POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES

2.3.2015 - (COM(2014)0020 – C8‑0016/2014 – 2014/0011(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Ivo Belet

Postopek : 2014/0011(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0029/2015

Predložena besedila :

A8-0029/2015

Razprave :

PV 07/07/2015 - 12
CRE 07/07/2015 - 12

Glasovanja :

PV 08/07/2015 - 4.7
CRE 08/07/2015 - 4.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0258

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES

(COM(2014)0020 – C8‑0016/2014 – 2014/0011(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0020),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0016/2014),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. junija 2014[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost (A8-0029/2015),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog sklepa

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(-1) V sklepih Evropskega Sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 je navedeno, da bo dobro delujoč, prenovljen sistem trgovanja z emisijami (ETS) z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje cilja Unije o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe 2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Ker je treba med pogajanji o Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta^1a ohraniti pobude v sistemu Unije za trgovanje z emisijami, je Komisija v izjavi predlagala, da bi preučili možnosti za ukrepanje, med drugim tudi možnost trajnega zadržanja potrebne količine pravic, da se karseda hitro sprejmejo nadaljnji ustrezni strukturni ukrepi za okrepitev sistema trgovanja z emisijami med fazo 3 in povečanje njegove učinkovitosti.

__________________

^1a Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

Predlog spremembe 3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) V Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o stanju na evropskem trgu ogljika v letu 2012¹ je bila ugotovljena potreba po sprejetju ukrepov za odpravljanje strukturnih neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem. Ocena učinka o okviru podnebne in energetske politike² za leto 2030 kaže, da naj bi se to neravnovesje nadaljevalo ter da s prilagoditvijo linearne krivulje strožjemu cilju znotraj tega okvira to neravnovesje ne bi bilo odpravljeno v zadostni meri. V skladu s tem bi se tudi presežek zmanjševal zgolj postopno, kar pomeni, da bi trg moral še več kot desetletje delovati s presežkom pravic okoli 2 milijard ali več. Za rešitev te težave in povečanje odpornosti evropskega sistema trgovanja z emisijami na neravnovesja bi bilo treba vzpostaviti rezervo za stabilnost trga. Da se zagotovi regulativna varnost glede ponudbe za prodajo na dražbi v fazi 3 in omogoči potreben čas za prilagoditev na uvedbo spremenjene zasnove, bi bilo treba rezervo za stabilnost trga vzpostaviti s fazo 4, ki se začne leta 2021. Za ohranitev najvišje stopnje predvidljivosti bi bilo treba določiti jasna pravila za vključitev pravic v rezervo in njihovo sprostitev iz rezerve. Kadar so izpolnjeni pogoji, bi bilo treba od leta 2021 naprej pravice, ki ustrezajo 12 % števila pravic v obtoku v letu x–2, vključiti v rezervo. Ustrezno število pravic bi bilo treba iz rezerve sprostiti, kadar je v obtoku skupno manj kot 400 milijonov pravic.

(2) V Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o stanju na evropskem trgu ogljika v letu 2012¹ je bila ugotovljena potreba po sprejetju ukrepov za odpravljanje strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ocena učinka o okviru podnebne in energetske politike² za leto 2030 kaže, da naj bi se to neravnovesje nadaljevalo ter da s prilagoditvijo linearne krivulje strožjemu cilju znotraj tega okvira to neravnovesje ne bi bilo odpravljeno v zadostni meri. Sprememba linearnega faktorja zgornjo mejo spreminja zgolj postopno. V skladu s tem bi se tudi presežek zmanjševal zgolj postopno, kar pomeni, da bi trg moral še več kot desetletje delovati s presežkom pravic okoli dveh milijard ali več, zato sistem trgovanja z emisijami ne bi mogel zagotoviti potrebnega signala za naložbe, da bi na stroškovno učinkovit način zmanjšali emisije CO₂. Za rešitev te težave in povečanje odpornosti sistema trgovanja z emisijami na neravnovesje, povezano s ponudbo in povpraševanjem, in torej za odpravo napake pri načrtovanju tega sistema, da bi lahko deloval kot urejen trg s stabilnimi in konkurenčnimi cenami ter pri tem odražal resnično vrednost pravic, bi bilo treba vzpostaviti rezervo za stabilnost trga že v fazi 3, zato da bi se njeni pozitivni učinki pokazali do začetka faze 4 leta 2021. Rezerva za stabilnost trga bi morala tudi zagotavljati sinergijo z drugimi podnebnimi politikami, na primer o obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti. Za ohranitev najvišje stopnje predvidljivosti bi bilo treba določiti jasna pravila za vključitev pravic v rezervo in njihovo sprostitev iz rezerve. Kadar so izpolnjeni pogoji, bi bilo treba od leta 2018 naprej pravice, ki ustrezajo 12 % števila pravic v obtoku v letu x–1, vključiti v rezervo. Ustrezno število pravic bi bilo treba iz rezerve sprostiti, kadar je v obtoku skupno manj kot 400 milijonov pravic.

____________________

¹ COM(2012) 652 konč.

¹ COM(2012)0652.

² Insert reference

² Prosimo, vstavite sklic.

Predlog spremembe 4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Poleg vzpostavitve rezerve za stabilnost trga bi bilo treba v Direktivo 2003/87/ES vnesti tudi nekaj s tem povezanih sprememb, da se zagotovita usklajenost in nemoteno delovanje ETS. Zlasti lahko izvajanje Direktive 2003/87/ES privede do velikih količin pravic, ki jih je treba prodati na dražbi ob koncu vsakega obdobja trgovanja, kar lahko oslabi stabilnost trga. Za preprečitev neravnovesja na trgu glede ponudbe pravic na koncu enega obdobja trgovanja in začetku naslednjega, kar bi lahko povzročilo motnje na trgu, bi bilo zato treba določiti, da se del znatnega povečanja ponudbe ob koncu enega obdobja trgovanja proda na dražbi v prvih dveh letih naslednjega obdobja.

(3) Poleg vzpostavitve rezerve za stabilnost trga bi bilo treba v Direktivo 2003/87/ES vnesti tudi nekaj s tem povezanih sprememb, da se zagotovita usklajenost in nemoteno delovanje sistema trgovanja z emisijami. Zlasti lahko izvajanje Direktive 2003/87/ES privede do velikih količin pravic, ki jih je treba prodati na dražbi ob koncu vsakega obdobja trgovanja, kar lahko oslabi stabilnost trga. Da bi preprečili neravnovesje na trgu glede ponudbe pravic na koncu enega obdobja trgovanja, kar bi lahko povzročilo motnje na trgu, bi bilo treba določiti, da se te pravice vključijo v rezervo za stabilnost trga na koncu tega obdobja.

Predlog spremembe 5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 176/2014^1a je bila prodaja 900 milijonov pravic na dražbi v obdobju 2014–2016 odložena v leti 2019 in 2020 (na konec faze 3 sistema trgovanja z emisijami). Učinek prodaje teh odloženih pravic na dražbi v letih 2019 in 2020 bi nasprotoval želenemu cilju sedanjega predloga za rezervo za stabilnost trga, tj. zmanjšanju presežka pravic. Zato odloženih pravic ne bi smeli prodati na dražbi, pač pa bi jih morali vključiti v rezervo za stabilnost trga.

__________________

^1a Uredba Komisije (EU) št. 176/2014 z dne 25. februarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 1031/2010 zlasti zaradi določitve količine pravic do emisije toplogrednih plinov, ki se bodo prodajale na dražbi med letoma 2013–2020 (UL L 56, 26.2.2014, str. 11).

Predlog spremembe 6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3b) Pomembno je, da sistem trgovanja z emisijami spodbuja ogljično učinkovito rast in da se zaščiti konkurenčnost industrijskih panog Unije, ki jim resnično grozi selitev virov CO₂. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014 o akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi že poudaril, „da bi morala Komisija konkretneje in podrobneje obravnavati vprašanje selitve emisij CO₂“. Sklepi Evropskega Sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 vsebujejo jasne smernice za nadaljevanje brezplačnih dodelitev in pravila o selitvi virov CO₂ po letu 2020 ter navajajo, da najučinkovitejše naprave v sektorjih, za katere obstaja nevarnost, da ne bodo več mednarodno konkurenčni, ne bi smele imeti neupravičenih stroškov ogljika, ki bi vodili v selitev virov CO₂. Uvesti bi bilo treba sorazmerne ukrepe, pri katerih bi se upoštevala cena ogljika, ki velja ob njihovi uvedbi, da bi industrijske panoge, ki jim resnično grozi selitev virov CO_2,obranili pred negativnimi vplivi na njihovo konkurenčnost in tako pri najučinkovitejših napravah preprečili dodatne stroške, povezane s sistemom trgovanja z emisijami. Komisija bi morala glede tega pregledati Direktivo 2003/87/ES, zlasti člen 10a. Pri pregledu, ki bi moral težiti k vzpostavitvi enotnega energetskega trga, bi bilo treba vključiti tudi ukrepe, usklajene na ravni Unije, s katerimi bi izravnali stroške ogljika, vključene v ceno električne energije, in ki bi se razlikovali od veljavnega mehanizma, ki ga urejajo pravila o državni pomoči, kar bi zagotovilo enake konkurenčne pogoje.

Predlog spremembe 7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Komisija bi morala pregledati delovanje rezerve za stabilnost trga v zvezi z njenim izvajanjem v luči izkušenj, pridobljenih z njeno uporabo. Pri pregledu delovanja rezerve za stabilnost trga bi bilo treba zlasti preučiti, ali so pravila o vključevanju pravic v rezervo ustrezna glede na zastavljeni cilj odpravljanja strukturnih neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem.

(4) Komisija bi morala v treh letih po začetku delovanja rezerve za stabilnost trga pregledati njeno delovanje na podlagi izkušenj, pridobljenih z njeno uporabo. Pri pregledu delovanja rezerve za stabilnost trga bi bilo treba zlasti preučiti, ali so pravila o vključevanju pravic v rezervo in sproščanju iz nje ustrezna glede na zastavljeni cilj odpravljanja strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Preučiti bi bilo treba tudi vpliv rezerve za stabilnost trga na industrijsko konkurenčnost Unije in tveganje za selitev virov CO₂.

Predlog spremembe 8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Člen 10 in člen 13(2) Direktive 2003/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(5) Zato bi bilo treba Direktivo 2003/87/ES ustrezno spremeniti –

Obrazložitev

Členov, ki jih je treba spremeniti, ni treba izrecno navajati.

Predlog spremembe 9

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vzpostavi se rezerva za stabilnost trga, ki začne delovati 1. januarja 2021.

1. Rezerva za stabilnost trga se vzpostavi leta 2018 in začne delovati najpozneje 31. decembra 2018.

Predlog spremembe 10

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Komisija zagotovi, da se pravice, odložene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 176/2014^1a, neposredno vključijo v rezervo za stabilnost trga.

__________________

Predlog spremembe 11

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Pravice, ki ob koncu obdobja trgovanja ostanejo v rezervi za nove udeležence, in pravice, ki niso bile dodeljene zaradi zaprtja ali v okviru odstopanja zaradi posodobitve elektroenergetskega sektorja, štejejo za nedodeljene. Vse te nedodeljene pravice se na koncu tretjega obdobja trgovanja ne prodajo na dražbi, pač pa se neposredno vključijo v rezervo za stabilnost trga.

Predlog spremembe 12

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija skupno število pravic v obtoku vsako leto objavi do 15. maja naslednjega leta. Skupno število pravic v obtoku za leto x je skupno število pravic, izdanih v obdobju od 1. januarja 2008, vključno s številom pravic, ki so bile v navedenem obdobju izdane na podlagi člena 13(2) Direktive 2003/87/ES, ter pravic do uporabe mednarodnih dobropisov, ki jih naprave uveljavljajo v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami v zvezi z emisijami do 31. decembra leta x, od katerega se odštejejo skupne tone preverjenih emisij naprav v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom leta x, vse pravice, ki so bile ukinjene v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, in število pravic v rezervi. Emisije v triletnem obdobju, ki se začne leta 2005 in konča leta 2007, ter pravice, izdane v zvezi s temi emisijami, se ne upoštevajo. Prva objava je najpozneje 15. maja 2017.

Predlog spremembe 13

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Od leta 2021 naprej se vsako leto število pravic, ki ustreza 12 % skupnega števila pravic v obtoku v letu x–2, kot je objavljeno maja leta x–1, vključi v rezervo, razen če je pravic, ki naj bi se vključile v rezervo, manj kot 100 milijonov.

3. V skladu s členom 1(1), ki določa pravočasno uporabo rezerve po njeni vzpostavitvi, se od leta 1 naprej vsako leto do 1. junija število pravic, ki ustreza 12 % skupnega števila pravic v obtoku v letu x–1, kot je objavljeno maja leta x, vključi v rezervo brez nepotrebnega odlašanja, razen če je pravic, ki naj bi se vključile v rezervo, manj kot 100 milijonov.

Predlog spremembe 14

Predlog sklepa

Člen 2 a – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2003/87/ES

Člen 10 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Od leta 2021 naprej države članice na dražbi prodajo vse pravice, ki niso dodeljene brezplačno v skladu s členoma 10a in 10c in ki niso vključene v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta [OPEU please insert number of this Decision when known](*).“	1. Od leta 2018 naprej države članice na dražbi prodajo vse pravice, ki niso dodeljene brezplačno v skladu s členoma 10a in 10c in ki niso vključene v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta [Urad za publikacije, prosimo, vstavite številko tega sklepa, ko bo ta znana](*).“

Predlog spremembe 15

Predlog sklepa

Člen 2 a – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2003/87/ES

Člen 10 – odstavek 1 a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1a. Kadar količina pravic, ki jih bodo države članice prodale na dražbi v zadnjem letu vsakega obdobja iz člena 13(1), za več kot 30 % presega pričakovano povprečno količino pravic za prodajo na dražbi v prvih dveh letih naslednjega obdobja pred uporabo člena 1(3) Sklepa [OPEU please insert number of this Decision when known], se dve tretjini razlike med količinama odštejeta od količin za prodajo na dražbi v zadnjem letu obdobja ter v enakih delih dodata količinam, ki jih bodo države članice prodale na dražbi v prvih dveh letih naslednjega obdobja.	1a. Pravice, ki ob koncu obdobja trgovanja ostanejo v rezervi za nove udeležence, in pravice, ki niso bile dodeljene zaradi zaprtja ali v okviru odstopanja za elektroenergetski sektor, štejejo za nedodeljene. Nedodeljene pravice se neposredno prenesejo v rezervo za stabilnost trga.

Predlog spremembe 16

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Direktiva 2003/87/ES

Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodno besedilo


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	3a. V členu 10(3) se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:
„3. Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. Vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2 ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, je treba uporabiti za enega ali več naslednjih namenov;“	„3. Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. Vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2 ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov;“

Obrazložitev

Natančneje opredeljena obveznost, kako uporabljati prihodke od dražbe, bi preprečila, da bi te finančne vire uporabili za kritje primanjkljaja v državnih proračunih. Prihodki od dražbe bodo tako skladno z načeli podnebnega in energetskega svežnja iz leta 2008 resnično uporabljeni za boj proti podnebnim spremembam in za podporo prehoda EU v nizkoogljično gospodarstvo.

Predlog spremembe 17

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)

Direktiva 2003/87/ES

Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. V členu 10(4) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:
	„Če Komisija izvede prilagoditev iz prvega pododstavka, se v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom [Urad za publikacije, prosimo, vstavite številko tega sklepa, ko bo znana], prenese količina pravic, enakovredna povečanju števila pravic leta 2019 in 2020, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010*.
	_______________
	* Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 302, 18.11.2010, str. 1).“

Predlog spremembe 18

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 c (novo)

Direktiva 2003/87/ES

Člen 10 a – odstavek 8 – pododstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3c. V členu 10a(8) se za drugim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:
	„300 milijonov pravic se postopoma da na voljo po začetku delovanja rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom [Urad za publikacije, prosimo, vstavite številko tega sklepa, ko bo znana], do 31. decembra 2025 v skladu s tem odstavkom in za projekte prodornih industrijskih inovacij v sektorjih, naštetih v Prilogi I k tej direktivi, na podlagi objektivnih in preglednih meril iz tega odstavka. Ta količina pravic se vzame iz nedodeljenih pravic, kakor je določeno v členu 1(1b) Sklepa [Urad za publikacije, prosimo, vstavite številko tega sklepa, ko bo znana].

Predlog spremembe 19

Predlog sklepa

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2a

Pregled Direktive 2003/87/ES

Komisija do ...+ pregleda Direktivo 2003/87/ES, da bi dejansko zaščitila konkurenčnost industrijskih panog Unije, ki jim resnično grozi selitev virov CO₂, uvedla točnejše dodeljevanje pravic in spodbudila ogljično učinkovito rast, ne da bi se presežna ponudba pravic povečala. Komisija zato upošteva sklepe Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014, zlasti glede pravil o selitvi virov CO₂ in nadaljevanja brezplačnih dodelitev, tako da se bodo bolje odražale spreminjajoče se stopnje proizvodnje in da se bo spodbujalo najučinkovitejše delovanje. Predlaga tudi mehanizem, usklajen na ravni Unije, za izravnavo posrednih stroškov ogljika, ki izhajajo iz te direktive, da se zagotovijo enaki pogoji na svetovni ravni in ravni Unije. Po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

________________

⁺ UL: prosimo, vstavite datum: šest mesecev od začetka veljavnosti tega sklepa.

Predlog spremembe 20

Predlog sklepa

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 31. decembra 2026 na podlagi analize ustreznega delovanja evropskega trga ogljika pregleda rezervo za stabilnost trga ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži predlog. V pregledu se posebna pozornost nameni odstotku za določitev števila pravic, ki se vključijo v rezervo v skladu s členom 1(3), ter numerični vrednosti zgornje meje za skupno število pravic v obtoku, določene s členom 1(4).

Komisija v treh letih po začetku delovanja rezerve za stabilnost trga na podlagi analize ustreznega delovanja evropskega trga ogljika pregleda rezervo za stabilnost trga ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži predlog. V pregledu se posebna pozornost nameni odstotku za določitev števila pravic, ki se vključijo v rezervo v skladu s členom 1(3), ter numerični vrednosti zgornje meje za skupno število pravic v obtoku, določene s členom 1(4). Komisija v pregledu preuči tudi vpliv rezerve za stabilnost trga na evropsko industrijsko konkurenčnost in na tveganje za selitev virov CO₂. Da se zagotovi, da bodo parametri rezerve za stabilnost trga ostali ustrezni in da se bo ohranila tudi gotovost na trgu, jih je treba redno pregledovati dve leti pred začetkom vsake faze.

[1] UL C 0, 0.0.0000, str. 0.
[2] UL C 0, 0.0.0000, str. 0.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

„V skladu s predlogom Komisije bo glavni evropski instrument za doseganje tega cilja dobro delujoč prenovljen sistem trgovanja z emisijami z instrumentom za stabilizacijo trga.“ Sklepi Evropskega sveta, 23. oktober 2014.

Komisija je 22. januarja 2014 predstavila predlog o rezervi za stabilnost trga, obenem pa izdala sporočilo o političnem okviru za podnebje in energijo v obdobju 2020–2030.

Komisija namerava s predlogom izvesti strukturne spremembe sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), da bi začela reševati presežek pravic do emisije toplogrednih plinov, ki po nekaterih ocenah trenutno znaša več kot 2 milijardi in se je v sistemu kopičil od leta 2009 (v fazi 2), ter z odpravo njegovih pomanjkljivosti doseči zastavljeni cilj: spodbuditi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način (člen 1 direktive EU ETS).

Zgornja meja skupnih emisij sicer zagotavlja izpolnitev cilja glede emisij toplogrednih plinov, velik presežek pravic pa vseeno ogroža dolgoročno stroškovno učinkovitost sistema. Presežek namreč spodkopava pravilno delovanje trga ogljika in, kar je najbolj pomembno, ceno ogljika, s tem pa zmanjšuje spodbude za naložbe v nizkoogljične tehnologije. Če te razmere ne bodo odpravljene, se bodo stroški, povezani z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, v prihodnosti znatno povečali.

Komisija se je tako s tem predlogom odzvala na poziv Evropskega parlamenta, „naj sprejme ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti sistema za trgovanje z emisijami in omogoči prvotno predvideno delovanje“[1].

Predlog o rezervi za stabilnost trga si prizadeva za popravo strukturne pomanjkljivosti v izvorni izvedbi EU ETS, ki pri ponudbi pravic ne omogoča fleksibilnosti za prilagajanje na razmere na trgu ali za varovanje EU ETS pred nepričakovanimi in nenadnimi pretresi na področju povpraševanja. Kot izhaja iz delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen predlogu, je do sedanjega neravnovesja prišlo zaradi neujemanja med ponudbo pravic do emisije, ki je zaradi narave sistema EU ETS, ta namreč deluje po načelu „omeji in trguj“, fiksna (in so jo določili v bolj ugodnih gospodarskih razmerah), ter povpraševanjem po njih, ki niha in je odvisno od poslovnih ciklov, cen fosilnih goriv, podnebnih politik glede obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in drugih dejavnikov.

Poročevalec glede na povedano podpira predlog Komisije o vzpostavitvi rezerve za stabilnost trga, saj gre za strukturno reformo, ki bo v direktivo EU ETS vnesla pravila za urejanje nihanja trga in še zlasti ponudbe pravic. Preprečil bo kratkoročne diskrecijske posege na trgu in zagotovil srednjo- do dolgoročno predvidljivost in stabilnost za industrijo.

Poročevalec meni, da je taka reforma nujna za ohranitev EU ETS kot temelja politike EU o zmanjševanju CO₂. Brez te reforme bi sistem EU ETS kmalu razpadel (brez naložbene spodbude, ki jo predstavlja cena ogljika). To bi vodilo v nacionalne spodbude, ki bi postale najpomembnejši instrument za zmanjševanje emisij CO₂, kar bi omogočilo ponovno nacionalizacijo podnebne politike. Kompleksen mozaik predpisov, ki bi tako nastal, bi vodil v razdrobitev notranjega trga in celo v tveganje selitve emisij CO₂ znotraj EU.

Odložene pravice

Parlament in Svet sta preteklo leto spremenila direktivo EU ETS, da bi Komisiji omogočila odložitev prodaje 900 milijonov pravic do emisije na dražbi v leti 2019 in 2020. Komisija je nato februarja 2014 sprejela uredbo, s katero je prilagodila časovni načrt prodaje na dražbi za tretje trgovalno obdobje EU ETS, tako da so bile pravice za 300 in 600 milijonov odložene v leto 2019 oziroma 2020.

Kot je bilo povedano zgoraj, je cilj predlagane reforme EU ETS zagotoviti predvidljivost in stabilnost trga. Zato ne bi bilo logično, če bi odložene pravice v letu 2019 oziroma 2020 vrnili na trg zgolj zato, da bi jih nato v četrtem trgovalnem obdobju ponovno vključili v rezervo. To bi povzročilo nepotrebno izkrivljenost trga in ne bi bilo skladno s splošnim ciljem zmanjševanja presežka.

Številni deležniki so opozorili na vrednost odloženih pravic glede na boljša pravila o selitvi CO₂ po letu 2020, med drugim na zamisli (glej spodaj) o bolj dinamičnem dodeljevanju, zato se ponovno vključevanje teh pravic na trg ne zdi pametno.

Poročevalec predlaga vključitev odloženih pravic neposredno v rezervo.

Selitev virov CO₂

Predlog sicer obravnava težave glede presežne ponudbe pravic za prodajo na dražbi, ne dotakne pa se vprašanj v zvezi z dodeljevanjem brezplačnih pravic pravil o selitvi CO₂.

Veljavni režim selitve emisij CO₂ je bil pred nedavnim podaljšan do leta 2020. Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane Evropskega parlamenta je 24. septembra 2014 podprl predlog sklepa Komisije o določitvi seznama sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju selitve virov CO₂, za obdobje 2015–2019. Pri oceni, na kateri je temeljil sklep, je bila uporabljena predpostavljena cena pravice v znesku 30 EUR, čeprav je dejanska cena ogljika precej nižja. Ta cena pa je imela podporo zaradi predlagane vzpostavitev rezerve za stabilnost trga ter zaradi cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 40 % do 2030.

Kot kaže ocena učinka, ki jo je opravila Komisija, bi bil učinek rezerve za stabilnost trga, tudi če bi začela delovati pred letom 2020, omejen. Pravice bi zelo verjetno ostale znotraj ravni cen ogljika, na katerih temeljijo pravila o selitvi virov CO₂ za energetsko intenzivne industrijske panoge do leta 2020. Ob povprečni rasti BDP (1,8 %) tržni analitiki napovedujejo, da bo cena 30 EUR dosežena šele leta 2027.

Poročevalec priznava, da potrebuje industrija gotovost, da bo po letu 2020 zaščitena pred selitvijo virov CO₂. Zato je treba opozoriti na sklepe Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2014, ki vsebujejo zagotovitev za industrijo, da se „ureditev brezplačnega dodeljevanja ne bo iztekla“ in da se bodo „obstoječi ukrepi še naprej izvajali tudi po letu 2020, da bi preprečili tveganje za selitev virov CO₂ zaradi podnebne politike, dokler primerljivih prizadevanj ne bodo izvedle tudi druge gospodarske velesile, da bi tako zagotovili ustrezno raven podpore sektorjem, za katere obstaja nevarnost, da ne bodo več mednarodno konkurenčni“.

Komisija je že začela posvetovanja o predlogih za pravila o selitvi CO₂ po letu 2020, ki vključujejo tudi izboljšave obstoječe ureditve. Ti predlogi so tesno povezani z rezervo za stabilnost trga, vendar se na splošno ne osredotočajo na sistemske napake tržnega neravnovesja, ki naj bi jih z rezervo popravili.

Poročevalec meni, da je gotovo potrebna nadaljnja razprava o tem, kako izboljšati dodeljevanje brezplačnih pravic, zlasti glede na spreminjajoče se stopnje proizvodnje in zagotovila, da najučinkovitejše naprave v sektorju ne bi smele imeti neupravičenih stroškov ogljika, ki bi vodili v selitve emisij CO₂.

V skladu z zahtevo Evropskega sveta, da je treba dodeljevanje bolje prilagoditi spreminjajočim se stopnjam proizvodnje, ter zato, da ne bi posegali v prihodnje možnosti bolj dinamičnega dodeljevanja ali jih onemogočili, poročevalec predlaga, da se odložene pravice vključijo v rezervo. Komisija bi se morala opreti na smernice Evropskega sveta in čim prej predstaviti predloge za pregled direktive EU ETS, vključno z izboljšanimi pravili za selitev virov CO₂.

Spodbude za naložbe

Poročevalec bi podprl tudi predlog, da se del pravic iz rezerve uporabi za naložbe v nizkoogljične industrijske tehnologije in procese.

Delovanje rezerve za stabilnost trga

Glede delovanja rezerve Komisija predlaga:– pravice bi se vključile v rezervo, če je skupni presežek večji od 833 milijonov pravic (kar je enakovredno 12 % skupnega števila pravic v obtoku v letu x–2);

– če je presežek pod 400 milijoni pravic, bi iz rezerve sprostili 100 milijonov pravic.

Na podlagi teh parametrov bi razmere na trgu popravili navzgor ali navzdol, če bi bile ocene glede zavarovanja pred tveganji netočne. Pozneje bi lahko predvideli bolj prožne parametre. Nekateri zahtevajo dvig mejnih vrednosti, drugi pa zagovarjajo počasnejše sproščanje pravic iz rezerve. Te pomisleke bo treba obravnavati. Glede teh vprašanj je še veliko negotovosti, zato bo treba dobro načrtovati čas za pregled.

Glede dvoletnega zamika poročevalec meni, da bo zaradi sklicevanja na leto x–2 odzivanje počasnejše, zato bi bilo treba ta problem rešiti in predlog ustrezno popraviti.

Seznam srečanj deležnikov/dogodkov za deležnike na to temo

Začasni končni datum: 24. februar 2015

Vlade in stalna predstavništva:

– belgijsko stalno predstavništvo

– dansko stalno predstavništvo

– nizozemsko stalno predstavništvo

– francosko stalno predstavništvo

– nemško stalno predstavništvo

– italijanski minister za okolje

– italijansko stalno predstavništvo

– latvijsko stalno predstavništvo

– stalno predstavništvo Združenega kraljestva

– poljski državni sekretar za evropske zadeve

Industrijske panoge in nevladne organizacije:

– AGC Glass Europe

– Alstom

– Arcelor-Mittal

– Aurubis A.G./ Eurométaux (Evropsko združenje za kovine)

– BASF

– Belgisch Staalindustrieverbond

– Business Europe

– CAN-Europe

– Carbon Market Watch

– CEFIC

– CEPI (Konfederacija evropske papirne industrije)

– CEPS (Center za evropske politične študije/forum o trgu ogljika)

– Cembureau (Evropsko združenje cementne industrije)

– Change Partnership

– Ecofys

– ENECO

– ENEL

– ENI

– E.ON

– ESTA (Evropsko združenje za jeklene cevi)

– Eurelectric (Združenje elektrogospodarstva)

– Eurofer (Evropsko jeklarsko združenje)

– Eurométaux (Evropsko združenje za kovine)

– Evropski energetski forum

– EWEA (Evropsko združenje za vetrno energijo)

– Essencia (Belgijsko združenje kemične industrije)

– Exxon

– Federacciai (Združenje italijanskih jeklarskih družb)

– ICIS Tschach Solution GmbH (analiza trga ogljika)

– IIGCC (skupina institucionalnih vlagateljev o podnebnih spremembah)

– Glass for Europe

– Greenpeace

– Hydro/Eurométaux (Evropsko združenje za kovine)

– LSE, raziskovalni institut v Granthamu za podnebne spremembe in okolje

– Mercuria Energy Group

– IETA (Mednarodno združenje za trgovanje z emisijami)

– Point Carbon, Thomson Reuters

– Poljsko združenje za energijo

– Potsdam Institut für Klimafolgenforschung/Platforma za energijo Evropskega sveta akademij uporabnih znanosti, tehnologij in inženirstva

– Sandbag

– Shell

– L'Union Française de l'Electricité (UFE)

– VGI (Združenje steklarske industrije)

– WWF (Svetovni sklad za naravo)

[1] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, P7_TA(2012)0086.

POSTOPEK

Naslov	Uvedba in delovanje rezerve za stabilnost trga za sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in sprememba Direktive 2003/87/ES
Referenčni dokumenti	COM(2014)0020 – C7-0016/2014 – 2014/0011(COD)
Datum predložitve EP	22.1.2014
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 6.2.2014
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ECON 6.2.2014	ITRE 6.2.2014	JURI 6.2.2014
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	ECON 22.7.2014	JURI 3.9.2014
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Ivo Belet 10.7.2014
Obravnava v odboru	5.11.2014	3.12.2014	21.1.2015
Datum sprejetja	24.2.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	58 10 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Bușoi, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Enrico Gasbarra, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Paul Brannen, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Esther Herranz García, Merja Kyllönen, Jo Leinen, József Nagy, Younous Omarjee, Alojz Peterle, Sirpa Pietikäinen, Julia Reid, Bart Staes
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Andrew Lewer
Datum predložitve	2.3.2015

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov