členom 8 Protokola mora poslanec Evropskega parlamenta mnenje izraziti „pri opravljanju svojih dolžnosti“, pri čemer je treba vzpostaviti povezavo med izraženim mnenjem in parlamentarnimi nalogami[2].

Kakor je ugotovilo Sodišče, mora biti obseg absolutne imunitete iz člena 8 določen le na podlagi prava EU[3]. Sodišče je bilo tudi neomajno pri stališču, da mora imuniteta iz člena 8 „šteti za absolutno imuniteto, ki nasprotuje vsakemu sodnemu postopku zaradi izraženega mnenja ali glasu, podanega pri opravljanju poslanskih funkcij“[4].

S stališča Sodišča je treba člen 8 Protokola razlagati tako, da – čeprav se poslanska imuniteta v prvi vrsti priznava za izjave, izražene v prostorih Evropskega parlamenta – ni nemogoče, da v okvir mnenj, izraženih med opravljanjem parlamentarnih nalog, ne bi sodile tudi izjave, izražene izven meja institucije. Ali gre za tovrstno izjavo ali ne, je potemtakem treba določiti glede na njeno naravo in vsebino, in ne glede na kraj, kjer je bila izražena[5]. To velja še toliko bolj v sodobnih demokracijah, kjer politične razprave ne potekajo le v Parlamentu, temveč tudi v sredstvih komuniciranja, vse od izjav za medije pa do interneta. Kljub temu pa je Sodišče jasno opredelilo, da mora biti povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi nalogami neposredna in očitna[6].

Poslanska imuniteta iz člena 8 Protokola temelji na načelu, da poslanci svobodno sodelujejo v smiselnih razpravah in svoje volilno telo zastopajo v zadevah javnega interesa, ne da bi morali svoja opažanja omejevati ali svoje mnenje spreminjati zaradi nevarnosti, da bodo zanje odgovarjali na sodišču ali pred drugim podobnim organom[7]. Neizbežno lahko v določenih primerih mnenja, ki jih izrazi poslanec Evropskega parlamenta, pri nekaterih štejejo kot pretirana, moteča ali žaljiva. Vseeno pa je v odprtih in demokratičnih družbah neoviran dialog o temah v javnem interesu tako pomemben, da žaljivih ali celo skrajnih mnenj poslancev načeloma ni mogoče cenzurirati, če so neposredno in očitno povezana z opravljanjem njihovih parlamentarnih nalog (in kot taka skladna z običajnim tonom političnih razprav[8]).

To še posebej velja za obravnavani primer. Kritika Ane Gomes na račun odločitve portugalske vlade se ni nanašala zgolj na zadevo v resnično javnem interesu, tj. privatizacijo pomembnih ladjedelnic, temveč je bila neposredno in očitno povezana z njenim opravljanjem nalog poslanke Evropskega parlamenta. Pravzaprav je na to zadevo opozorila širše, na evropski ravni, na kar med drugim kažejo vprašanja za pisni odgovor, ki jih je sama ali skupaj z drugimi poslanci vložila v skladu s Poslovnikom Parlamenta[9]. Poleg tega je Ana Gomes na zagovoru pred Odborom za pravne zadeve dokazala obsežno korespondenco na to temo s komisarjema Joaquínom Almunio in Antonijem Tajanijem.

Dokumenti, v katere je imel vpogled odbor, pa tudi dokazujejo, da je bila zadeva na evropski ravni še toliko bolj pomembna, saj je odločitev portugalske vlade sprožila preiskavo Evropske komisije o kršitvah pravil EU o državni pomoči[10].

Obstoj neposredne in očitne povezave med izraženim mnenjem Ane Gomes in njenimi dolžnostmi poslanke Evropskega parlamenta je potemtakem nedvomen. Kazenska obravnava Ane Gomes zaradi omenjenih izjav bi pomenila, da se ji preprečuje svobodno opravljanje parlamentarnega mandata, kar bi bilo v očitnem nasprotju z logiko člena 8 Protokola.

4. Sklepne ugotovitve

Na osnovi navedenih preudarkov in v skladu s členom 9(3) Poslovnika Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament Ani Gomes ne odvzame poslanske imunitete.

• [1]  Sodba Patriciello, C-163/10, EU:C:2011:543, točka 32.
• [2]  Sodba Patriciello EU:C:2011:543, točka 33.
• [3]  Sodba Mara, C-200/07 in C-201/07, EU:C:2008:579, točka 26.
• [4]  Sodba Mara EU:C:2008:579 , točka 27.
• [5]  Sodba Patriciello EU:C:2011:543, točka 30.
• [6]  Sodba Patriciello EU:C:2011:543, točka 35.
• [7]  A. proti Združenem kraljestvu, Št. 35373/97, § 75, ESČP, 2002-X.
• [8]  Glej sklep Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2014 o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Maria Borghezia (P7_TA(2014)0257).
• [9]  Glej vprašanja za pisni odgovor Komisije E-005164/2013 z dne 8. maja 2013 in E-013757/2013 z dne 4. decembra 2013.
• [10]  Glej odločitev Komisije o pričetku postopka po členu 108(2) PDEU, OJ C 95, 3. april 2013, str. 118.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	10.11.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Laura Ferrara, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Viktor Uspaskich
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Edouard Martin