POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga
4.3.2015 - (COM(2013)0615 – C8‑0263/2013 – 2013/0306(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Neena Gill
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga
(COM(2013)0615 – C8‑0263/2013 – 2013/0306(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0615),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0263/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. in 11. decembra 2013[1],
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0041/2015),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[2]*
k predlogu Komisije za
---------------------------------------------------------
2013/0306 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o skladih denarnega trga
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Skladi denarnega trga (SDT) zagotavljajo kratkoročno financiranje finančnih institucij, podjetij in vlad. Skladi denarnega trga z zagotavljanjem financiranja teh subjektov prispevajo k financiranju evropskega gospodarstva. Ti subjekti uporabljajo svoje naložbe v sklade denarnega trga kot učinkovit način za razpršitev svojega kreditnega tveganja in izpostavljenosti ter se ne zanašajo zgolj na bančne depozite.
(2) Na strani povpraševanja so SDT instrument za kratkoročno upravljanje denarnih sredstev, ki zagotavlja visoko stopnjo likvidnosti, diverzifikacije in stabilnosti vrednosti vložene glavnice skupaj s tržnim donosom. SDT uporabljajo zelo različni subjekti, med drugim tudi dobrodelne organizacije, stanovanjska združenja, lokalne oblasti in večji profesionalni vlagatelji, kot so gospodarske družbe in pokojninski skladi, ki bi radi kratkoročno naložili presežna denarna sredstva. Zato so SDT ključna povezava med povpraševanjem in ponudbo kratkoročnih denarnih sredstev.
(3) Dogodki med finančno krizo so poudarili več značilnosti SDT, zaradi katerih SDT postanejo ranljivi ob pojavu težav na finančnih trgih ter ki lahko zato širijo in povečujejo tveganja v finančnem sistemu. Kadar cene sredstev, v katera so vloženi SDT, začnejo padati, zlasti v izjemnih tržnih pogojih, SDT ne morejo vedno izpolniti zagotovila za takojšnji odkup in ohranitev glavnice enote ali deleža, ki ga je SDT izdal vlagateljem. Take okoliščine, ki lahko po navedbah Odbora za finančno stabilnost in Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) še posebej resno vplivajo na SDT s konstantno ali stabilno neto vrednostjo sredstev, lahko sprožijo znatne in nenadne zahteve za odkup, kar bi lahko imelo široke makroekonomske posledice.
(4) Velike zahteve za odkup lahko SDT silijo v prodajo dela svojih naložbenih sredstev na nazadujočem trgu, kar lahko poveča likvidnostno krizo. V teh okoliščinah imajo lahko izdajatelji na denarnem trgu resne težave s financiranjem, če se trgi komercialnih zapisov in drugih instrumentov denarnega trga izčrpajo. To bi lahko privedlo do razširitve negativnega vpliva na trg kratkoročnega financiranja in povzročilo neposredne in velike težave za financiranje finančnih institucij, podjetij in vlad in s tem gospodarstva.
(5) Upravitelji sredstev se lahko s podporo sponzorjev odločijo za zagotavljanje diskrecijske podpore za vzdrževanje likvidnosti in stabilnosti njihovih SDT. Sponzorji morajo svoje SDT pogosto podpreti, ko izgubljajo vrednost, zaradi tveganja izgube poslovnega ugleda in strahu, da bi se lahko panika razširila na druge posle sponzorjev. Glede na velikost sklada in obseg pritiska, povezanega z odkupom, lahko podpora sponzorjev preseže njihove razpoložljive rezerve. Zato je pomembno zagotoviti okvir enotnih pravil, ki bodo preprečila propad sponzorja in tveganje razširitve na druge subjekte, ki sponzorirajo SDT.
(6) Za ohranitev integritete in stabilnosti notranjega trga ▌je pomembno določiti pravila v zvezi z delovanjem SDT, zlasti pravila o sestavi portfelja SDT. Namen tega je, da bodo SDT postali bolj odporni, kanali razširitve negativnega vpliva pa se bodo omejili. Enotna pravila v vsej Uniji so pomembna za zagotavljanje, da SDT lahko takoj izpolnijo zahteve za odkup vlagateljev, zlasti v izjemnih tržnih pogojih. Enotna pravila o portfelju sklada denarnega trga so pomembna tudi za zagotavljanje, da se lahko SDT srečajo s znatnimi in nenadnimi zahtevami velike skupine vlagateljev za odkup.
(7) Enotna pravila o SDT so potrebna tudi za zagotavljanje nemotenega delovanja trga kratkoročnega financiranja finančnih institucij, podjetniških izdajateljev kratkoročnega dolga in vlad. Potrebna so tudi, da se zagotovi enako obravnavanje vlagateljev v SDT in da se prepreči, da bi bili vlagatelji, ki se za odkup odločijo pozno, prikrajšani, če pride do začasne prekinitve odkupov ali če je SDT likvidiran.
(8) Treba je zagotoviti usklajenost pravil skrbnega in varnega poslovanja, povezanih s SDT, z vzpostavitvijo jasnih pravil, ki uvajajo neposredne obveznosti za SDT in njihove upravitelje po vsej Uniji. To bi okrepilo stabilnost SDT kot vira kratkoročnega financiranja javnega in podjetniškega sektorja v Uniji. S tem bi bilo zagotovljeno tudi, da bi SDT ostali zanesljiv instrument za potrebe upravljanja denarnih sredstev panoge Unije.
(9) Smernice SDT, ki jih je Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) sprejel za vzpostavitev minimalnih enakih pogojev za SDT v Uniji, so bile eno leto po začetku njihove veljavnosti izvedene le v 12 državah članicah, kar kaže na trdovratnost različnih nacionalnih pravil. ▌Z različnimi nacionalnimi pristopi se ne da reševati ranljivosti denarnih trgov Unije in zmanjšati tveganja razširitve negativnih vplivov, s tem pa sta ogrožena delovanje in stabilnost notranjega trga, kar se je pokazalo med finančno krizo. Ta skupna pravila o SDT bi morala torej zagotoviti visoko raven zaščite vlagateljev ter preprečiti in zmanjšati vsako morebitno tveganje razširitve negativnih vplivov, do katere bi lahko prišlo zaradi možnega bega v SDT.
(10) Če ne bi bilo uredbe, ki bi določala pravila o SDT, bi se lahko še naprej sprejemali različni ukrepi na nacionalni ravni, ki bi nadaljevali z znatnim izkrivljanjem konkurence zaradi pomembnih razlik v osnovnih standardih za zaščito naložb. Različne zahteve za sestavo portfelja, upravičena sredstva, njihovo zapadlost, likvidnost in diverzifikacijo ter zahteve za kreditno kakovost izdajateljev instrumentov denarnega trga vodijo do različnih ravni zaščite vlagateljev zaradi različnih ravni tveganja, povezanega s predlogi naložb v zvezi s skladom denarnega trga. Zato je ključnega pomena, da se s sprejetjem nabora enotnih pravil prepreči razširitev negativnega vpliva na trg kratkoročnega financiranja in na sponzorje SDT, kar bi ogrozilo stabilnost finančnega trga Unije. Za ublažitev sistemskega tveganja bi morali SDT s konstantno neto vrednostjo sredstev (SDT KNVS) od datuma začetka veljavnosti te uredbe v Uniji poslovati samo kot SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje ali kot SDT z majhnim nihanjem NVS (SDT MNNVS). Za vse sklice na SDT KNVS v tej uredbi naj bi se štelo, da se nanašajo na SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje in na SDT z majhnim nihanjem NVS, razen če ni drugače določeno. Obstoječi SDT CNAV bi morali imeti možnost, da se odločijo, da bodo namesto tega poslovali kot SDT z variabilno neto vrednostjo sredstev (SDT VNVS).
(11) Nova pravila o SDT so tesno povezana z Direktivo 2009/65/ES[4] in Direktivo 2011/61/EU[5], saj tvorijo zakonodajni okvir, ki ureja ustanavljanje, upravljanje in trženje SDT v Uniji.
(12) V Uniji lahko kolektivni naložbeni podjemi delujejo kot kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki jih upravljajo upravitelji KNPVP, ali kot naložbena podjetja, ki so jim izdana dovoljenja v skladu z Direktivo 2009/65/ES, ali kot alternativni investicijski skladi (AIS), ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki jim je bilo izdano dovoljenje ali so bili registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Nova pravila o SDT dopolnjujejo določbe iz navedenih direktiv. Zato bi morala biti nova enotna pravila o SDT uporabljena poleg pravil iz direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU. Obenem bi morala biti številna pravila v zvezi z naložbenimi politikami KNPVP, določenimi v poglavju VII Direktive 2009/65/ES, izključno neuporabljena, posebna pravila o produktih pa bi morala biti določena v teh novih enotnih določbah o SDT.
(13) Usklajena pravila bi morala biti uporabljena za kolektivne naložbene podjeme, katerih značilnosti ustrezajo SDT. Za KNPVP in AIS, ki vlagajo v kratkoročna sredstva, kot so instrumenti ali depoziti na denarnem trgu, ali sklepajo pogodbe o začasnem odkupu ali nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih z edinim namenom varovanja tveganj za druge naložbe sklada ter imajo za cilj ponujanje donosov v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu ali ohranjanje vrednosti naložbe, bi morala biti obvezna skladnost z novimi pravili o SDT.
(14) SDT so specifični zaradi kombinacije sredstev, v katera vlagajo, in njihovih ciljev. Cilj ponujanja donosov v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu ter cilj ohranjanja vrednosti naložbe se medsebojno ne izključujeta. SDT ima lahko enega od obeh ciljev ali oba cilja hkrati.
(15) Cilj ponujanja donosov v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu bi bilo treba razumeti v širšem smislu. Pričakovani donos ni nujno popolnoma v skladu z obrestno mero EONIA, Libor, Euribor ali katero koli drugo ustrezno obrestno mero na denarnem trgu. Zaradi cilja boljšega donosa v smislu majhnega kritja v primerjavi z obrestno mero na denarnem trgu KNPVP ali AIS ne bi smela biti obravnavana zunaj obsega novih enotnih pravil.
(16) Cilj ohranjanja vrednosti naložbe ne bi smel biti obravnavan kot jamstvo kapitala, obljubljenega v skladu. Obravnavati bi ga bilo treba kot cilj, ki ga poskušata doseči KNPVP ali AIS. Zmanjšanje vrednosti naložb ne bi smelo pomeniti, da je kolektivni naložbeni podjem spremenil cilj ohranjanja vrednosti naložbe.
(17) Pomembno je, da so KNPVP in AIS z enakimi značilnostmi kot SDT opredeljeni kot SDT ter da je njihova zmožnost trajne usklajenosti z novimi enotnimi pravili o SDT izrecno preverjena. Zato bi morali dovoljenja za SDT izdati pristojni organi. Za KNPVP kot SDT bi morala biti dovoljenja izdana kot del izdaje dovoljenj za KNPVP v skladu z usklajenimi postopki, predvidenimi v Direktivi 2009/65/ES. Ker se za AIS ne uporabljajo usklajena pravila o izdaji dovoljenj in nadzorna pravila, določena v Direktivi 2011/61/EU, je treba zagotoviti skupna osnovna pravila o izdaji dovoljenj, ki bodo podobna obstoječim usklajenim pravilom za KNPVP. Taki postopki bi morali zagotoviti, da ima AIS z dovoljenjem za delovanje kot SDT za upravitelja alternativnega naložbenega sklada (UAIS), ki mu je bilo izdano dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.
(18) Za zagotovitev, da za vse kolektivne naložbene podjeme z značilnostim SDT veljajo nova skupna pravila o SDT, je treba prepovedati uporabo poimenovanja „SDT“ ali katerega koli termina, ki namiguje, da ima kolektivni naložbeni podjem enake značilnosti kot SDT, razen če je v skladu s to uredbo. Za preprečevanje izogibanja pravilom SDT bi morali pristojni organi spremljati tržne prakse kolektivnih naložbenih podjemov, ustanovljenih ali trženih v njihovi sodni pristojnosti, in s tem preverjati, da ne uporabljajo nepravilnega poimenovanja SDT ali namigujejo, da so SDT, pri čemer niso skladni z novim zakonodajnim okvirom.
(19) Nova pravila, ki se uporabljajo za SDT, bi morala graditi na obstoječem zakonodajnem okviru, vzpostavljenem z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU ter akti, sprejetimi za njuno izvajanje. Zato bi morala biti poleg pravil o produktih, ki so določena v obstoječi zakonodaji Unije, uporabljena pravila o produktih v zvezi s SDT, razen če se izključno ne uporabljajo. Poleg tega bi se morala za SDT uporabljati pravila o upravljanju in trženju, določena v obstoječem okviru, pri čemer se upošteva, ali gre za KNPVP ali AIS. Enako bi se morala pravila o čezmejnem opravljanju storitev in pravici do ustanavljanja, določena v direktivah 2009/65/ES in Direktivi 2011/61/EU, uporabljati v skladu s čezmejnimi dejavnostmi SDT.
(20) Ker imajo lahko KNPVP in AIS različne pravne oblike, ki jim nujno ne podelijo pravne osebe, bi bilo treba razumeti, da se določbe, ki od SDT zahtevajo ukrepanje, kadar se SDT šteje za KNPVP ali AIS, ki ne more ukrepati sam, ker nima svoje pravne osebe, nanašajo na upravitelja SDT.
(21) Pravila o portfelju SDT bi potrebovala jasno določitev kategorij sredstev, ki bi morala biti upravičena do naložb SDT, ter pogojev njihove upravičenosti. Za zagotovitev integritete SDT je zaželena tudi prepoved sklepanja določenih finančnih transakcij SDT, ki bi ogrozile njegovo naložbeno strategijo in cilje.
(22) Instrumenti denarnega trga so prenosljivi instrumenti, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, na primer zakladne menice, menice, ki jih izdajo lokalne oblasti, potrdila o depozitih, komercialni zapisi, visokokakovostni likvidni vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem, bančni akcepti ali srednjeročni ali kratkoročni zapisi. Za naložbe SDT bi morali biti upravičeni le, če so skladni z omejitvami zapadlosti ali, v primeru visokokakovostnih likvidnih vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem, če so upravičeni kot sredstva visoke kakovosti v skladu s pravili o likvidnosti v delu šest Uredbe (EU) št. 575/2013 in jih SDT obravnavajo kot instrumente visoke kreditne kakovosti.
(23) Komercialni zapisi s premoženjskim kritjem (ABCP) bi se morali v primeru, če spoštujejo dodatne zahteve, obravnavati kot upravičeni instrumenti denarnega trga. Ker so bila med krizo nekatera listinjenja še posebej nestabilna, je treba za osnovna sredstva uvesti omejitve zapadlosti in merila kakovosti ter zagotoviti, da je sveženj izpostavljenosti dovolj dierzificiran. Vendar pa se je pokazalo, da niso nestabilne vse kategorije osnovnih sredstev, zlasti ne listinjenja, pri katerih so bila osnovna sredstva povezana s podporo obratnemu kapitalu proizvajalcev ter prodajo blaga in storitev realnega gospodarstva. Ta listinjenja so izkazala dobre rezultate in bi se morala obravnavati kot upravičeni instrumenti denarnega trga v smislu, da so upravičena kot visokokakovostna likvidna sredstva v skladu s pravili o likvidnosti v delu šest Uredbe (EU) št. 575/2013, ki so podrobneje opredeljena v delegirani uredbi Komisije (EU) št. ... [6]. To bi moralo veljati za upravičene visokokakovostne likvidne vrednostne papirje, zavarovane s premoženjem, ki zajemajo eno od podkategorij listinjenih osnovnih sredstev, kot so določene v členu 13(2)(g)(iii) in (iv) delegirane uredbe Komisije (EU) št. ..., namreč za avtomobilske kredite in zakupe za kreditojemalce ali zakupnike, ki imajo sedež v državi članici oziroma so rezidenti države članice, in komercialne kredite, zakupe in okvirne kredite za podjetja, ki imajo sedež v državi članici, za financiranje naložb v osnovna sredstva ali poslovnih dejavnosti, ki niso nakup ali razvoj poslovnih nepremičnin. Sklicevanje na določene podkategorije listinjenih osnovnih sredstev v delegirani uredbi Komisije (EU) št. ... je pomembno, da bi zagotovili enotno opredelitev upravičenih osnovnih listinjenih sredstev za namen predpisov glede likvidnosti za kreditne institucije in tudi te uredbe, kar pa je pomembno za likvidnost takih instrumentov, da bi preprečili ovire za listinjenja v realnem gospodarstvu.
(23a) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določanjem meril za opredelitev enostavnih, preglednih in standardiziranih listinjenj. Komisija bi morala pri tem zagotoviti skladnost z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 135(2) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ter upoštevati posebne značilnosti listinjenj z zapadlostjo ob izdaji manj kot 397 dni. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določanjem meril za opredelitev dolžniških instrumentov visoke kreditne kakovosti in likvidnih komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem. Komisija bi morala zagotoviti skladnost z delom ustreznih delovnih področij Evropskega bančnega organa (EBA) in to delo podpreti.
(24) SDT bi moralo biti dovoljeno vlagati v depozite, dokler bi bil zmožen kadar koli umakniti denar. Učinkovita možnost umika bi bila oslabljena, če bi bile kazni za zgodnji umik tako visoke, da bi presegle obračunane obresti pred umikom. Zato bi SDT morali skrbeti, da ne sklepajo depozitov pri kreditnih institucijah, ki zahtevajo nadpovprečne kazni, ali da ne sklepajo predolgih vlog, ki povzročijo previsoke kazni.
(25) Izvedeni finančni instrumenti, upravičeni do naložb SDT, bi se morali uporabljati le za varovanje obrestne mere in valutnega tveganja ter bi morali imeti kot osnovni instrument obrestne mere, menjalne valute ali indekse, ki predstavljajo te kategorije. Kakršna koli uporaba izvedenih finančnih instrumentov z drugačnim namenom ali za druga osnovna sredstva bi morala biti prepovedana. Izvedeni finančni instrumenti bi morali biti uporabljeni le kot dopolnilo strategije sklada, ne pa kot glavni instrument za doseganje ciljev sklada. Če bi SDT vlagal v sredstva, označena z valuto, ki ni enaka valuti sklada, se pričakuje, da bi upravitelj SDT zavaroval celotno izpostavljenost valutnemu tveganju, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov. SDT bi morali imeti pravico vlagati v izvedene finančne instrumente, če se s temi instrumenti trguje na reguliranem trgu iz člena 50(1)(a), (b) ali (c) Direktive 2009/65/ES ali na prostem trgu (OTC) ali na organiziranih mestih iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov.
(26) Pogodbe o začasnem odkupu bi bile lahko v SDT uporabljene kot sredstvo za investiranje presežka denarnih sredstev v zelo kratkoročnem okviru, pri čemer mora biti pozicija popolnoma zavarovana s premoženjem. Za zaščito interesov vlagateljev je treba zagotoviti, da je zavarovanje s premoženjem, ki je zagotovljeno v okviru pogodb o začasnem odkupu, visoke kakovosti. SDT ne bi smeli uporabljati nobene druge učinkovite tehnike upravljanja portfelja, vključno s posojanjem in izposojo vrednostnih papirjev, saj obstaja velika možnost, da bi vplivale na doseganje naložbenih ciljev SDT.
(27) Da bi se omejilo prevzemanje tveganja SDT, je treba zmanjšati tveganje nasprotne strani tako, da se za portfelj SDT predvidi uporaba jasnih zahtev o diverzifikaciji. V tem smislu morajo biti pogodbe o začasnem odkupu tudi v celoti zavarovane s premoženjem, za omejevanje operativnega tveganja pa ena nasprotna stran pogodbe o začasni prodaji ne sme predstavljati več kot 20 % sredstev SDT. Za vse izvedene finančne instrumente OTC bi se morala uporabljati Uredba (EU) št. 648/2012[7].
(28) Zaradi skrbnega in varnega poslovanja ter izogibanja znatnemu vplivanju SDT na upravljanje posameznega izdajatelja se je treba izogibati presežni koncentraciji investiranja SDT v naložbe, ki jih izda isti izdajatelj.
(29) SDT bi moral biti odgovoren za vlaganje v visokokakovostna upravičena sredstva. Zato bi moral SDT imeti preudaren in strog postopek bonitetnega ocenjevanja za določanje kreditne kakovosti instrumentov denarnega trga, v katera namerava vlagati. V skladu z zakonodajo Unije, ki omejuje prekomerno odvisnost od bonitetnih ocen, je pomembno, da se SDT izogibajo prekomerni odvisnosti od bonitetnih ocen, ki jih po oceni kakovosti upravičenih sredstev izdajo bonitetne agencije. ▌
(29a) Glede na delo, ki so ga opravili mednarodni organi, kot sta IOSCO in Odbor za finančno stabilnost, ter evropsko zakonodajo, na primer Uredbo (EU) št. 462/2013 in Direktivo 2013/14/EU, v zvezi z zmanjševanjem pretiranega zanašanja vlagateljev na bonitetne ocene, ni primerno izrecno izvzeti nobenega produkta, vključno s SDT, iz naročanja ali financiranja zunanjih bonitetnih ocen.
(30) Da upravitelji SDT ne bi uporabljali različnih ocenjevalnih meril za vrednotenje kreditne kakovosti instrumentov denarnega trga ter pripisovali različnih značilnosti tveganja istemu instrumentu, je bistveno, da upravitelji vzpostavijo postopek notranjega ocenjevanja, ki temelji na preudarnih, sistematičnih in ustaljenih metodologijah razvrščanja. Primeri meril ▌ocenjevanja so kvantitativni ukrepi izdajatelja instrumenta, kot so finančna razmerja, dinamike bilance stanja, smernice donosnosti, ki so vrednotene in primerjane s smernicami donosnosti panožnih strokovnjakov in skupin, kvalitativni ukrepi izdajatelja instrumenta, kot sta učinkovitost upravljanja in podjetniška strategija, ki sta analizirani z namenom določitve, da celostna strategija izdajatelja ne ovira njegove prihodnje kreditne kakovosti. Najvišje notranje ▌ocene bi morale izražati dejstvo, da je kreditna sposobnost izdajatelja instrumentov ves čas na najvišjih možnih ravneh.
(31) Za razvoj preglednega in doslednega ▌postopka bonitetnega ocenjevanja bi moral upravitelj dokumentirati postopke, uporabljene pri bonitetnem ocenjevanju. To bi zagotovilo, da postopek sledi jasno določenim pravilom, ki se jih lahko spremlja, in da se uporabljene metodologije na zahtevo sporočijo zainteresiranim stranem ter pristojnemu nacionalnemu organu.
(32) Za zmanjšanje tveganja portfelja SDT je treba določiti omejitve zapadlosti, ki predpisujejo največjo dovoljeno tehtano povprečno zapadlost in tehtano povprečno trajanje.
(33) Tehtana povprečna zapadlost se uporablja za merjenje občutljivosti SDT na spreminjanje obrestnih mer na denarnem trgu. Pri določanju tehtane povprečne zapadlosti bi morali upravitelji upoštevati vpliv izvedenih finančnih instrumentov, depozitov ter pogodb o začasnem odkupu ter prikazati njihov učinek na tveganje obrestne mere SDT. Kadar SDT sklene zamenjavo za pridobitev izpostavljenosti instrumentu s fiksno obrestno mero namesto spremenljivi obrestni meri, bi se to moralo upoštevati pri določanju tehtane povprečne zapadlosti.
(34) Tehtano povprečno trajanje se uporablja za merjenje kreditnega tveganja, kajti dlje kot je odloženo vračilo glavnice, večje je kreditno tveganje. Tehtano povprečno trajanje se uporablja tudi za omejevanje likvidnostnega tveganja. V nasprotju z izračunom tehtane povprečne zapadlosti pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero in strukturirane finančne instrumente ni mogoče uporabiti datumov sprememb obrestne mere, temveč se uporablja samo končna zapadlost, določena za finančni instrument. Zapadlost, ki se uporablja za izračun tehtanega povprečnega trajanja, je preostala zapadlost do zakonskega odkupa, ker je to edini datum, pri katerem je lahko družba za upravljanje prepričana, da bo instrument povrnjen. Značilnosti instrumenta, kot je možnost odkupa na določene datume, t. i. prodajne opcije, se ne smejo upoštevati pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja.
(35) Za okrepitev sposobnosti SDT za soočanje z odkupi in za preprečevanje likvidacije sredstev SDT po močno znižanih cenah bi morali imeti SDT trajni najnižji znesek likvidnih sredstev, ki zapadejo dnevno ali tedensko. Za izračun deleža dnevno in tedensko zapadlih sredstev bi se moral uporabljati datum rednega odkupa. Upošteva se lahko možnost upravitelja, da prekine pogodbo s kratkim odpovednim rokom. Na primer, če je pogodbo o začasnem odkupu mogoče prekiniti z enodnevnim vnaprejšnjim obvestilom, bi se morala šteti za dnevno zapadlo sredstvo. Če ima upravitelj možnost dviga gotovine z depozitnega računa z enodnevnim vnaprejšnjim obvestilom, se lahko to šteje za dnevno zapadlo sredstvo. Državni vrednostni papirji se lahko vključijo v dnevno zapadla sredstva, če upravitelj SDT ugotovi, da imajo visoko kreditno kakovost.
(36) Glede na to, da lahko SDT vlagajo v sredstva z različnimi razponi zapadlosti, bi morali biti vlagatelji sposobni razlikovati med različnimi kategorijami SDT. Zato bi bilo treba SDT razvrstiti kot kratkoročne SDT ali kot standardne SDT. Cilj kratkoročnih SDT je ponuditi donose iz obrestne mere na denarnem trgu in zagotoviti najvišjo možno raven varnosti vlagateljev. S kratkima tehtano povprečno zapadlostjo in tehtanim povprečnim trajanjem je trajanje tveganja in kreditnega tveganja kratkoročnih SDT na nizkih ravneh.
(37) Cilj standardnih SDT je ponujanje nekoliko višjih donosov, kot so donosi denarnega trga, zato vlagajo v sredstva s podaljšano zapadlostjo. Poleg tega bi morala biti tej kategoriji SDT za doseganje te nadpovprečne donosnosti omogočena uporaba podaljšanih omejitev za tveganje portfelja, kot sta tehtana povprečna zapadlost in tehtano povprečno trajanje.
(38) V skladu s pravili iz člena 84 Direktive 2009/65/ES imajo upravitelji SDT KNPVP možnost, da v izjemnih primerih, kjer tako zahtevajo okoliščine, začasno prekinejo odkupe. V skladu s pravili iz člena 16 Direktive 2011/61/EU in člena 47 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013[8] lahko upravitelji AIS SDT za obvladovanje nenadne nelikvidnosti sredstev iz skladov uporabijo posebne ureditve.
(39) Da v primeru, ko upravitelj SDT zahteva zunanjo bonitetno oceno, obvladovanje tveganja SDT ne bi bilo pristransko zaradi kratkoročnih odločitev, na katere vpliva možna bonitetna ocena SDT, bi morala veljati in se uporabljati Uredba (EU) št. 462/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Uredbe(ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah. ▌Za zagotavljanje ustreznega upravljanja likvidnosti morajo SDT vzpostaviti zanesljive politike in postopke za informiranje o vlagateljih. Politike, ki jih mora vzpostaviti upravitelj, bi morale pomagati razumeti bazo vlagateljev v SDT, da bi bilo mogoče predvideti velike odkupe. Da bi se izognili nenadnim množičnim zahtevam za odkup, s katerimi se lahko sreča SDT, bi morala biti posebna pozornost namenjena velikim vlagateljem, ki predstavljajo znaten delež sredstev SDT in kjer en vlagatelj predstavlja večji delež od deleža dnevno zapadlih sredstev. V tem primeru bi moral SDT povečati delež svojih dnevno zapadlih sredstev na delež vlagatelja. Upravitelj bi moral, kadar je mogoče, preveriti istovetnost vlagateljev, tudi če jih zastopajo imenski računi, portali ali drugi posredni kupci.
(40) Kot del varnega obvladovanja tveganja bi morali SDT najmanj vsako četrtletje izvajati testiranje izjemnih situacij. Od upraviteljev SDT se pričakuje, da bodo skušali okrepiti trdnost SDT, kadar rezultati testiranja izjemnih situacij opozorijo na ranljivosti.
(41) Za izražanje dejanske vrednosti sredstev bi morala biti priporočena metoda za vrednotenje sredstev iz SDT vrednotenje po tekočih tržnih cenah. Upravitelj ne bi smel uporabljati metode vrednotenja z uporabo notranjega modela, kadar vrednotenje po tekočih tržnih cenah zagotavlja zanesljivo vrednost sredstva, saj je ocena po metodi vrednotenja z uporabo notranjega modela pogosto manj natančna. Za sredstva, kot so zakladne menice, menice, ki jih izdajajo lokalne oblasti ter srednjeročni ali kratkoročni zapisi, se običajno pričakuje, da imajo zanesljivo vrednotenje po tekočih tržnih cenah. Za vrednotenje komercialnih zapisov ali potrdil o depozitih bi moral upravitelj preveriti, ali sekundarni trg zagotavlja natančno oblikovanje cen. Tudi odkupna cena, ki jo ponuja izdajatelj, bi morala predstavljati dobro oceno vrednosti komercialnega zapisa. ▌Upravitelj bi moral oceniti vrednost, na primer z uporabo tržnih podatkov, kot so donosi primerljivih izdaj in primerljivih izdajateljev, ali uporabiti mednarodno sprejeto računovodsko metodo po odplačni vrednosti, kot je določena v priznanih mednarodnih računovodskih standardih.
(42) Cilj SDT s konstantno neto vrednostjo sredstev (SDT KNVS) je ohranjanje kapitala naložbe in hkrati zagotavljanje visoke ravni likvidnosti. Večina SDT KNVS ima NVS določeno na enoto ali delež, ki je na primer 1 €, $ ali £, kadar se prihodek deli vlagateljem. Drugi zbirajo prihodke v NVS iz sklada in hkrati ohranjajo konstantno notranjo vrednost sredstva.
(43) Za omogočanje specifičnosti SDT KNVS je treba SDT KNVS omogočiti, da za določanje konstantne NVS na enoto ali delež uporabijo tudi računovodsko metodo po odplačni vrednosti. Ne glede na to bi moral SDT KNVS za namen zagotavljanja stalnega spremljanja razlike med konstantno NVS na enoto ali delež in NVS na enoto ali delež izračunati tudi vrednost svojih sredstev na podlagi metod vrednotenja po tekočih tržnih cenah ali vrednotenja z uporabo notranjega modela.
(44) Ker bi moral SDT objaviti NVS, ki kaže vse spremembe v vrednosti njegovih sredstev, bi morala biti objavljena NVS zaokrožena največ na najbližjo bazično točko ali njeno ustreznico. Posledično bi morala biti dodatna sprememba vrednosti pri NVS, ki je objavljena v določeni valuti, na primer 1 €, opravljena na vsak 0,0001 €. V primeru NVS pri 100 € bi morala biti dodatna sprememba vrednosti opravljena na vsak 0,01 €. SDT lahko objavi ceno, ki v celoti ne sledi gibanju vrednosti njegovih sredstev, samo, kadar gre za SDT KNVS. V tem primeru se lahko NVS zaokroži na najbližji cent za NAV pri 1 € (vsak premik 0,01 €).
(44a) Vlagatelje je treba pred naložbami v SDT jasno obvestiti, ali je SDT kratkoročne ali standardne narave. Da bi preprečili neutemeljena pričakovanja vlagetelja, bi moralo biti v vseh tržnih dokumentih tudi jasno navedeno, da SDT niso naložbeni nosilci, ki zagotovo prinesejo dobiček.
(45) Da bi lahko ublažili možne odkupe strank v času zelo neugodnih razmer na trgu, bi morali vsi SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje in SDT MNNVS uporabljati določbe o provizijah za likvidnost in omejevanje odkupov, da bi preprečili znatne odkupe v času neugodnih razmer na trgu in neupravičeno izpostavljenost drugih vlagateljev prevladujočim razmeram na trgu. Provizija za likvidnost bi morala biti enaka dejanskim stroškom unovčenja premoženja, da se stranki omogoči odkup v obdobjih neugodnih razmer na trgu, in ne bi smela biti kaznovalen strošek, ki bi presegal strošek za izravnavo izgub, ki jih odkup povzroči drugim vlagateljem.
(46) SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga in SDT KNVS za male vlagatelje naj bi prenehal status SDT KNVS, če v roku 30 dni po uvedbi provizije za likvidnost in ukrepov za omejevanje odkupov ne morejo izpolnjevati zahtev glede minimalnega zneska tedenske likvidnosti. V tem primeru bi se moral SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali SDT KNVS za male vlagatelje samodejno preoblikovati v SDT VNVS ali bi moral biti likvidiran.
(46a) SDT MNNVS bi lahko prejel dovoljenje samo za obdobje petih let. Komisija bi morala štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe pregledati ustreznost SDT MNNVS. Pri pregledu bi morala upoštevati vpliv in izvajanje določb v zvezi z SDT MNNVS, vključno s pogostostjo varnostnih mehanizmov iz te uredbe. Pri pregledu bi morala upoštevati tudi tveganje za finančno trdnost finančnega sistema Unije in stroške za gospodarstvo, zlasti za podjetja, sektor SDT in finančni sektor na splošno. V okviru pregleda bi morala tudi preučiti, ali naj SDT MNNVS dobijo dovoljenje za obdobje, daljše od petih let, ali za nedoločen čas in ali so v tem primeru potrebne spremembe pravil za SDT MNNVS.
(47) Zunanja podpora za SDT, ▌katere namen je ohranjanje likvidnosti ali stabilnosti ▌ali ki ima dejansko take učinke, poveča tveganje razširitve negativnih vplivov med sektorjem SDT in ostalim finančnim sektorjem. Tretje strani, ki zagotavljajo tako podporo, jo zagotavljajo, ker imajo gospodarski interes v družbi za upravljanje, ki upravlja SDT, ali ker se želijo izogniti kakršni koli škodi, ki bi jo utrpel njihov ugled, če bi bilo njihovo ime povezano s propadom SDT. Ker se tretje strani izrecno ne zavežejo k zagotavljanju podpore in ne jamčijo zanjo, ni jasno, ali bo taka podpora zagotovljena tudi, ko jo SDT potrebuje. V takih razmerah diskrecijska narava sponzorske podpore prispeva k negotovosti med udeleženci na trgu glede vprašanja, kdo bo nosil izgube SDT, ko pride do njih. Zaradi te negotovosti so SDT še bolj ranljivi za beg vlagateljev v obdobjih finančne nestabilnosti, ko so širša finančna tveganja najbolj izrazita ter ko se pojavi zaskrbljenost o zdravem poslovanju sponzorjev in o njihovi zmožnosti za zagotavljanje podpore SDT, s katerimi so povezani. Iz teh razlogov ▌bi morala biti zunanja podpora za SDT prepovedana.
(48) Vlagatelje je treba pred naložbami v SDT jasno obvestiti, ali je SDT kratkoročne ali standardne narave ▌. Da bi preprečili neutemeljena pričakovanja vlagatelja, mora biti v vseh tržnih dokumentih tudi jasno navedeno, da SDT niso naložbeni nosilci, ki zagotovo prinesejo dobiček. ▌
(48a) Vlagatelji bi morali biti obveščeni tudi, kje lahko dobijo informacije o naložbenem portfelju ter o stopnjah likvidnosti SDT.
▌
(50) Pristojni organ SDT bi moral preveriti, ali lahko SDT trajno izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ker imajo pristojni organi v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU že široka pooblastila, je treba taka pooblastila še razširiti, da se bodo izvajala tudi v skladu z novimi skupnimi pravili o SDT. Pristojni organi KNPVP ali AIS bi morali prav tako preveriti skladnost vseh kolektivnih naložbenih podjemov, ki obstajajo v trenutku, ko začne veljati ta uredba, in imajo lastnosti SDT.
(50a) Komisija bi morala v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe analizirati izkušnje, pridobljene pri uporabi te uredbe, in učinek na različne ekonomske vidike, povezane s SDT. Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države, predstavljajo ločeno kategorijo naložb, ki kažejo posebne kreditne in likvidnostne značilnosti. Poleg tega ima državni dolg pri financiranju držav članic ključno vlogo. Komisija bi morala oceniti razvoj trga za državne dolžniške instrumente, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države članice, in možnost, da se vzpostavi poseben okvir za SDT, ki se pri svoji naložbeni politiki osredotočajo na to vrsto dolžniških instrumentov.
(51) Komisija bi morala sprejeti delegirane akte na področju postopka notranjega ocenjevanja na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.
(52) Komisija bi morala biti tudi pristojna za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010[9]. Organ ESMA bi moral biti odgovoren za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov, ki bi ga predložil Komisiji, ob upoštevanju predloge za poročanje, ki vsebuje informacije o SDT, namenjene pristojnim organom.
(53) Organ ESMA bi moral imeti možnost izvajanja vseh pooblastil, ki jih ima v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU, v zvezi s spoštovanjem te uredbe. Zaupana mu je tudi priprava osnutka regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov.
(54) ▌Bistvenega pomena je, da Komisija v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe analizira izkušnje, pridobljene pri uporabi te uredbe, in učinke na različne ekonomske vidike, povezane s SDT. Ta pregled bi se moral osredotočiti na učinek sprememb, zahtevanih v tej uredbi, na realno gospodarstvo in finančno stabilnost.
(55) Nova enotna pravila za SDT bi morala izpolnjevati vse določbe Direktive 95/46/ES[10] ter Uredbe (ES) št. 45/2001[11].
(56) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, tj. zagotovitve enotnih pravil skrbnega in varnega poslovanja, ki se uporabljajo za SDT po vsej Uniji, in ob upoštevanju potrebe po doseganju ravnovesja med varnostjo in zanesljivostjo SDT v celoti s pomočjo učinkovitega upravljanja denarnih trgov in stroškov za različne zainteresirane strani na njem, ter ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.
(57) S temi novimi enotnimi pravili za SDT se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva potrošnikov, svobode gospodarske pobude in varstva osebnih podatkov. Nova enotna pravila za SDT bi se morala uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje ISplošno določbe
Člen 1Predmet in področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila o finančnih instrumentih, ki so upravičeni za naložbe sklada denarnega trga (SDT), njegovem portfelju in vrednotenju, ter o obveznostih poročanja v povezavi s SDT, ustanovljenimi, upravljanimi ali trženimi v Uniji.
Ta uredba se uporablja za kolektivne naložbene podjeme, ki:
i. potrebujejo dovoljenja kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali so AIS v skladu z Direktivo 2011/61/EU;
ii. vlagajo v kratkoročna sredstva;
iii. imajo različne ali kumulativne cilje, ki ponujajo donose v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu ali ohranjajo vrednost naložbe.
2. Področju, ki je zajeto v tej uredbi, države članice ne smejo dodajati dodatnih zahtev.
Člen 1aVrste SDT KNVS
Od datuma začetka veljavnosti te uredbe SDT KNVS v Uniji delujejo samo kot:
(a) SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga;
(b) SDT KNVS za male vlagatelje; ali
(c) SDT MNNVS.
Če ni navedeno drugače, se vsi sklici na SDT KNVS v tej uredbi nanašajo na SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje in SDT MNNVS.
Člen 2Opredelitve
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) „kratkoročna sredstva“ pomenijo finančna sredstva s preostalo zapadlostjo, ki ne preseže dveh let;
(2) „instrumenti denarnega trga“ pomenijo prenosljive instrumente iz člena 2(1)(o) Direktive 2009/65/ES, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, kot so zakladne menice, menice, ki jih izdajo lokalne oblasti, potrdila o depozitih, komercialni zapisi, bančni akcepti ali srednjeročni ali kratkoročni zapisi ter tudi instrumenti iz člena 3 Direktive 2007/16/ES;
(3) „prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(n) Direktive 2009/65/ES;
(4) „pogodba o začasni prodaji“ pomeni kakršno koli pogodbo, pri kateri ena stranka prenese vrednostne papirje ali katere koli pravice v povezavi z navedenim vrednostnim papirjem nasprotni stranki, pri čemer se ta zaveže, da jih odkupi po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je določen ali še bo določen;
(5) „pogodba o začasnem odkupu“ pomeni kakršno koli pogodbo, pri kateri ena stranka pridobi vrednostne papirje ali katere koli pravice v povezavi z vrednostnim papirjem od nasprotne stranke, pri čemer se ta zaveže, da jih bo prodala nazaj po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je določen ali še bo določen;
(6) „posojanje vrednostnih papirjev“ in „izposojanje vrednostnih papirjev “ pomenita transakciji, pri katerih institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, pri katerih se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje na dogovorjeni dan v prihodnosti ali kadar to zahteva prenosnik, pri čemer gre za posojanje vrednostnih papirjev v primeru institucije, ki prenese vrednostne papirje, in izposojanje vrednostnih papirjev v primeru institucije, na katero se slednji prenesejo;
(7) „listinjenje“ pomeni listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(61) Uredbe 575/2013[12];
(7a) „visokokakovosten likviden vrednostni papir, zavarovan s premoženjem“ pomeni upravičen vrednostni papir, zavarovan s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz člena 13 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. … o dopolnitvi Uredbe (EU) 575/2013 v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije, sprejete na podlagi člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer so te zahteve opredeljene zaradi enotne določitve upravičenih prenosljivih sredstvih, katerih likvidnost in kreditna kakovost sta visoki, v skladu s členom 416 (1)(d) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(8) „podjetniški dolžniški vrednostni papirji“ pomenijo dolžniške instrumente, ki jih izdajo podjetja, ki se dejansko ukvarjajo s proizvodnjo blaga ali nefinančnih storitev ali trgovanjem z njimi;
(9) „vrednotenje po tekočih tržnih cenah“ pomeni vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov, vključno z borznimi cenami, elektronskimi kotacijami ali kotacijami več neodvisnih uglednih borznih posrednikov;
(10) „vrednotenje z uporabo notranjega modela“ pomeni vsako vrednotenje, ki mora biti opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi enega ali več vhodnih tržnih podatkov;
(11) „metoda odplačne vrednosti“ pomeni metodo vrednotenja, ki upošteva nabavno vrednost sredstva in to vrednost prilagodi odplačilu premij (ali popustov) do zapadlosti;
(12) „sklad denarnega trga s konstantno neto vrednostjo sredstev“ (SDT KNVS) pomeni sklad denarnega trga, ki ohranja nespremenjeno vrednost NVS na enoto ali delež; kadar se prihodek sklada obračunava dnevno ali se lahko izplača vlagatelju in kadar so sredstva običajno ovrednotena glede na metodo odplačne vrednosti ali je NVS zaokrožena na najbližjo odstotno točko ali enakovredno vrednost v valuti;
(12a) „sklad denarnega trga s konstantno neto vrednostjo sredstev za male vlagatelje“ (SDT KNVS za male vlagatelje) pomeni SDT KNVS, ki je za vpis na voljo samo dobrodelnim organizacijam, neprofitnim organizacijam, javnim organom in javnim ustanovam;
(12b) „sklad denarnega trga z manjšim nihanjem neto vrednosti sredstev“ (SDT MNNVS) pomeni sklad denarnega trga, ki izpolnjuje zahteve iz člena 27(1) do (4);
(13) „kratkoročni SDT“ pomeni sklad denarnega trga, ki vlaga v upravičene instrumente denarnega trga iz člena 9(1);
(14) „standardni SDT“ pomeni sklad denarnega trga, ki vlaga v upravičene instrumente denarnega trga iz člena 9(1) in (2);
(15) ”kreditne institucije” pomenijo kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) 575/2013;
(16) „pristojni organ SDT“ pomeni:
(a) za KNPVP pristojni organ matične države članice KNPVP, določen v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;
(b) za EU AIS pristojni organ matične države članice AIS, določen v skladu s členom 4(1)(p) Direktive 2011/61/ES;
(c) za ne-EU AIS kar koli od naštetega:
(i) pristojni organ države članice, v kateri je ne-EU AIS tržen v Uniji brez licence;
(ii) pristojni organ EU UAIS, ki upravlja ne-EU AIS, kadar je ne-EU AIS tržen v Uniji z licenco ali ni tržen v Uniji;
(iii) pristojni organ referenčne države članice, če ne-EU AIS ne upravlja EU UAIS in je tržen v Uniji z licenco;
(17) „matična država članica SDT“ pomeni državo članico, v kateri je SDT pridobil dovoljenje;
(18) „tehtana povprečna zapadlost“ pomeni povprečno časovno obdobje do zakonskega roka zapadlosti vseh osnovnih sredstev sklada, ki izražajo relativne deleže posameznih sredstev, ali, če je krajše od zakonskega roka, obdobje do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu;
(19) „tehtano povprečno trajanje“ pomeni povprečno časovno obdobje do zakonskega roka zapadlosti vseh osnovnih sredstev sklada, ki izražajo relativne deleže posameznih sredstev;
(20) „zakonski rok zapadlosti“ pomeni datum, ko mora biti v celoti vrnjena glavnica vrednostnega papirja, in za katerega ne velja opcionalnost;
(21) „preostala zapadlost“ pomeni čas do zakonskega roka zapadlosti;
(22) „prodaja na kratko“ pomeni prodajo instrumentov denarnega trga brez kritja na računu;
(22a) „SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga“ pomeni SDT KNVS, ki vlaga 99,5 % svojih sredstev v instrumente javnega dolga in bo do leta 2020 vložil najmanj 80 % svojih sredstev v instrumente javnega dolga v EU; SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga bi moral to naložbo v instrumente javnega dolga izvesti postopoma;
(22b) „zunanja podpora“ pomeni neposredno ali posredno podporo, ki jo nudi tretja stran, vključno s sponzorjem SDT, in je namenjena zagotavljanju likvidnosti SDT ali bi zagotavljala likvidnost SDT ali stabilizacijo NVS na enoto ali delež SDT in vključuje:
(a) gotovino tretje strani;
(b) nakup sredstev SDT po višji ceni, ki ga opravi tretja stran;
(c) nakup enot ali deležev SDT, ki ga opravi tretja stran, za zagotavljanje likvidnosti sklada;
(d) izdajo eksplicitnega ali implicitnega zavarovanja, jamstva ali pisma podpore v korist SDT, ki jo opravi tretja stran;
(e) vsak ukrep, ki ga opravi tretja stran, katerega neposredni ali posredni cilj je ohraniti profil likvidnosti in NVS na enoto ali delež SDT;
(22c) „instrumenti javnega dolga EU“ pomenijo instrumente javnega dolga, ki so gotovina ali javno premoženje držav članic ali posli začasnega odkupa, zavarovani z instrumenti javnega dolga institucij Unije ali njenih organov, uradov ali agencij, in med drugim vključujejo Evropsko centralno banko, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad in evropski sklad za strateške naložbe;
(22d) „instrumenti javnega dolga“ pomenijo gotovino, državno premoženje ali posle začasnega odkupa, zavarovane z dolžniškimi instrumenti katere koli primerne države, kakor določi upravitelj SDT.
Člen 3Izdaja dovoljenja SDT
1. Noben kolektivni naložbeni podjem ni ustanovljen, tržen ali upravljan v Uniji kot SDT, če ni pridobil dovoljenja v skladu s to uredbo.
To dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah.
2. Kolektivni naložbeni podjem, ki potrebuje dovoljenje kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES, pridobi dovoljenje kot SDT v postopku pridobitve dovoljenja v skladu z Direktivo 2009/65/ES.
3. Kolektivni naložbeni podjem, ki je AIS, pridobi dovoljenje kot SDT v skladu s postopkom pridobitve dovoljenja iz člena 4.
4. Kolektivni naložbeni podjem pridobi dovoljenje kot SDT samo, če je pristojni organ SDT prepričan, da bo SDT zmožen izpolnjevati zahteve iz te uredbe.
5. Za pridobitev dovoljenja SDT svojemu pristojnemu organu predloži naslednje dokumente:
(a) pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi;
(b) identiteto upravitelja;
(c) identiteto depozitarja;
(d) opis SDT ali vse informacije o SDT, ki so na voljo vlagateljem;
(e) opis ali vse informacije o ureditvah in postopkih, potrebnih za izpolnjevanje zahtev iz poglavij II do VII;
(f) vse druge informacije ali dokumente, ki jih zahteva pristojni organ SDT za preverjanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe.
6. Pristojni organi vsako četrtletje organ ESMA obvestijo o odobrenih ali odvzetih dovoljenjih v skladu s to uredbo.
7. Organ ESMA vodi osrednji javni register, v katerem je naveden vsak SDT, ki ima dovoljenje v skladu s to uredbo, njegova tipologija, upravitelj in pristojni organ SDT. Register je na voljo v elektronski obliki.
Člen 4Postopek za pridobitev dovoljenja AIS SDT
1. AIS dobi dovoljenje kot SDT le, če njegov pristojni organ potrdi zahtevo UAIS, ki ima v skladu z Direktivo 2011/61/EU dovoljenje za upravljanje AIS, ter pravila upravljanja sklada in izbiro depozitarja.
2. Ob oddaji zahteve za upravljanje AIS UAIS, ki ima ustrezno dovoljenje, pristojnemu organu SDT posreduje:
(a) pisni dogovor z depozitarjem;
(b) informacije o ureditvi prenosa portfelja in obvladovanja tveganja ter upravne naloge za AIS;
(c) informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih AIS, za katere ima UAIS dovoljenje za upravljanje.
Pristojni organ SDT lahko od pristojnega organa UAIS zahteva pojasnilo in informacije glede dokumentacije iz prejšnjega podpoglavja ali potrdilo o tem, ali SDT spadajo v področje uporabe dovoljenja za upravljanje, izdanega UAIS. Pristojni organ UAIS v desetih delovnih dneh odgovori na zahtevo pristojnega organa SDT.
3. UAIS pristojnemu organu SDT nemudoma sporoči vsako naknadno spremembo dokumentacije iz odstavka 2.
4. Pristojni organ SDT lahko zavrne zahtevo UAIS le, če:
(a) UAIS ne upošteva te uredbe;
(b) UAIS ne upošteva Direktive 2011/61/| EU;
(c) UAIS od pristojnega organa ni pridobil dovoljenja za upravljanje SDT;
(d) UAIS ni predložil dokumentacije iz odstavka 2.
Preden pristojni organ SDT zahtevo zavrne, se posvetuje s pristojnim organom UAIS.
5. Izdaja dovoljenja AIS kot SDT ne sme biti pogojena z zahtevo, da bi AIS upravljal UAIS, ki je dovoljenje pridobil v matični državi članici AIS, ali da bi UAIS izvajal ali prenesel kakršne koli dejavnosti v matično državo članico AIS.
6. UAIS je o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja AIS kot SDT obveščen v dveh mesecih po predložitvi popolne zahteve.
7. Pristojni organ SDT ne izda dovoljenja, če se AIS pravno prepreči tržiti enote ali deleže v matični državi članici.
Člen 5Uporaba poimenovanja „SDT“
1. KNPVP ali AIS uporablja poimenovanje „sklad denarnega trga“ ali „SDT“ v zvezi s samim sabo ali z enotami ali deleži, ki jih izda, le, kadar KNPVP ali AIS dobi dovoljenje v skladu s to uredbo.
KNPVP ali AIS uporablja poimenovanje, ki nakazuje na sklad denarnega trga, ali uporablja izraze, kot so „gotovina“, „likviden“, „denar“, „pripravljena sredstva“, „depozitom podoben“, ali podobne besede le, kadar KNPVP ali AIS dobi dovoljenje v skladu s to uredbo.
2. Uporaba poimenovanja „sklad denarnega trga“, „SDT“ ali poimenovanja, ki nakazuje na sklad denarnega trga, ali uporaba izrazov iz odstavka 1 je del vseh zunanjih ali notranjih dokumentov, poročil, izjav, oglaševanj, sporočil, dopisov in vsega drugega materiala, ki je naslovljen na potencialne vlagatelje, imetnike enot, delničarje ali pristojne organe ali namenjen distribuciji med njimi v tiskani, govorjeni, elektronski obliki ali v kakršni koli drugi obliki.
Člen 6Veljavna pravila
1. SDT vedno izpolnjuje določbe iz te uredbe.
2. SDT, ki je KNPVP, in njegov upravitelj vedno izpolnjujeta zahteve iz Direktive 2009/65/ES, razen če ta uredba določa drugače.
3. SDT, ki je AIS, in njegov upravitelj vedno izpolnjujeta zahteve iz Direktive 2011/61/EU, razen če ta uredba določa drugače.
4. Upravitelj SDT je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s to uredbo. Upravitelj je odgovoren za vsakršno izgubo ali škodo, nastalo zaradi neupoštevanja te uredbe.
5. Ta uredba SDT ne preprečuje uporabe naložbenih omejitev, ki so strožje od tistih, ki jih zahteva ta uredba.
Poglavje IIObveznosti v zvezi z naložbenimi politikami SDT
Oddelek ISplošna pravila in upravičena sredstva
Člen 7Splošna načela
1. Pri SDT, sestavljenem iz več naložbenih razdelkov, se za namene poglavij II do VII vsak naložbeni razdelek obravnava kot ločen SDT.
2. Za SDT, ki pridobijo dovoljenje kot KNPVP, ne veljajo obveznosti v zvezi z naložbenimi politikami KNPVP iz členov 49, 50, 50a, 51(2) in 52 do 57 Direktive 2009/65/ES, razen če ni izrecno drugače določeno v tej uredbi.
Člen 8Upravičena sredstva
1. SDT vlaga le v eno ali več naslednjih kategorij finančnih sredstev in le pod pogoji iz te uredbe:
(a) instrumenti denarnega trga;
(aa) finančni instrumenti, ki jih ločeno ali skupaj izdajo in zanje jamčijo nacionalni, regionalni in lokalni upravni organi držav članic ali njihove centralne banke, institucije Unije, njeni organi, uradi ali agencije, ki med drugim vključujejo Evropsko centralno banko ali Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad, novi evropski sklad za strateške naložbe ali Evropski mehanizem za stabilnost, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno banko za obnovo in razvoj, Razvojno banko Sveta Evrope ter Evropsko banko za obnovo in razvoj;
(b) depoziti pri kreditnih institucijah;
(c) upravičeni izvedeni finančni instrumenti, katerih edini namen je zavarovanje pred tveganji;
(d) pogodbe o začasnem odkupu in o začasni prodaji, pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
i) sredstva, uporabljena kot zavarovanje, se ne prodajo, reinvestirajo ali zastavijo;
(ii) pogodba o začasni prodaji se uporablja začasno in ni namenjena naložbam;
(iii) SDT lahko kadar koli prekine pogodbo po predhodnem obvestilu, poslanem največ dva delovna dneva pred prekinitvijo;
(iv) denarna sredstva, ki jih SDT prejme v okviru pogodbe o začasni prodaji, ne presegajo 10 % njegovega premoženja in se ne prenesejo, ne reinvestirajo ne kako drugače ponovno uporabijo;
2. SDT ne opravlja nobene od naslednjih dejavnosti:
(a) naložbe v sredstva, ki niso navedena v odstavku 1;
(b) prodaja instrumentov denarnega trga na kratko;
(c) prevzemanje neposredne ali posredne izpostavljenosti investicijskim skladom, ki kotirajo na borzi, lastniškemu kapitalu, borznemu blagu, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, potrdil, ki jih predstavljajo, indeksov, ki temeljijo na njih, in drugih sredstev ali instrumentov, ki bi povzročili izpostavljenost;
(d) sklepanje pogodb o posojilu vrednostnih papirjev ali izposoji vrednostnih papirjev ▌ali katere koli druge pogodbe, ki bi obremenila sredstva SDT;
(e) izposojanje in posojanje gotovine;
(ea) vlaganje v druge SDT.
Člen 9Upravičeni instrumenti denarnega trga
1. Instrument denarnega trga je upravičen za naložbe SDT, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:
(a) sodi v eno od kategorij instrumentov denarnega trga iz člena 50(1)(a), (b), (c) ali (h) Direktive 2009/65/ES;
(b) ima eno od naslednjih alternativnih značilnosti:
(i) njegov zakonski rok zapadlosti ob izdaji je 397 dni ali manj;
(ii) njegova preostala zapadlost je 397 dni ali manj; ali
(iii) je upravičen kot visokokakovosten likviden vrednostni papir, zavarovan s premoženjem, iz člena 2(7)(a);
(c) izdajatelj instrumenta denarnega trga je v skladu s pravili iz člena 18 te uredbe dobil eno od dveh najvišjih notranjih bonitetnih ocen.
(d) Če je izpostavljen listinjenju, zanj veljajo dodatne zahteve iz člena 10.
2. Standardni SDT lahko vlaga v instrument denarnega trga, za katerega se redno izvajajo prilagoditve donosa v skladu z razmerami na denarnem trgu vsakih 397 dni ali pogosteje, njegova preostala zapadlost pa ne presega dveh let.
3. Odstavek 1(c) ne velja za instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči centralni organ ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Unija, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropska investicijska banka.
Člen 10Upravičena listinjenja
1. Listinjenje je upravičeno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) osnovna izpostavljenost ali sveženj izpostavljenosti je sestavljen izključno iz upravičenih dolžniških vrednostnih papirjev in je dovolj diverzificiran;
(b) osnovni upravičeni dolžniški vrednostni papirji so visoke kreditne kakovosti in likvidnosti;
(c) osnovni upravičeni dolžniški vrednostni papirji imajo ob izdaji zakonski rok zapadlosti 397 dni ali manj ali imajo preostalo zapadlost 397 dni ali manj.
1a. Visokokakovostni likvidni vrednostni papirji, zavarovani s premoženjem, iz člena 2(7)(a) veljajo za upravičena listinjenja.
1b. Komercialni zapisi s premoženjskim kritjem veljajo za upravičena listinjenja, če so likvidni v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in če so osnovne izpostavljenosti visoke kreditne kakovosti.
2. Komisija do [6 mesecev po objavi te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 44 v zvezi z merili za opredelitev enostavnih, preglednih in standardiziranih listinjenj v zvezi z vsakim od naslednjih vidikov:
(a) pogoji in okoliščine, v katerih se šteje, da sta osnovna izpostavljenost ali sveženj izpostavljenosti sestavljena izključno iz upravičenih dolžniških vrednostnih papirjev in da sta dovolj diverzificirana;
(b) pogoji in numerični pragovi, ki določajo, kdaj so osnovni dolžniški vrednostni papirji visoke kreditne kakovosti in likvidnosti.
(ba) zahteve glede preglednosti listinjenja in njegovih osnovnih sredstev.
Komisija pri tem zagotovi skladnost z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 135(2) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ter upošteva posebne značilnosti listinjenj z zapadlostjo ob izdaji manj kot 397 dni.
Komisija poleg tega do [6 mesecev po objavi te uredbe] sprejme delegirane akte, ki določajo merila za opredelitev dolžniških instrumentov visoke kreditne kakovosti in likvidnih komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ob upoštevanju odstavka 1a. Komisija pri tem zagotovi skladnost z delom ustreznih delovnih področij EBA in to delo podpre.
Člen 11Upravičeni depoziti pri kreditnih institucijah
Depozit pri kreditni instituciji je upravičen za naložbe SDT, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a) depozit je izplačljiv na odpoklic ali mora vlagatelju dajati pravico do odpoklica;
(b) depozit zapade v največ 12 mesecih;
(c) registrirani sedež kreditne institucije je v državi članici ali, če je registrirani sedež kreditne institucije v tretji državi, zanj veljajo pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki se štejejo za enakovredna tistim iz prava Unije v skladu s postopkom iz člena 107(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Člen 12Upravičeni izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrument je upravičen za naložbe SDT, če se z njim trguje na reguliranem trgu iz člena 50(1)(a), (b) ali (c) Direktive 2009/65/ES ali če zanj velja obveznost kliringa iz Uredbe (EU) št. 648/2012, če so ▌izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) osnovo izvedenega finančnega instrumenta sestavljajo obrestne mere, devizni tečaji, valute ali indeksi, ki predstavljajo eno od teh kategorij;
(b) edini namen izvedenega instrumenta je varovanje pred tveganjem trajanja in pred valutnim tveganjem, povezanim z drugimi naložbami SDT;
(c) nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti ▌so institucije, ki so predmet pravil skrbnega in varnega poslovanja ter nadzora in sodijo v kategorije, ki jih odobrijo pristojni organi matične države članice SDT;
(d) izvedeni finančni instrumenti ▌so predmet vsakodnevnega zanesljivega in preverljivega vrednotenja in jih je mogoče ob vsakem času prodati, odprodati ali kako drugače likvidirati ali zapreti z nasprotno izravnalno transakcijo po njihovi pošteni vrednosti na pobudo SDT.
Člen 13Upravičene pogodbe o začasnem odkupu
1. SDT lahko sklene pogodbo o začasnem odkupu le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) SDT lahko kadar koli prekine pogodbo po predhodnem obvestilu, poslanem največ dva delovna dneva pred prekinitvijo;
(b) tržna vrednost sredstev, prejetih v okviru pogodbe o začasnem odkupu, je vedno vsaj enaka vrednosti gotovine, ki je izplačana.
2. Sredstva, ki jih SDT prejme v okviru pogodbe o začasnem odkupu, so instrumenti denarnega trga iz člena 9.
3. Listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 10, SDT ne sprejme kot del pogodbe o začasnem odkupu. ▌
4. Sredstva, ki jih SDT prejme v okviru pogodbe o začasnem odkupu, so vključena za izračun omejitev diverzifikacije in koncentracije iz te uredbe. Ta sredstva se ne smejo prodati, reinvestirati, zastaviti ali kako drugače prenesti.
5. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko SDT kot del pogodbe o začasnem odkupu prejme likvidne prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, ki niso tisti iz člena 9, pod pogojem, da ta sredstva izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
(a) so visoke kreditne kakovosti in jih izda ali za njih jamči centralni organ ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Unija, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropska investicijska banka;
(b) izda jih ali za njih jamči centralni organ ali centralna banka tretje države, če je izdajatelj iz tretje države pozitivno ocenjen v okviru notranjega bonitetnega ocenjevanja v skladu s pravili iz členov 16 do 19.
Sredstva, prejeta v okviru pogodbe o začasnem odkupu v skladu s prvim pododstavkom, se razkrijejo vlagateljem v SDT.
Za sredstva, prejeta v okviru pogodbe o začasnem odkupu v skladu s prvim pododstavkom, veljajo pravila iz člena 14(6).
5a. SDT si sme izposoditi ali skleniti pogodbo o začasni prodaji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) pogodba o začasni prodaji se uporablja začasno, največ za sedem delovnih dni, in ni namenjena naložbam;
(b) znesek v okviru pogodbe o začasni prodaji ne presega 10 % ustreznega premoženja SDT in se ne vloži v upravičena sredstva;
(c) SDT lahko kadar koli prekine pogodbo po predhodnem obvestilu, poslanem največ dva delovna dneva pred prekinitvijo.
(d) prejeto gotovinsko zavarovanje se sme samo:
– deponirati pri subjektih, ki jih predpisuje člen 50(f) direktive o KNPVP;
– vložiti v državne obveznice visoke kakovosti;
– uporabiti za posle začasnih odkupov, če so to posli s kreditnimi institucijami, ki so pod bonitetnim nadzorom, in KNPVP lahko kadar koli prekliče celotni znesek na podlagi poslovnega dogodka;
– vložiti v kratkoročne sklade denarnega trga, kot so opredeljeni v smernicah o skupni opredelitvi evropskih skladov denarnega trga.
Reinvestirano gotovinsko zavarovanje je diverzificirano v skladu z zahtevami o diverzifikaciji, ki veljajo za negotovinska zavarovanja. V prospektu so vlagatelji jasno obveščeni o politiki prejetih zavarovanj KNPVP, kar v primeru gotovinskega zavarovanja vključuje politiko reinvestiranja KNPVP in tveganja, ki izhajajo iz tega.
▌
Oddelek IIDoločbe o naložbenih politikah
Člen 14Diverzifikacija
1. SDT lahko do 5 % svojih sredstev vloži v:
(a) instrumente denarnega trga istega izdajatelja;
(b) depozite, sklenjene pri isti kreditni instituciji.
2. Vse izpostavljenosti do listinjenj ne presegajo 10 % sredstev SDT.
3. Skupna izpostavljenost tveganju SDT do iste nasprotne stranke, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti ▌, ne sme presegati 5 % njegovih sredstev.
4. Skupni znesek gotovine SDT za isto nasprotno stranko pri pogodbi o začasnem odkupu ne sme presegati 10 % njegovih sredstev.
5. Ne glede na posamezne omejitve iz odstavkov 1 in 3 SDT za naložbe v instrumente javnega dolga ali standardni SDT ne sme kombinirati ničesar od naslednjega, če bi to vodilo do tega, da bi vložil več kot 8 % svojih sredstev v isti subjekt:
(a) naložb v instrumente denarnega trga, ki jih izda navedeni subjekt;
(b) depozitov, sklenjenih z navedenim subjektom;
(c) izvedenih finančnih instrumentov ▌, ki nasprotno stranko izpostavijo tveganju do navedenega subjekta.
6. Z odstopanjem od odstavka 1(a) lahko pristojni organ dovoli SDT, da v skladu z načelom razpršitve tveganja vloži do 100 % svojih sredstev v različne instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči centralni, regionalni ali lokalni organ ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Unija, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropska investicijska banka, centralni organ ali centralna banka tretje države ali javno mednarodno združenje, v katerega so včlanjene ena ali več držav članic.
Prvi pododstavek se uporablja le, kadar so izpolnjene vse naslednje zahteve:
(a) SDT ima instrumente denarnega trga vsaj šestih različnih izdaj zadevnega izdajatelja;
(b) SDT omejuje naložbe v instrumente denarnega trga iz iste izdaje na največ 30 % svojih sredstev;
(c) SDT v pravilih upravljanja sklada ali v ustanovnih listinah sklada izrecno navede centralne, regionalne ali lokalne organe ali centralne banke držav članic, Evropsko centralno banko, Unijo, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad, Evropski sklad za strateške naložbe, centralni organ ali centralno banko tretje države, instrumente javnega dolga, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno banko za obnovo in razvoj, Banko za mednarodne poravnave, Razvojno banko Sveta Evrope, Evropsko banko za obnovo in razvoj ali katero koli drugo mednarodno organizacijo, v katero so včlanjene ena ali več držav članic, ki izdaja ali jamči za instrumente denarnega trga, v katere namerava vložiti več kot 5 % svojih sredstev;
(d) SDT v prospekt in tržne komunikacije vključi poudarjeno izjavo, ki opozarja na uporabo tega odstopanja in navaja centralne, regionalne ali lokalne organe ali centralne banke držav članic, Evropsko centralno banko, Unijo, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad, Evropski sklad za strateške naložbe, centralni organ ali centralno banko tretje države, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno banko za obnovo in razvoj, Banko za mednarodne poravnave ali katero koli drugo mednarodno organizacijo, v katero so včlanjene ena ali več držav članic, ki izdaja ali jamči za instrumente denarnega trga, v katere namerava vložiti več kot 5 % svojih sredstev.
7. Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kakor določa Direktiva 83/349/EGS[13] ali priznani mednarodni računovodski standardi, se za izračunavanje omejitev iz odstavkov 1 do 5 obravnavajo kot ena oseba.
Člen 15Koncentracija
1. SDT ne sme imeti več kot 5 % instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja.
2. Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za deleže instrumentov denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči centralni, regionalni ali lokalni organ ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Unija, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropska investicijska banka, centralni organ ali centralna banka tretje države ali javno mednarodno združenje, v katerega so včlanjene ena ali več držav članic.
Oddelek IIIKreditna kakovost instrumentov denarnega trga
Člen 16Postopek notranjega ocenjevanja
1. Upravitelj SDT vzpostavi, izvaja in ▌uporablja preudaren ▌postopek notranjega ocenjevanja za določanje kreditne kakovosti instrumentov denarnega trga, pri čemer upošteva izdajatelja instrumenta in značilnosti instrumenta.
1a. Upravitelj SDT zagotovi, da so informacije, ki se uporabljajo pri izvajanju notranjega ocenjevanja, dovolj kakovostne, posodobljene in da prihajajo iz zanesljivih virov.
2. Postopek notranjega ocenjevanja temelji na ▌preudarnih, ▌sistematičnih in ustaljenih metodologijah bonitetnega razvrščanja. Uporabljene metodologije ▌mora potrditi upravitelj SDT glede na pretekle izkušnje in empirične dokaze, vključno s testiranjem za nazaj.
3. Postopek notranjega ocenjevanja izpolnjuje naslednja splošna načela:
(a) vzpostavi učinkovit postopek za pridobivanje in posodabljanje pomembnih informacij o značilnostih izdajatelja;
(b) upravitelj SDT sprejme in izvaja ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bonitetno ocenjevanje temelji na poglobljeni analizi ▌informacij, ki so na voljo in so primerne ter vključujejo vse pomembne dejavnike, ki vplivajo na kreditno sposobnost izdajatelja;
(c) upravitelj SDT redno spremlja postopek notranjega ocenjevanja in vsakih šest mesecev pregleda vse ▌bonitetne ocene. Navedeni upravitelj pregleda notranje ocenjevanje ob vsaki pomembni spremembi, ki bi lahko vplivala na njegovo bonitetno oceno izdajatelja.
(d) upravitelj SDT pri uporabi postopka notranjega ocenjevanja upošteva Uredbo (EU) št. 462/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah, in ravna v skladu z njo;
(e) s polletnimi pregledi metodologij bonitetnega ocenjevanja upravitelj SDT ugotavlja, ali so še naprej primerne za trenutni portfelj in zunanje pogoje, pregledi pa se posredujejo pristojnim organom;
(f) kadar se metodologije, modeli ali ključne predpostavke ocenjevanja, uporabljeni pri postopkih notranjega bonitetnega ocenjevanja, spremenijo, upravitelj SDT čim prej ▌pregleda vse postopke notranjega bonitetnega ocenjevanja, na katere je sprememba vplivala;
(g) notranjega bonitetnega ocenjevanja in rednega pregledovanja, ki ga izvaja upravitelj SDT, ne smejo opravljati osebe, ki izvajajo ali so odgovorne za upravljanje portfelja SDT.
Člen 17
Postopek notranjega bonitetnega ocenjevanja
1. Vsakemu izdajatelju instrumenta denarnega trga, v katerega namerava vlagati SDT, se dodeli ▌bonitetna ocena v skladu s postopkom bonitetnega ocenjevanja, vzpostavljenim v skladu s postopkom notranjega ocenjevanja.
2. Struktura postopka bonitetnega ocenjevanja izpolnjuje naslednja splošna načela:
(a) postopek je namenjen kvantitativni opredelitvi kreditnega tveganja izdajatelja in upošteva relativno tveganje neplačila;
(b) postopek je namenjen opredelitvi kreditnega tveganja izdajatelja in dokumentiranju meril bonitetnega ocenjevanja, ki se uporabljajo za določitev ▌stopnje kreditnega tveganja;
(c) v postopku se upošteva kratkoročna narava instrumentov denarnega trga.
3. Bonitetno ocenjevanje iz odstavka 1 temelji na merilih, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) zajemajo vsaj kvantitativne in kvalitativne kazalnike o izdajatelju instrumenta ter makroekonomske razmere in razmere na finančnih trgih;
(b) se nanašajo na običajne numerične in kvalitativne referenčne vrednosti, ki se uporabljajo pri ocenjevanju kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov;
(c) so primerna za posamezno vrsto izdajatelja. Razlikovati je treba vsaj med naslednjimi vrstami izdajateljev: državni, regionalni ali lokalni javni organ, finančne gospodarske družbe in nefinančne gospodarske družbe.
(d) V primeru izpostavljenosti listinjenju morajo upoštevati kreditno tveganje izdajatelja, strukturo listinjenja in kreditno tveganje osnovnih sredstev.
Člen 18Dokumentacija
1. Upravitelj SDT dokumentira postopek notranjega ocenjevanja in notranji bonitetni sistem. Dokumentacija vključuje:
(a) zasnovo in podrobnosti delovanja njegovih postopkov notranjega ocenjevanja in notranjih bonitetnih sistemov tako, da lahko pristojni organi razumejo razvrstitev v posamezne bonitetne razrede in lahko ocenijo ustreznost razvrstitve v bonitetni razred;
(b) utemeljitev in analizo, ki podpirata odločitev upravitelja glede meril ocenjevanja in pogostosti njihovega pregledovanja. Ta analiza vsebuje parametre, model in meje modela, ki je bil uporabljen za izbiro meril ocenjevanja;
(c) vse večje spremembe postopka notranjega ocenjevanja, vključno z identifikacijo sprožilcev sprememb;
(d) organizacijo postopka notranjega ocenjevanja, vključno s postopkom bonitetnega razvrščanja in strukturo notranjega nadzora;
(e) popolne podatke o preteklih notranjih bonitetnih ocenah izdajateljev in priznanih porokih;
(f) datume določitve notranjih bonitetnih ocen;
(g) ključne podatke in metodologijo, ki so bili uporabljeni za ugotavljanje notranje bonitetne ocene, vključno s ključnimi predpostavkami bonitetnega ocenjevanja;
(h) podatke o odgovorni osebi ali osebah za notranje bonitetno razvrščanje.
2. Podrobnosti postopka notranjega ocenjevanja so navedene v pravilih upravljanja sklada ali pravilih o ustanovitvi SDT in vsi dokumenti iz odstavka 1 se na zahtevo dajo na razpolago pristojnim organom SDT in pristojnim organom upravitelja SDT.
Člen 19Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44, ki določajo:
(a) pogoje, pod katerimi se metodologije bonitetnega razvrščanja štejejo za preudarne, sistematične in ustaljene, ter pogoje za potrjevanje iz člena 16(2);
(b) opredelitev vsakega bonitetnega razreda glede na kvantitativno opredelitev kreditnega tveganja izdajatelja iz člena 17(2)(a) in merila za kvantitativno opredelitev kreditnega tveganja iz člena 17(2)(b);
(c) natančne referenčne vrednosti za vsak kvalitativni kazalnik in numerične referenčne vrednosti za vsak kvantitativni kazalnik. Te referenčne vrednosti kazalnikov se določijo za vsak bonitetni razred, pri čemer se upoštevajo merila iz člena 17(3);
(d) pomen pomembne spremembe iz člena 16(3)(c).
Člen 20Upravljanje ocenjevanja kreditne kakovosti
1. Postopke notranjega ocenjevanja potrdijo višje vodstvo, vodstveni organ in, kadar obstaja, nadzorna funkcija upravitelja SDT.
Te strani dobro razumejo delovanje postopkov notranjega ocenjevanja, notranjih bonitetnih sistemov in upraviteljevih metodologij bonitetnega razvrščanja ter zelo dobro razumejo z njimi povezana poročila.
2. Analiza, ki temelji na notranji bonitetni oceni profila kreditnega tveganja SDT, je bistveni del poročil stranem iz odstavka 1. Poročanje vključuje vsaj profil tveganja glede na bonitetni razred, zmanjševanje po razredih, oceno ustreznih parametrov glede na bonitetni razred in primerjavo dejanske stopnje neplačila. Pogostost poročanja je odvisna od pomembnosti in vrste informacij ter se izvede vsaj enkrat na leto.
3. Višje vodstvo redno zagotavlja, da se postopek notranjega ocenjevanja ustrezno izvaja.
Višje vodstvo je redno obveščeno o uspešnosti postopka notranjega ocenjevanja, območjih, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ter stanju prizadevanj in ukrepov, sprejetih za izboljšanje že opredeljenih pomanjkljivosti.
Poglavje IIIObveznosti v zvezi z obvladovanjem tveganja SDT
Člen 21Pravila portfelja za kratkoročne SDT
Kratkoročni SDT vedno izpolnjuje vse naslednje zahteve glede portfelja:
(a) njegov portfelj ima tehtano povprečno zapadlost, ki ne presega 60 dni;
(b) njegov portfelj ima tehtano povprečno trajanje, ki ne presega 120 dni;
(c) vsaj 10 % njegovih sredstev je sestavljenih iz dnevno zapadlih sredstev. Kratkoročni SDT ne sme pridobiti nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve kratkoročni SDT v dnevno zapadla sredstva vložil manj kot 10 % svojega portfelja;
(d) najmanj 20 % njegovih sredstev sestavljajo tedensko zapadla sredstva. SDT ne sme pridobiti nobenih drugih sredstev, razen tedensko zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve kratkoročni SDT v tedensko zapadla sredstva vložil manj kot 20 % svojega portfelja. Za namene tega izračuna se v tedensko zapadla sredstva lahko vključi do 5 % instrumentov denarnega trga, če se lahko prodajo za poravnavo v naslednjih petih delovnih dneh.
(da) Dnevne in tedenske zahteve glede likvidnosti iz odstavkov (c) in (d) se povečajo za:
– 5 % sredstev SDT, ki se ovrednotijo z uporabo metode računovodstva po odplačni vrednosti;
– 10 % sredstev SDT, ki se ovrednotijo z uporabo metode računovodstva po odplačni vrednosti.
Člen 22Pravila portfelja za standardne SDT
1. Standardni SDT izpolnjuje vse naslednje zahteve:
(a) njegov portfelj ima vedno tehtano povprečno zapadlost, ki ne presega 6 mesecev;
(b) njegov portfelj ima vedno tehtano povprečno trajanje, ki ne presega 12 mesecev;
(c) vsaj 10 % njegovih sredstev je sestavljenih iz dnevno zapadlih sredstev. Standardni SDT ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve standardni SDT v dnevno zapadla sredstva vložil manj kot 10 % svojega portfelja;
(d) najmanj 20 % njegovih sredstev sestavljajo tedensko zapadla sredstva. Standardni SDT ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen tedenskih zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve standardni SDT v tedenska zapadla sredstva vložil manj kot 20 % svojega portfelja. Za namene tega izračuna se v tedensko zapadla sredstva lahko vključi do 5 % instrumentov denarnega trga, če se lahko prodajo za poravnavo v naslednjih petih delovnih dneh.
(da) Dnevne in tedenske zahteve glede likvidnosti iz odstavkov (c) in (d) se povečajo za:
– 5 % sredstev SDT, ki se ovrednotijo z uporabo metode računovodstva po odplačni vrednosti;
– 10 % sredstev SDT, ki se ovrednotijo z uporabo metode računovodstva po odplačni vrednosti .
2. Standardni SDT lahko vloži do 10 % svojih sredstev v instrumente denarnega trga, ki jih izda en subjekt.
3. Ne glede na posamezne omejitve iz odstavka 2 in z odstopanjem lahko standardni SDT kombinira kar koli od naslednjega, če bi to vodilo do tega, da vloži do 15 % svojih sredstev v en subjekt:
(a) naložb v instrumente denarnega trga, ki jih izda navedeni subjekt;
(b) depozitov, sklenjenih z navedenim subjektom;
(c) izvedene finančne instrumente ▌, ki nasprotno stranko izpostavijo tveganju do navedenega subjekta.
4. Vsa sredstva portfelja, ki jih standardni SDT vloži v skladu z odstavkoma 2 in 5, se razkrijejo vlagateljem SDT.
5. Standardni SDT ne sme biti oblike SDT KNVS.
Člen 23Bonitetne ocene SDT
Kadar SDT zahteva zunanjo bonitetno oceno, zanjo velja in se uporablja Uredba (EU) št. 462/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah.
Člen 24Politika „poznavanja lastnih strank“
1. Upravitelj SDT za ugotavljanje števila vlagateljev v SDT, njihovih potreb in obnašanja ter števila njihovih deležev vzpostavi, izvaja in uporablja postopke ter ravna vestno, da pravilno predvidi vpliv sočasnih odkupov več vlagateljev, pri tem pa upošteva vsaj tip vlagateljev, število deležev v skladu, ki jih ima posamezen vlagatelj, ter pretekle prilive in odlive. V ta namen upravitelj SDT upošteva vsaj naslednje dejavnike:
(a) prepoznavne vzorce v vlagateljevih potrebah po denarju;
(b) tip vlagatelja;
(c) nenaklonjenost tveganjem različnih vlagateljev;
(d) stopnjo korelacije ali tesnih povezav med različnimi vlagatelji v SDT;
(da) ciklični razvoj števila deležev v SDT.
1a. Če vlagatelji SDT svoje naložbe usmerjajo prek posrednika, bi moral upravitelj SDT poiskati podatke, ki bi mu omogočili ustrezno obvladovanje likvidnosti in koncentracije vlagateljev v SDT, posrednik pa bi jih moral zagotoviti.
2. Upravitelj SDT zagotovi, da:
(a) vrednost enot ali deležev, ki jih ima en vlagatelj , v nobenem trenutku ne preseže vrednosti dnevno zapadlih sredstev;
(b) odkup vlagatelj ne vpliva bistveno na likvidnostni profil SDT.
Člen 25Testiranje izjemnih situacij
1. Za vsak SDT obstajajo premišljeni postopki testiranja izjemnih situacij, ki omogočajo odkrivanje mogočih dogodkov ali prihodnjih sprememb v gospodarskih razmerah, ki bi lahko imeli neželene učinke na SDT. Upravitelj SDT redno izvaja testiranje izjemnih situacij in pripravi akcijske načrte za različne možne scenarije. Poleg tega se v primeru SDT MNNVS s testi izjemnih situacij oceni razlika med konstantno NVS na enoto ali delež in dejansko NVS na enoto ali delež za različne scenarije.
Testi izjemnih situacij temeljijo na objektivnih merilih in upoštevajo učinke verjetnih skrajnih scenarijev. Scenariji za teste izjemnih situacij upoštevajo vsaj referenčne parametre, ki vključujejo naslednje dejavnike:
(a) hipotetične spremembe ravni likvidnosti sredstev iz portfelja SDT;
(b) hipotetične spremembe ravni kreditnega tveganja sredstev iz portfelja SDT, vključno s kreditnimi dogodki in bonitetnimi dogodki;
(c) hipotetična gibanja obrestnih mer;
(d) hipotetične ravni odkupov;
(da) hipotetično širitev ali zožitev razmikov med indeksi, na katere so vezane obrestne mere vrednostnih papirjev iz portfelja;
(db) hipotetične makrosistemske pretrese, ki prizadenejo celotno gospodarstvo.
2. Poleg tega se v primeru SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga in SDT KNVS za male vlagatelje s testi izjemnih situacij oceni razlika med konstantno NVS na enoto ali delež in NVS na enoto ali delež za različne scenarije. Upravitelj SDT na podlagi rezultatov testa izjemnih situacij pripravi načrte reševanja za različne možne scenarije. Načrte reševanja odobrijo pristojni organi.
▌
4. Testi izjemnih situacij se izvajajo tako pogosto, kot določi upravni odbor ▌SDT po razmisleku o ustreznem in razumnem intervalu glede na razmere na trgu in o načrtovanih spremembah portfelja SDT. Izvajati se morajo vsaj štirikrat na leto.
4a. Kadar test izjemnih situacij pokaže ranljivost SDT, upravitelj SDT sprejme ukrepe za krepitev trdnosti SDT, vključno z ukrepi, ki okrepijo likvidnost ali kakovost sredstev SDT in o sprejetih ukrepih takoj obvesti pristojni organ.
5. Obsežno poročilo o rezultatih testiranja izjemnih situacij in predlagani akcijski načrt se predloži v pregled upravnemu odboru ▌SDT. Upravni odbor po potrebi spremeni predlagani akcijski načrt in odobri končni akcijski načrt. Poročilo se hrani najmanj pet let.
▌
6. Poročilo iz odstavka 5 se predloži pristojnemu organu SDT. Pristojni organi poročilo pošljejo organu ESMA.
▌
Poglavje IVPravila vrednotenja
in računovodska obravnava
Člen 26Vrednotenje sredstev SDT
1. Sredstva SDT se vrednotijo vsaj enkrat dnevno. Rezultati tega vrednotenja se vsak dan objavijo na spletnem mestu SDT. Brez poseganja v člen 27(4)(a) in (b) vrednotenje opravi neodvisna tretja stran po tekočih tržnih cenah ali po notranjem modelu. Vrednotenja ne opravi SDT sam, njegov upravitelj ali sponzor.
2. Brez poseganja v člen 27(4)(b) se sredstva SDT, kadar je mogoče, vrednotijo po tekočih tržnih cenah.
3. Pri vrednotenju po tekočih tržnih cenah se uporabi preudarnejša stran nakupnega in prodajnega tečaja, razen če lahko institucija zapre pozicijo pri povprečnem tržnem tečaju. Pri vrednotenju po tekočih tržnih cenah se uporabljajo samo kakovostni tržni podatki, ki jih zagotavljajo priznani neodvisni oblikovalci cen, če to ne posega nesorazmerno v poravnavo istega dne. Kakovost tržnih podatkov se oceni na podlagi vseh naslednjih dejavnikov:
(a) število in kakovost nasprotnih strank;
(b) obseg in promet navedenega sredstva na trgu;
(c) velikost izdaje in delež izdaje, ki ga SDT namerava kupiti ali prodati.
4. Kadar vrednotenje po tekočih tržnih cenah ni mogoče ali kadar tržni podatki niso dovolj kakovostni, se sredstva SDT vrednotijo konservativno z uporabo notranjega modela. Model natančno oceni notranjo vrednost sredstva glede na naslednje posodobljene ključne dejavnike:
(a) obseg in promet navedenega sredstva na trgu;
(b) velikost izdaje in delež izdaje, ki ga SDT namerava kupiti ali prodati;
(c) tržno tveganje, obrestno tveganje in kreditno tveganje sredstva.
Pri notranjem modelu se ne uporablja model vrednotenja, ki temelji na odplačni vrednosti.
Pri vrednotenju po notranjem modelu se lahko uporabljajo le podatki o cenah, ki jih zagotovijo neodvisni in priznani oblikovalci cen, metodologijo oblikovanja cen po zadevnem modelu pa mora odobriti pristojni organ SDT.
5. Z odstopanjem od odstavkov 1–4 se lahko sredstva SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga in SDT KNVS za male vlagatelje vrednotijo ▌z uporabo metode odplačne vrednosti za vrednotenje sredstev.
Člen 27Izračun NVS na enoto ali delež
1. Brez poseganja v člen 2(13)(b) se dejanska NVS na enoto ali delež izračuna kot razlika med vsoto vseh sredstev SDT in vsoto vseh obveznosti SDT in se vrednoti v skladu z metodami vrednotenja po tekočih tržnih cenah ali vrednotenja z uporabo notranjega modela, deljeno s številom neporavnanih enot ali deležev SDT.
Prvi pododstavek se uporablja za vse SDT, vključno z SDT MNNVS, SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga ter SDT KNVS za male vlagatelje.
2. Dejanska NVS na enoto ali delež se zaokroži na najbližjo bazično točko ali njeno ustreznico, kadar je NVS objavljena v denarni enoti.
3. Dejanska NVS na enoto ali delež SDT se izračuna najmanj dnevno.
4. Poleg izračuna dejanske NVS na enoto ali delež v skladu z odstavki 1 do 3 lahko SDT MNNVS izkaže tudi konstantno NVS na enoto ali delež, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) uporaba metode odplačne vrednosti za vrednotenje sredstev s preostalo zapadlostjo manj kot 90 dni; vsa sredstva s preostalo zapadlostjo nad 90 dni se vrednotijo po tekočih tržnih cenah ali po notranjem modelu;
(b) za potrebe vrednotenja se sredstva zaokrožijo na dve decimalni mesti, če konstantna NVS na enoto ali delež ne odstopa od dejanske NVS za več kot 20 bazičnih točk, sicer pa na štiri decimalna mesta;
(c) odkup ali vpis po konstantni NVS na enoto ali delež, če konstantna NVS na enoto ali delež ne odstopa od dejanske NVS za več kot 20 bazičnih točk;
(d) odkup ali vpis po dejanski NVS na enoto ali delež, ki se zaokroži na štiri decimalna mesta, ali manj, če konstantna NVS odstopa od dejanske NVS za več kot 20 bazičnih točk;
(e) potencialne vlagatelje se pred sklenitvijo pogodbe jasno pisno opozori na okoliščine, v katerih sklad ne bo več izvajal odkupa ali vpisa po konstantni NVS;
(f) razlika med konstantno NVS na enoto ali delež in dejansko NVS na enoto ali delež se stalno spremlja ter dnevno objavlja na spletnem mestu SDT.
5. Komisija štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe opravi pregled njenega učinka in izvajanja, vključno s pogostostjo uporabe varnostnih mehanizmov v skladu s členom 27(4)(d), in ga predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.
Veljavnost dovoljenj, ki se izdajo SDT MNNVS v okviru te uredbe, poteče pet let po začetku veljavnosti te uredbe.
Komisija preuči, ali so SDT MNNVS ustrezno obravnavali sistemska tveganja ter druge nevarnosti za finančno stabilnosti celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela. Komisija v skladu z ugotovitvami tega pregleda in učinka na finančno stabilnost pripravi zakonodajne predloge v skladu s prvim pododstavkom, vključno s preučitvijo možnosti, da se drugi pododstavek črta.
▌
Člen 28Cena ob izdaji in odkupu
1. Enote ali deleži SDT, razen SDT MNNVS, za katere se uporablja člen 27(4), se izdajajo ali odkupujejo po ceni, ki je enaka NVS na enoto ali delež SDT.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se enote ali deleži SDT KNVS za male vlagatelje in SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga izdajajo ali odkupujejo po ceni, ki je enaka konstantni NVS na enoto ali delež SDT.
▌
Poglavje Va Posebne zahteve za SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje in SDT MNNVS
Člen 34a
Dodatne zahteve za SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga in SDT KNVS za male vlagatelje
SDT za vrednotenje ne uporablja metode odplačne vrednosti, ne navaja konstantne NVS na enoto ali delež in ne zaokroža konstantne NVS na enoto ali delež na najbližjo bazično točko ali njeno ustreznico, kadar je NVS objavljena v denarni enoti, razen če je izrecno potrjen kot SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali kot SDT KNVS za male vlagatelje ali če je SDT MNNVS v skladu s členom 27(4).
Člen 34b
Provizije za likvidnost in omejevanje odkupov za SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje in SDT MNNVS
1. Upravitelj SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje ali SDT MNNVS vzpostavi, izvaja in dosledno uporablja preudaren, strog, sistematičen in ustaljen postopek notranjega ocenjevanja za določanje tedenskih pragov likvidnosti, ki se uporabljajo za SDT. Pri tem se uporabljajo naslednji postopki:
(a) Kadar delež tedensko zapadlih sredstev pade pod 30 % skupnih sredstev SDT, upravitelj in upravni odbor SDT izvedeta naslednji postopek:
(i) Upravitelj takoj obvesti upravni odbor SDT. Upravni odbor SDT izvede dokumentirano oceno razmer, da bi določil ustrezne ukrepe ob upoštevanju interesov vlagateljev v SDT, ter se odloči, ali bo uporabil enega ali več od naslednjih ukrepov:
– provizije za likvidnost v primeru odkupov, ki ustrezno odražajo stroške, ki nastanejo SDT za doseganje likvidnosti, in preprečujejo, da bi bili vlagatelji, ki ostanejo v skladu, nepošteno prikrajšani, kadar drugi vlagatelji zahtevajo odkup svojih enot ali deležev v danem obdobju;
– omejitev odkupa, ki za obdobje do 15 delovnih dni število enot ali deležev za odkup na delovni dan omeji na 10 % enot ali deležev SDT;
začasno ustavitev odkupa za obdobje do 15 delovnih dni; ali
– ne sprejmeta takojšnjih ukrepov.
(b) Kadar delež tedensko zapadlih sredstev pade pod 10 % skupnih sredstev SDT, upravitelj in upravni odbor SDT izvedeta naslednji postopek:
(i) Upravitelj takoj obvesti upravni odbor SDT. Upravni odbor SDT izvede dokumentirano oceno razmer, da bi določil ustrezne ukrepe ob upoštevanju interesov vlagateljev v SDT, ter se odloči, ali bo uporabil enega ali več od naslednjih ukrepov:
– provizije za likvidnost v primeru odkupov, ki ustrezno odražajo stroške, ki nastanejo SDT za doseganje likvidnosti, in preprečujejo, da bi bili vlagatelji, ki ostanejo v skladu, nepošteno prikrajšani, kadar drugi vlagatelji zahtevajo odkup svojih enot ali deležev v danem obdobju;
– začasno ustavitev odkupa za obdobje do 15 dni.
(c) Ko se upravni odbor SDT odloči, kako bo ukrepal v primeru (a) oziroma (b), pristojnemu organu SDT takoj posreduje podrobnosti svoje odločitve.
Poglavje VIZunanja podpora
Člen 35Zunanja podpora
1. SDT ▌ ne prejema zunanje podpore ▌.
▌
3. Zunanja podpora pomeni neposredno ali posredno podporo, ki jo nudi tretja stran, vključno s sponzorjem SDT, in je namenjena zagotavljanju likvidnosti SDT ali bi zagotavljala likvidnost SDT ali stabilizacijo NVS na enoto ali delež SDT.
Zunanja podpora vključuje:
(a) dokapitalizacijo, ki jo opravi tretja stran;
(b) nakup sredstev iz SDT po višji ceni, ki ga opravi tretja stran;
(c) nakup enot ali deležev SDT, ki ga opravi tretja stran, za zagotavljanje likvidnosti sklada;
(d) izdajo kakršnega koli eksplicitnega ali implicitnega zavarovanja, jamstva ali pisma podpore v korist SDT, ki jo opravi tretja stran;
(e) vsak ukrep, ki ga opravi tretja stran, katerega neposredni ali posredni cilj je ohraniti profil likvidnosti in NVS na enoto ali delež SDT.
▌
Poglavje VIIZahteve glede preglednosti
Člen 37Preglednost
1. Vlagatelji SDT vsaj enkrat tedensko prejmejo naslednje informacije:
a) likvidnostni profil SDT, vključno s skupnim deležem naložb, ki zapadejo čez noč in v roku enega tedna, ter kako je navedena likvidnost dosežena;
b) kreditni profil in sestavo portfelja;
c) tehtano povprečno zapadlost in tehtano povprečno trajanje SDT;
d) skupno koncentracijo petih največjih vlagateljev SDT.
2. Poleg izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1, SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga, SDT KNVS za male vlagatelje in MNNVS svojim vlagateljem zagotovijo tudi naslednje informacije:
(a) skupno vrednost sredstev;
(b) tehtano povprečno zapadlost in tehtano povprečno trajanje;
(c) razčlenitev zapadlosti;
(d) delež sredstev v portfelju, ki bodo zapadla v enem dnevu;
(e) delež sredstev v portfelju, ki bodo zapadla v enem tednu;
(f) neto donos;
(g) dnevno okvirno vrednost po tržnih cenah, zaokroženo na štiri decimalna mesta;
(h) podrobnosti o sredstvih v portfelju SDT, kot so ime, država, zapadlost in vrsta sredstev (vključno s podrobnostmi o nasprotni stranki v primeru pogodbe o začasnem odkupu);
(i) NVS, kot je objavljena na njegovem spletnem mestu.
3. SDT redno razkriva informacije o tem, kolikšen del njegovega skupnega portfelja sestavljajo:
a) instrumenti denarnega trga, ki jih je izdal sponzor SDT;
b) po potrebi listinjenja, ki jih je izdal sponzor SDT;
c) če je sponzor kreditna institucija, bančne vloge pri sponzorju SDT; ter
d) izpostavljenost do sponzorja SDT kot nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.
4. Če sponzor SDT vlaga v deleže ali enote SDT, sklad drugim vlagateljem v SDT razkrije skupni znesek, ki ga je vložil sponzor v SDT, nato pa obvesti druge vlagatelje o morebitnih spremembah skupnega imetja deležev ali enot.
▌
Člen 38Poročanje pristojnim organom
1. Upravitelj za vsak upravljani SDT posreduje informacije pristojnemu organu SDT vsaj vsako četrtletje. Upravitelj na zahtevo zagotovi informacije tudi pristojnemu organu upravitelja, če se razlikuje od pristojnega organa SDT.
2. Informacije, posredovane v skladu z odstavkom 1, zajemajo naslednje točke:
(a) vrsto in značilnosti SDT;
(b) kazalnike portfelja, kot so skupna vrednost sredstev, NVS, tehtana povprečna zapadlost, tehtano povprečno trajanje, razčlenitev zapadlosti, likvidnost in donos;
▌
(d) rezultate testov izjemnih situacij;
(e) informacije o sredstvih portfelja SDT:
(i) značilnosti vsakega sredstva, kot so ime, država, kategorija izdajatelja, tveganje ali zapadlost in dodeljena notranja bonitetna ocena;
(ii) vrsta sredstva, vključno s podrobnostmi o nasprotni strani v primeru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o začasnem odkupu;
(f) informacije o obveznostih SDT, ki vključujejo naslednje točke:
(i) državo, v kateri ima vlagatelj sedež;
(ii) kategorijo vlagatelja;
(iii) dejavnost vpisov in odkupov.
Po potrebi in z ustrezno utemeljitvijo lahko pristojni organi zahtevajo dodatne informacije.
3. Organ ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih izvedbenih standardov za vzpostavitev predloge za poročanje, ki vsebuje vse informacije iz odstavka 2.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
4. Pristojni organi organu ESMA posredujejo vse informacije, ki so jih prejeli v skladu s tem členom, in vsa druga obvestila ali informacije, ki so si jih izmenjali s SDT ali njegovim upraviteljem na podlagi te uredbe. Take informacije se posredujejo organu ESMA najpozneje 30 dni po koncu četrtletnega poročevalnega obdobja.
Organ ESMA zbere informacije za oblikovanje centralne podatkovne zbirke za vse ustanovljene SDT, ki so upravljani ali trženi v Uniji. Evropska centralna banka lahko dostopa do te podatkovne zbirke le iz statističnih razlogov.
Poglavje VIIINadzor
Člen 39Nadzor s strani pristojnih organov
1. Pristojni organi redno nadzorujejo skladnost s to uredbo. Dovoljenje za SDT se prekliče v primeru kršitve prepovedi sponzorske podpore.
2. Pristojni organ SDT je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s pravili iz poglavij II do VII.
3. Pristojni organ SDT je odgovoren za nadzor izpolnjevanja obveznosti iz pravil upravljanja sklada ali iz aktov o ustanovitvi sklada, ter obveznosti iz prospekta, ki so skladne s to uredbo.
4. Pristojni organ upravitelja je odgovoren za nadzor ustreznosti ureditve in organizacijske strukture upravitelja, da lahko upravitelj SDT izpolnjuje obveznosti in pravila v zvezi s sestavo in delovanjem vseh SDT, ki jih upravlja.
5. Pristojni organi spremljajo KNPVP ali AIS, ki so ustanovljeni ali trženi na njihovem ozemlju, da preverijo, ali uporabljajo poimenovanje SDT ali namigujejo, da so SDT, samo, kadar so v skladu s to uredbo.
Člen 40Pooblastila pristojnih organov
1. Pristojni organi dobijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe.
2. Pooblastila, dodeljena pristojnim organom v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU, se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo.
Člen 41Pooblastila in pristojnosti organa ESMA
1. Organ ESMA ima pooblastila za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.
2. Pooblastila organa ESMA v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo in v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.
3. Za namene Uredbe (EU) št. 1095/2010 je ta uredba vključena v vse nadaljnje pravno zavezujoče akte Unije, ki prenašajo naloge na organ iz člena 1(2) Uredbe (EU) 1095/2010.
Člen 42Sodelovanje med organi
1. Če se pristojni organ SDT in pristojni organ upravitelja razlikujeta, za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo sodelujeta in izmenjujeta informacije.
2. Pristojni organi, vključno z organi, ki jih država članica imenuje v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivo 2013/36/EU za kreditne institucije v matični državi članici SDT, enotni nadzorni mehanizem in ECB sodelujejo z organom ESMA za namen opravljanja njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.
3. Pristojni organi, vključno z organi, ki jih država članica imenuje v skladu z Uredbo št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivo 2013/36/EU za kreditne institucije v matični državi članici SDT, enotni nadzorni mehanizem, ECB in organ ESMA si izmenjujejo vse informacije in dokumentacijo, ki so potrebne za opravljanje njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.
Poglavje IXKončne določbe
Člen 43Obravnava obstoječih KNPVP in AIS
1. Obstoječi KNPVP ali AIS, ki vlaga v kratkoročna sredstva in ima različne ali kumulativne cilje, ki ponujajo donose v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu ali ohranjajo vrednost naložbe, v devetih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe svojemu pristojnemu organu predloži vlogo z vsemi dokumenti in dokazi, ki izkazujejo skladnost s to uredbo.
▌
Člen 44Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisiji pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13 in 19 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Pooblastilo iz členov 13 in 19 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akti, sprejeti v skladu s členoma 13 in 19, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 45Pregled
V treh letih od začetka veljavnosti te uredbe Komisija pregleda ustreznost te uredbe z vidika skrbnega in varnega poslovanja ter z gospodarskega vidika. Med pregledom se zlasti preuči, ali bi bilo treba uvesti spremembe ureditve za SDT za male vlagatelje, SDT KNVS za naložbe v instrumente javnega dolga in SDT MNNVS. Pri pregledu se tudi:
(a) analizirajo izkušnje, pridobljene pri uporabi te uredbe, vpliv na vlagatelje, SDT in upravitelje SDT v Uniji;
(b) oceni vloga, ki jo imajo SDT pri nakupu dolžniških instrumentov, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države članice;
(c) upoštevajo posebne značilnosti dolžniških instrumentov, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države članice, in vloga, ki jo imajo ti dolžniški instrumenti pri financiranju držav članic;
(d) upošteva poročilo iz člena 509(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(e) upošteva regulativni razvoj na mednarodni ravni.
Rezultati pregleda, ki se jim po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembe, se sporočijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 46Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
- [1] UL C 170, 5.6.2014, str. 50.
- [2] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
- [3] UL C 170, 5.6.2014, str. 50.
- [4] Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
- [5] Uredba 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
- [6] Delegirana uredba Komisije (EU) št. … o dopolnitvi Uredbe (EU) 575/2013 v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije.
- [7] Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
- [8] Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L 83, 22.3.2013, str. 1).
- [9] Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
- [10] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
- [11] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
- [12] Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, UL L 176, 27.6.2013, str. 1–337.
- [13] Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe; UL L 193, 18.7.1983, str. 1-17.
POSTOPEK
|
Naslov |
Skladi denarnega trga |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2013)0615 – C7-0263/2013 – 2013/0306(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
4.9.2013 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 12.9.2013 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Neena Gill 22.7.2014 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
13.10.2014 |
1.12.2014 |
21.1.2015 |
|
|
|
Datum sprejetja |
26.2.2015 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 18 5 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Petr Ježek, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Sampo Terho, Michael Theurer, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Frank Engel, Syed Kamall, Jeppe Kofod, Paloma López Bermejo, Morten Messerschmidt, Eva Paunova, Catherine Stihler |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Krzysztof Hetman, Diane James, Peter Lundgren |
||||
|
Datum predložitve |
4.3.2015 |
||||