POROČILO o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013

9.12.2014 - (2014/2159(INI))

Odbor za peticije
Poročevalec: Jarosław Leszek Wałęsa
PR_INI_AnnOmbud

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013

(2014/2159(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013,

–       ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom)[1],

–       ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Evropski parlament sprejel septembra 2001,

–       ob upoštevanju načel preglednosti in integritete pri lobiranju, ki ju je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,

–       ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 220(2) Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0058/2014),

A.     ker je bilo 15. septembra 2014 predsedniku Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2013 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 24. septembra 2014 v Bruslju Odboru za peticije predstavila svoje poročilo,

B.     ker je v členu 24 PDEU določeno načelo, da se ima vsak državljan Unije pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228;

C.     ker je evropski varuh človekovih v skladu s členom 228 PDEU pooblaščen, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

D.     ker je v členu 41 Listine o temeljnih pravicah določeno, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

E.     ker je v členu 43 Listine določeno, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.

F.     ker se po tej opredelitvi nepravilnost ne nanaša samo na primere, ko je kršeno pravilo ali načelo pravno zavezujoče; ker načela dobrega javnega upravljanja presegajo pravo; ker po mnenju prvega evropskega varuha človekovih pravic do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli; ker torej morajo institucije, organi, uradi ter agencije Unije poleg spoštovanja pravnih zavez biti tudi storilnostno naravnane in zagotavljati, da so posamezniki primerno obravnavani in da lahko v celoti uživajo svoje pravice;

G.     ker bi bilo treba pojem dobrega upravljanja razširiti na boljše upravljanje, pri čemer bi bilo jasno, da gre za stalen proces izboljševanja;

H.     ker je glavna prednostna naloga evropskega varuha zagotoviti, da se pravice državljanov v celoti spoštujejo in da dobro upravljanje odraža najvišje standarde, ki se pričakujejo od institucij, organov, uradov ter agencij Unije; ker ima evropski varuh poglavitno vlogo pomagati institucijam EU, da postanejo bolj odprte, učinkovitejše in državljanom prijazne in tako okrepijo zaupanje državljanov v Unijo;

I.      ker je Evropski parlament na plenarnem zasedanju 3. julija 2013 za evropsko varuhinjo človekovih pravic izvolil Emily O’Reilly, ki je zaprisegla 30. septembra 2013;

J.      ker je v letu 2013 varuhinjo za pomoč prosilo 23.245 državljanov; ker je nato 19.418 državljanov prejelo nasvete prek interaktivnega vodiča na spletnem mestu njenega urada, 1407 pa je bilo zahtev za informacije; ker je bilo 2420 zahtev zabeleženih kot pritožbe (v letu 2012 jih je bilo 2442); ker je varuhinja na podlagi pritožb, prejetih v letu 2013, začela 2354 postopkov;

K.     ker je pomembno, da varuhinja poda več podrobnih informacij o vrstah pritožbenih oblik, da bo mogoče opraviti večletno primerjavo pritožb, prejetih v elektronski obliki prek interaktivnega spletnega mesta in v fizični obliki;

L.     ker je varuhinja v letu 2013 začela 350 preiskav (465 v letu 2012), od tega je 341 preiskav začela na podlagi pritožb, v 9 primerih pa na lastno pobudo;

M.    ker je v letu 2013 zaključila 461 preiskav (390 v letu 2012), od tega je bilo 441 preiskav na podlagi pritožb, v 20 primerih pa je začela preiskovati na lastno pobudo; ker je bilo med zaključenimi preiskavami 340 (77,1 %) takih, za katere so zahtevo vložili posamezni državljani, za 101 (22,9 %) pa podjetja, združenja ali drugi pravni subjekti;

N.     ker se preiskave, zaključene v letu 2013, nanašajo na: zahteve za informacije in dostop do dokumentov (25,6 %), Komisijo kot varuhinjo pogodb (19,1 %), institucionalne in politične zadeve (17,6 %), upravne in kadrovske predpise (16,5 %), natečaje in izbirne postopke (14,8 %), dodeljevanje javnih naročil ali subvencij (9,5 %) in izvajanje pogodb (7,4 %);

O.     ker med preiskavami varuhinje v letu 2013 najdemo naslednje glavne teme: preglednost v institucijah EU, etične zadeve, sodelovanje državljanov v postopkih odločanja v EU, projekti in programi, financirani s sredstvi EU, temeljne pravice ter kultura storitev;

P.     ker se najpogostejša vprašanja na področju preglednosti nanašajo na zavrnitev dostopa do dokumentov in informacij s strani institucij, seje za zaprtimi vrati in na pomanjkanje odprtosti, kar zadeva imenovanja v skupine strokovnjakov na ravni EU; ker je dostop javnosti do dokumentov ena od pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah;

Q.     ker urad varuha sodeluje s številnimi mrežami, med katerimi je najvidnejša Evropska mreža varuhov človekovih pravic, v katero je vključenih 94 uradov v 35 evropskih državah; ker se pritožbe, ki ne spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic, posredujejo članu mreže, ki je najprimernejši za obravnavo primera; ker je bilo 52,5 % prejetih pritožb posredovanih drugim članom mreže;

R.     ker je Odbor Parlamenta za peticije polnopraven član Evropske mreže varuhov človekovih pravic; ker je evropska varuhinja človekovih pravic 51 pritožb posredovala omenjenemu odboru; ker je bilo 178 pritožb posredovanih Komisiji, 503 pa drugim institucijam in organom;

S.     ker urad evropskega varuha človekovih pravic sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer Združenimi narodi; ker ta urad skupaj s Parlamentom, Komisijo, Agencijo EU za temeljne pravice in evropskim forumom za invalidnost tvori okvir EU v sklopu konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; ker je namen tega okvira zaščita, spodbujanje in spremljanje izvajanja te konvencije na ravni institucij EU;

T.     ker letno poročilo za leto 2013 ne vsebuje točnih podatkov o deležu pritožb, ki so ali niso bile v pristojnosti varuha; ker je zelo pomembno, da se v prihodnje v vsa letna poročila vključijo konkretne številke, da bo mogoče enostavno primerjati trende in težnje v različnih letih v zvezi z (ne)dopustnostjo pritožb; ker glede na poročilo 68 od 100 prejetih tipičnih pritožb ne spada v pristojnost varuha in se posredujejo nacionalnim ali regionalnim varuhom, Odboru Parlamenta za peticije ali drugim organom, ki obravnavajo pritožbe, kot so Evropska komisija, SOLVIT, portal Tvoja Evropa – nasveti ali evropski centri za varstvo potrošnikov; ker je treba poskrbeti za spremljanje pritožb, posredovanih drugim institucijam ali organom, in pridobiti informacije o njih, da se zagotovi nepristransko in pravično obravnavanje zadev državljanov v razumnem času;

U.     ker le 32 od 100 prejetih tipičnih pritožb sodi v pristojnost varuha; ker se pri 17 takih pritožbah ne uvedejo preiskave (9 je označenih za nedopustne, 8 pa je ugotovljenih za dopustne, vendar naj ne bi vsebovale dovolj elementov za začetek preiskave); ker 15 od 100 prejetih pritožb vsebuje podlago za začetek preiskave; ker se 4 primeri od teh pritožb rešijo med preiskavo, v 4 primerih se ne ugotovijo nepravilnosti, v 1 primeru se ugotovi nepravilnost, 6 pa jih ne vsebuje dovolj elementov za nadaljnjo preiskavo);

V.     ker se je 80 % preiskav (40 primerov), kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, zaključilo s kritičnimi ocenami na račun obravnavanih institucij, 18 % preiskav (9 primerov) pa se je zaključilo z osnutkom priporočil, ki so jih institucije popolnoma ali delno sprejele; ker je v enem primeru (2 %) varuhinja pripravila osnutek posebnega poročila z naslovom „Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex“; ker varuh človekovih pravic v povprečju pripravi eno posebno poročilo na leto;

W.    ker evropski varuh pri obravnavanju primerov nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije posebno poročilo pripravi v skrajni sili; ker bi morala varuhinja človekovih pravic še bolj preučiti svoje politične pristojnosti in razviti instrumente, ki jih ima na voljo;

X.     ker je bilo v letu 2012 upoštevanih 80 % varuhovih predlogov; ker Komisija, na račun katere je opravljenih največ preiskav varuha, upošteva 84 % predlogov; ker varuh vsako leto objavi podrobno poročilo o tem, kako so institucije EU upoštevale njegove predloge za izboljšanje uprave EU; ker neupoštevanje 20 % predlogov varuha predstavlja hudo grožnjo, zaradi katere se utegne zaupanje državljanov v učinkovitost evropskih institucij še zmanjšati;

Y.     ker urad varuha prejme največ pritožb na račun Evropske komisije; ker se je ena od preiskav, zaključenih leta 2013, nanašala na dokumente v zvezi s klavzulo o izvzetju Združenega kraljestva, povezano z Listino EU o temeljnih pravicah;

Z.     ker so preiskave v primerih, ki jih je varuhinja zaključila v letu 2013, v povprečju trajale 13 mesecev; ker je bilo 22 % primerov zaključenih v treh mesecih, 37 % v 3 do 12 mesecih, 14 % v 12 do 18 mesecih in 27 % po več kot 18 mesecih;

AA.  ker je proračun varuha človekovih pravic za leto 2013 znašal 9.731.371 EUR in ker kadrovski načrt tega urada obsega 67 mest; ker je za učinkovitost službe varuha človekovih pravic in za hitro odzivanje na pritožbe državljanov bistveno, da se tej službi zagotovi dovolj proračunskih sredstev in človeških virov;

AB.  ker je Emily O’Reilly prva ženska, ki je bila izvoljena na mesto evropskega varuha človekovih pravic.

1.      odobri letno poročilo za leto 2013, ki ga je predložila evropska varuhinja človekovih pravic; čestita Emily O’Reilly za njeno prvo letno poročilo v tej vlogi in pozdravlja njen pristop, da se ohranijo pozitivni delovni odnosi in sodelovanje s Parlamentom, zlasti z Odborom za peticije; se zaveda, da je bilo leto 2013 prehodno leto in da je letno poročilo v veliki meri povezano z delom profesorja Nikiforosa Diamandurosa, prejšnjega evropskega varuha človekovih pravic, in izreka priznanje njegovi zapuščini;  se obvezuje, da bo ponovno oživil prakso Parlamenta, da varuha takoj po izvolitvi povabi na plenarno sejo;

3.      popolnoma podpira poglavitni cilj nove varuhinje človekovih pravic, da bi pomagala povečati odgovornost in preglednost struktur in institucij na evropski ravni in s tem spodbudila dobro upravljanje za vsakega državljana in prebivalca EU ter izboljšala kakovost demokracije v Evropski uniji; ponovno poudarja poglavitno vlogo evropskega varuha pri obravnavanju pomislekov državljanov in premostitvi široke vrzeli med njimi in institucijami EU;

4.      poudarja pomen družbenih medijev za komunikacijo in spodbuja urad varuha, naj te medije v večji meri izkorišča za ozaveščanje javnosti o dejavnostih varuha in za spodbujanje pravic državljanov EU; vendar meni, da državljani, ki nimajo dostopa do interneta ali ga ne znajo uporabljati, ne bi smeli biti izključeni zaradi nadaljnje digitalizacije službe varuha človekovih pravic; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj potrebam teh državljanov nameni posebno pozornost, da bo imel vsak državljan EU zagotovo enak dostop do služb varuha in jih bo lahko v celoti izkoriščal;

5.      ugotavlja, da je bilo letno poročilo evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013 posodobljeno in da je zdaj poleg običajne, natisnjene različice na voljo prenosljiva interaktivna različica v obliki e-knjige; nadalje ugotavlja, da je bilo poročilo razdeljeno na dva dela: prvi vsebuje preprosto berljivo besedilo z najpomembnejšimi dejstvi in podatki o delu evropskega varuha človekovih pravic, drugi pa poglobljen opis ključnih primerov, ki jih je urad varuha raziskal v letu 2013[2];

6.      pozdravlja nov pristop varuhinje, ki je odraz njene želje, da postane institucija evropskega varuha človekovih pravic karseda dostopna in prijazna do ljudi; spodbuja zainteresirane strani, naj preberejo tisti del poročila, v katerem so podrobno opisane preiskave, z naslovom: Good administration in practice: the European Ombudsman’s decisions in 2013 (Dobro upravljanje v praksi: sklepi Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2013), ter naj bodo pozorni na njegove ocene in priporočila;  ugotavlja, da je bilo leta 2012 največ pritožb iz Španije (416), sledile so Nemčija (269), Poljska (248) in Belgija (153); ugotavlja, da je največ začetih preiskav zadevalo Belgijo (53), sledile so Nemčija (40), Italija (39) in Španija (34);

8.      ugotavlja, da so zadeve, ki se nanašajo na preglednost, spet prve na seznamu zaključenih preiskav (64,3 %), njihov delež pa se je še povečal v primerjavi z letom 2012 (52,7 %); ugotavlja, da so druge ključne zadeve v pritožbah etična vprašanja, udeležba državljanov pri odločanju v EU, projekti, financirani s sredstvi EU, temeljne pravice in kultura storitev;

9.      meni, da so preglednost, odprtost, dostop do informacij, spoštovanje pravic državljanov in visoki etični standardi bistveni za izgradnjo in ohranjanje zaupanja državljanov in prebivalcev v evropsko javno službo; poudarja, da je zaupanje med državljani in prebivalci ter institucijami poglavitnega pomena v sedanjih težkih gospodarskih razmerah; se strinja z varuhinjo, da je preglednost temelj napredne demokracije, saj omogoča nadzor nad delovanjem javnih organov, ocenjevanje njihove učinkovitosti in pozivanje k odgovornosti; prav tako se strinja, da sta odprtost in javni dostop do dokumentov bistveni del sistema za institucionalni nadzor in ravnovesje; priznava pravico državljanov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

10.    se zaveda, da priporočila in kritične ocene niso pravno zavezujoče, poudarja pa, da jih lahko institucije kljub temu upoštevajo kot možnost za rešitev problema in kot opomin za prihodnje in tako preprečijo podobne primere nepravilnosti; poziva vse institucije, organe, urade in agencije Unije, naj polno sodelujejo z varuhinjo in zagotovijo polno izpolnjevanje njenih priporočil ter naj v celoti upoštevajo kritične ocene; opozarja, da je v Listini o temeljnih pravicah (člen 41) med temeljnimi pravicami državljanov Evropske unije tudi pravica do dobrega upravljanja;

11.    ugotavlja, da je večina preiskav, ki jih je varuhinja opravila v lanskem letu (64,3 %), zadevala Evropsko komisijo; se zaveda, da odločitve Komisije najverjetneje neposredno vplivajo na državljane, organizacije civilne družbe in podjetja, in razume, da je zato ta institucija tudi najbolj pod drobnogledom javnosti; vendar zaskrbljeno ugotavlja, da je delež pritožb, ki zadevajo Komisijo, večji v primerjavi z letom 2012, ko je znašal 52,7 %; poziva varuhinjo, naj preuči razloge za zvišanje tega deleža in tako pripomore k izboljšanju upravljanja te institucije, saj se bo s tem povečala verodostojnost vseh institucij EU; poziva novo Komisijo, naj hitro ukrepa in izboljša svoje delovanje, da se bo zmanjšalo število pritožb zoper njo;

12.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je odstotek pritožb, ki zadevajo agencije EU, skoraj podvojil, in sicer z 12,5 % v letu 2012 na 24 % v letu 2013; priporoča, naj varuhinja navede, ali se je ta odstotek povečal zaradi večje ozaveščenosti javnosti glede pritožbenih postopkov ali zaradi drugih razlogov, denimo morebitnega neskladnega ravnanja agencij EU s priporočili varuha iz preteklih let; spodbuja varuhinjo, naj nadzoruje dogajanje v agencijah in o tem sproti poroča; podpira načrte varuhinje, da posveti pozornost različnim agencijam in poudari pomen dobrega upravljanja, ustrezne obravnave pritožb in kulturo storitev;

13.    z veseljem ugotavlja, da se je odstotek pritožb na račun Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) v letu 2013 več kot prepolovil, in sicer s 16,8 % v letu 2012 na 7,1 % v letu 2013; prav tako z veseljem ugotavlja, da se je odstotek pritožb na račun Evropskega parlamenta zmanjšal s 5,2 % v letu 2012 na 4,3 % v letu 2013; priznava delo varuhinje in urada EPSO za zmanjšanje števila pritožb na račun urada;

14.    ugotavlja, da je urad varuha v letu 2013 objavil novo različico Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev; poziva vse institucije, naj kodeks v celoti upoštevajo in izvajajo; poziva novo Komisijo, naj sprejme skupna obvezujoča pravila in načela o upravnih postopkih v upravi EU ter naj v ta namen predloži osnutek uredbe; opozarja na člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da ima vsakdo pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

15.    spodbuja institucije, organe in agencije EU, naj se bolj zavežejo dobremu upravljanju in načelom kulture služenja državljanom ter tako izboljšajo svoje delovanje; poziva jih, naj varuhinji pomagajo in se hitro odzovejo na njene preiskave ter naj tesneje sodelujejo z njo, da se bodo skrajšali roki v postopku preiskave pritožb; podpira varuhinjo, ki si prizadeva pospešiti postopek preiskave in skrajšati čas za odgovore v postopku pritožbe, da bi služila državljanom, ki pravočasno in ustrezno uveljavljajo svoje pravice;

16.    ugotavlja, da je bilo v letu 2012 izpolnjenih 80 % varuhovih priporočil, nekoliko manj kot v letu 2011, ko je ta delež znašal 82 %; podpira varuhinjo v njenem načrtu, da izboljša ta delež; poziva zlasti Komisijo, naj si prizadeva za izboljšanje svojega odstotka; je zaskrbljen, ker se 20 % priporočil ne izpolni, in poziva institucije, organe, urade in agencije Unije, naj se v razumnem roku odzovejo na kritične ocene varuhinje in ukrepajo ter naj storijo vse potrebno, da bi povečali hitrost nadaljnjega ukrepanja, zato naj takoj upoštevajo priporočila in kritične ocene varuhinje; z zanimanjem pričakuje podrobne informacije o izpolnjevanju priporočil v letu 2013 v prihodnjem letnem poročilu varuhinje;

17.    ugotavlja, da je varuhinja v 10,8 % preiskav, zaključenih v letu 2013, ugotovila nepravilnosti, in v 80 % teh primerov zadevnim institucijam sporočila svoje kritične ocene; ugotavlja, da so v 18 % primerov nepravilnosti institucije popolnoma ali delno upoštevale osnutke priporočil;

18.    ugotavlja, da je varuhinja Parlamentu predložila posebno poročilo, ki je obravnavalo dejstvo, da agencija Frontex nima mehanizma za reševanje pritožb v zvezi s kršenjem temeljnih pravic, do katerega pride pri njenem delu; je prepričan, da bo to posebno poročilo obravnavano v poročilu, ki ga bo pripravil Odbor za peticije v sodelovanju z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve;

19.    spodbuja varuhinjo, naj poglobi svoje odnose in sodelovanje z različnimi mrežami, zlasti z Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic in tisto v sklopu konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; opozarja na poziv Parlamenta v letnem poročilu Odbora za peticije za leto 2012 k oblikovanju mreže odborov za peticije držav članic, ki bi lahko dopolnjevala mrežo varuhov človekovih pravic;

20.    opozarja, da je Odbor za peticije polnopraven član obeh zgoraj omenjenih mrež; ugotavlja, da je varuhinja v letu 2013 na ta odbor naslovila 51 pritožb;

21.    je seznanjen z novo strategijo varuhinje z naslovom „Do leta 2019“, ki vključuje tri glavne stebre, ki jih označujejo pojmi učinek, pomen in prepoznavnost; se zaveda, da namerava varuhinja doseči večji učinek in strateško preiskovati sistemske težave ter želi s prispevanjem svojega mnenja h ključnim razpravam okrepiti svojo vlogo, poleg tega namerava povečati svojo prepoznavnost in torej okrepiti stike z deležniki ter opozarjati na pomembne primere;

22.    poziva varuhinjo, naj si še naprej prizadeva izboljšati komunikacijo in naj nadgrajuje rezultate dela v okviru Evropskega leta državljanov 2013, pa tudi naj izboljša zagotavljanje informacij evropskim državljanom, da bodo ustrezno obveščeni o službi varuha in njegovem področju pristojnosti;

23.    ponovno poudarja pomen evropske državljanske pobude kot novega sredstva, ki državljanom omogoča neposredno udeležbo v procesu odločanja pri pripravi evropske zakonodaje;

24.    pozdravlja številne pomembne preiskave, ki jih je sprožila varuhinja, na primer preiskave, ki se nanašajo na preglednost v pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), prijavljanje nepravilnosti v institucijah EU, preglednost v skupinah izvedencev Komisije, primere „vrtljivih vrat“, temeljne pravice v kohezijski politiki in evropsko državljansko pobudo; z zanimanjem pričakuje izsledke teh preiskav;

25.    pozdravlja odločitev Sveta Evropske unije o objavi pogajalskih direktiv EU za tekoča pogajanja TTIP med EU in ZDA; pozdravlja tudi odločitev Komisije, da objavi več besedil o pogajanjih EU in omogoči širši dostop do drugih dokumentov v okviru pogajanj TTIP; meni, da je varuhinja s pozornejšim spremljanjem preglednosti v pogajanjih TTIP okrepila svojo vlogo varuhinje preglednosti EU; pozdravlja njen poziv, naj evropske institucije sprejmejo pristop pregledne politike in v obliki kampanje ozaveščajo o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe; se zavezuje, da bo spremljal izide posvetovanja o preglednosti v pogajanjih TTIP in bo med drugim obravnaval peticije na to temo, ki jih bo prejel, zlasti ker ta in druga trgovinska pogajanja lahko vplivajo na življenje evropskih državljanov;

26.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

• [1]  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
• [2]  http://www.ombudsman.europa.eu/en/activities/annualreports.faces

OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je 3. julija 2013 za Evropsko varuhinjo človekovih pravic izvolil Emily O'Reilly, ki je nato 30. septembra prisegla pred Sodiščem Evropske unije. Zato letno poročilo evropskega varuha 2013 pokriva le del dela varuhovega urada pod njenih vodstvom, večina se nanaša na delo njenega predhodnika Nikiforosa Diamandurosa. Varuhinja je svoje letno poročilo 15. septembra predstavila predsedniku Evropskega parlamenta, 24. septembra pa Odboru za peticije.

Letno poročilo je bilo posodobljeno, tako da odraža željo Emily O'Reilly po instituciji evropskega varuha človekovih pravic, ki bi bila karseda dostopna in prijazna do ljudi. Poročilo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je natisnjena ali prenosljiva publikacija (tudi v obliki e-knjige (EPUB)), ki vsebuje najpomembnejša dejstva in podatke o dejavnostih urada varuha v letu 2013. Drugi del vsebuje natančno obravnavo ključnih primerov, ki jih je reševala varuhinja v letu 2013 in ima naslov „Good administration in practice: the European Ombudsman’s decisions in 2013“[1]. Na žalost je ta publikacija na voljo le v angleščini, kar omejuje število bralcev.

V letu 2013 je imela varuhinja stik s 23.245 državljani, ki so prosili za njeno posredovanje prek portala njenega urada. Največ (19.418) je pomoč dobilo prek interaktivnega vodnika na spletnem mestu tega urada. Preostali primeri so bili zahteve po informacijah (1407), na katere je varuhinja odgovorila, ali pritožbe (2420), ki so bile evidentirane.

Letno poročilo za leto 2013 ne vsebuje točnih podatkov o deležu pritožb, ki so ali niso bile v pristojnosti urada evropskega varuha. Poleg opisa postopka pri 100 tipičnih pritožbah bi bilo zelo pomembno v vsa letna poročila vključiti konkretne številke, da bi lahko zlahka primerjali trende in težnje v različnih letih v zvezi z (ne)dopustnostjo pritožb.

Varuhinja je sprožila 341 preiskav na podlagi pritožb ter 9 na lastno pobudo in zaključila 441 preiskav na podlagi pritožb in 20 na lastno pobudo. Največ pritožb so vložili posamezni državljani (340), sledile so pritožbe družb, združenj in drugih pravni subjektov (101).

Glede na izvor po državah je bilo največ pritožb iz Španije (416), sledile so Nemčija (269), Poljska (248) in Belgija (153). Dejstvo, da mnoge pritožbe prihajajo iz ene države članice, še ne pomeni, da je sproženih sorazmerno število preiskav. Podatki iz leta 2013 na primer kažejo, da je bilo na podlagi 153 pritožb iz Belgije sproženih 53 preiskav, medtem ko je bilo na podlagi 416 pritožb iz Španije sproženih le 34.

Od 350 preiskav, ki jih je varuhinja sprožila, je 225 (64,3 %) zadevalo Evropsko komisijo, 84 (24 %) agencije EU, 28 (8 %) druge organe, 25 (7,1 %) Evropski urad za izbor osebja (EPSO), 15 (4,3 %) Evropski parlament, 14 (4 %) Evropsko službo za zunanje delovanje ter 10 (2,9 %) Evropsko investicijsko banko. Ker je Komisija glavna institucija EU, njene odločitve pa neposredno vplivajo na državljane, je razumljivo, da je tudi glavni predmet pritožb državljanov.

Največja sprememba na tem seznamu v primerjavi z letom 2012 je, da je bil urad EPSO leta 2012 na drugem mestu, sedaj pa je na četrtem. Prav tako se je število pritožb na račun urada EPSO zmanjšalo z 78 (16,8 %) v letu 2012 na 25 (7,1 %) v letu 2013.

Glede na obravnavano temo se največ preiskav (118), zaključenih v letu 2013, nanaša na zahteve za informacije in dostop do dokumentov, sledijo preiskave, ki se nanašajo na Komisijo kot varuhinjo pogodb (88), institucionalne in politične zadeve (81), upravne in kadrovske predpise (76), natečaje in izbirne postopke (68), dodeljevanje javnih naročil ali subvencij (44) in izvajanje pogodb (34).

V letu 2013 je varuhinja začela postopek na podlagi 2345 prejetih pritožb. V 1359 primerih je dala nasvet ali je primer posredovala dalje (na primer članu Evropske mreže varuhov človekovih pravic ali Odboru EP za peticije), v 654 primerih je bil pritožnik seznanjen z dejstvom, da varuhinja ne more dati nobenega nadaljnjega nasveta, v 341 primerih pa je bila sprožena preiskava.

Ključne teme, na katere so se nanašali primeri, obravnavani v letu 2013, so preglednost (na primer dostop do dokumentov), etična vprašanja (na primer vprašanje „vrtljivih vrat“ in navzkrižja interesov), udeležba državljanov v procesu odločanja v EU (na primer evropska državljanska pobuda), projekti in programi, financirani s sredstvi EU (na primer zamude pri plačilih in problemi z javnimi razpisi), temeljne pravice (denimo primer prijavitelja nepravilnosti v zvezi agencijo za temeljne pravice) ter kultura storitev (na primer predolgi roki ali nedejavnost institucij)[2].

Institucije morajo v skladu s Pogodbo zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe svoje delo opravljati čim bolj javno. Pravico dostopa do dokumentov institucij določata člen 15(3) PDEU in člen 42 Listine o temeljnih pravicah. Ta pravica se trenutno izvaja na podlagi Uredbe 1049/2001.

V 118 preiskavah (25,6 %), ki jih je varuhinja zaključila leta 2013, je problem rešila institucija, na katero se je pritožba nanašala, ali je bila sklenjena sporazumna rešitev. V 202 primerih (43,8 %) ni bilo razlogov za nadaljnjo preiskavo. V 120 primerih (26 %) ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, medtem ko so bile v 50 primerih (10,8 %) nepravilnosti ugotovljene. V 19 primerih (4,1 %) so bili sprejeti drugačni ukrepi[3].

Urad varuha je nepravilnosti opredelil, Evropski parlament in Komisija pa sta potrdila to opredelitev, in sicer da: „do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi načeli“. Za institucije to pomeni, da morajo spoštovati načelo pravne države, načela dobrega upravljanja in temeljne pravice.

Varuh skuša doseči pozitiven rezultat, po možnosti s prizadevanjem za sporazumno rešitev, ki je sprejemljiva tako za pritožnika kot za zadevno institucijo. Če sporazumne rešitve ni mogoče doseči, varuh zadevo zaključi s kritično oceno ali pripravi osnutek priporočila.

Kritična ocena se pripravi v primerih, ko institucija ne more več odpraviti nepravilnosti, ko nepravilnosti nimajo splošnih posledic ali ko nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic ni potrebno. Varuh človekovih pravic lahko pripravi kritično oceno tudi, če meni, da osnutek priporočila ne bi bil učinkovit ali kadar zadevna institucija ne sprejme osnutka priporočila, vendar nepravilnost ne upravičuje priprave posebnega poročila za Parlament. Kritična ocena kljub temu pritožniku služi kot potrdilo, da je bila njegova pritožba upravičena, zadevni instituciji pa pokaže, kje je storila napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje.

Dodatna pripomba varuha človekovih pravic se uporablja v primerih, kjer je možnost za izboljšanje kakovosti upravljanja. Dodatne pripombe varuha niso namenjene kritiziranju zadevne institucije, temveč jih je treba obravnavati kot smernice in nasvet, kako bi lahko institucija izboljšala kakovost svojih storitev.

Osnutek priporočila se izda, če zadevna institucija lahko odpravi nepravilnosti ali ko gre za hude nepravilnosti, ki imajo splošne posledice. Če zadevna institucija prejme osnutek priporočila, mora v skladu s Pogodbo varuhu človekovih pravic v treh mesecih poslati podrobno mnenje.

Če se institucija, agencija ali organ EU na osnutek priporočila ne odzove zadovoljivo, lahko varuh pripravi posebno poročilo in ga posreduje Evropskemu parlamentu. Posebno poročilo je skrajni ukrep in zadnji korak varuha, ki ga stori pri obravnavi pritožbe. Parlament se nato odloči o sprejetju morebitnih nadaljnjih ukrepov, na primer o pripravi resolucije. Posebna poročila se predložijo Odboru za peticije, ki je pristojni odbor za odnose z varuhom človekovih pravic.

V letu 2013 je varuhinja človekovih pravic v 40 primerih na institucije naslovila kritične ocene. V 9 primerih (18%) je pripravila osnutke priporočil, ki so jih institucije delno ali v celoti sprejele. V enem primeru je pripravila posebno poročilo[4].

Evropski varuh tesno sodeluje s svojimi kolegi v državah članicah. Sodelovanje poteka v okviru Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje 94 uradov v 35 državah. Vključuje nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic, odbore za peticije in podobne organe držav članic Evropske unije, držav kandidatk za članstvo v EU in drugih držav evropskega gospodarskega prostora in/ali schengenskega območja. Odbor Evropskega parlamenta za peticije je član mreže.

Mreža vsaki dve leti pripravlja seminarje za nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic. Evropski varuh človekovih pravic in irska varuhinja človekovih pravic (sedanja evropska varuhinja človekovih pravic) sta skupaj organizirala 9. nacionalni seminar mreže. Seminar je potekal v Dublinu od 15. do 17. septembra 2013.

Člen 33(2) konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov določa vzpostavitev okvira EU za spodbujanje, varovanje in nadzorovanje izvajanja konvencije. Njegovi člani so evropski varuh človekovih pravic, odbora Parlamenta za peticije ter za zaposlovanje in socialne zadeve, agencija za temeljne pravice, Evropska komisija in evropski invalidski forum.

Naloga evropskega varuha je varstvo pravic invalidov ter preverjanje, ali je uprava EU seznanjena s svojimi odgovornostmi v zvezi s temi pravicami. Posamezniki, ki menijo, da institucija EU ne ravna v skladu s konvencijo o pravicah invalidov, se lahko obrnejo na varuha in zahtevajo popravo krivic. Na začetku leta 2014 se je ekipi evropske varuhinje pridružil še drugi nacionalni strokovnjak, da bi pomagal sestaviti delovni program za invalidnost ter najti način za boljše seznanjanje državljanov in osebja EU o pravicah in obveznostih, ki jim jih nalaga konvencija o pravicah invalidov.

Varuhinja se tudi redno sestaja s člani in uradniki institucij EU, da skupaj razpravljajo o načinih za dvig kakovosti uprave, da se poudari pomen dobrega pristopa pri obravnavi pritožb ter da se zagotovi ustrezno spremljanje ukrepov na podlagi njenih priporočil in poročil. Da bi spodbudil kulturo storitev v upravi EU, je urad varuha v letu 2013 objavil novo različico Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

Proračun evropskega varuha človekovih pravic je neodvisna postavka proračuna EU in je za leto 2013 znašal 9 731 371 EUR. Kadrovski načrt urada obsega 67 mest.

Varuhinja je na predstavitvi svojega letnega poročila odboru za peticije izpostavila svojo novo strategijo z naslovom „Do leta 2019“. Strategija temelji na treh glavnih pojmih: učinek, pomen in prepoznavnost. Varuhinja namerava na njihovi podlagi bolj strateško raziskati sistemske težave (učinek), okrepiti vlogo varuha z dejavnim prispevanjem h ključnim razpravam EU (pomen) ter povečati prepoznavnost svoje institucije s krepitvijo stikov z deležniki ter izpostavljanjem pomembnih primerov in opozarjanjem javnosti nanje (prepoznavnost). Da bi se povečala preglednost, je dobro začeti preiskave zadev velikega javnega pomena. Zato bi natančno opazovanje pogajanj o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu okrepilo vlogo evropskega varuha človekovih pravic kot „varuha preglednosti EU“.

• [1]  Te publikacije so voljo tudi na spletnem mestu Evropskega varuha človekovih pravic: www.ombudsman.europa.eu
• [2]  Natančna obravnava primerov v letu 2013 je na voljo v publikaciji: Good administration in practice: The European Ombudsman’s decisions in 2013 na spletnem mestu varuhovega urada www.ombudsman.europa.eu
• [3]  Opomba: V nekaterih primerih je varuhinja zaključila preiskavo na podlagi dveh ali več utemeljitev. Zato je odstotek večji od 100.
• [4]  Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex, dostopno na varuhovem spletnem mestu www.ombudsman.europa.eu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	2.12.2014
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Soledad Cabezón Ruiz, Pál Csáky, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Daniel Hannan, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Edouard Martin, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Sofia Sakorafa, Yana Toom, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ángela Vallina, Rainer Wieland
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Klaus Buchner, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska