POROČILO o zahtevi za odvzem imunitete Sergeju Staniševu

9.3.2015 - (2014/2259(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Andrzej Duda

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Sergeju Staniševu

(2014/2259(IMM))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Sergeju Staniševu, ki jo je 24. novembra 2014 posredoval generalni državni tožilec Republike Bolgarije (ref. CCAN št. C-280/2013) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 15. decembra 2014,

–       po zagovoru Sergeja Staniševa v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–       ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–       ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013[1],

–       ob upoštevanju člena 70 ustave Republike Bolgarije,

–       ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0045/2015),

A.     ker je generalni državni tožilec Republike Bolgarije posredoval zahtevo okrajnega državnega tožilstva iz Sofije za dovoljenje, da nadaljuje kazenski postopek proti Sergeju Staniševu v zvezi s kaznivim dejanjem po členu 358(1) skupaj s členom 26(1) bolgarskega kazenskega zakonika;

B.     ker se v skladu s členom 8 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

C.     ker v skladu s členom 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.     ker je po členu 70(1) ustave Republike Bolgarije poslanec državne skupščine zaščiten pred priprtjem ali kazenskim pregonom, razen če je zagrešil kaznivo dejanje, in ker je v takšnih primerih potrebno dovoljenje državne skupščine, če ta ne zaseda, pa predsednika državne skupščine, razen v primeru priprtja in flagrante delicto; ker po členu 70(2) ustave Republike Bolgarije dovoljenje za začetek kazenskega pregona ni potrebno, če je poslanec državne skupščine k temu podal pisno soglasje;

E.     ker lahko zgolj Parlament odloča o tem, ali se v določeni zadevi imuniteta odvzame ali ne; ker lahko Parlament pri odločanju, ali poslancu odvzeti imuniteto ali ne, razumno upošteva stališče poslanca[2];

F.     ker domnevno kaznivo dejanje nima neposredne in očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Sergeja Staniševa kot poslanca Evropskega parlamenta niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki bi ga izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti kot poslanec Evropskega parlamenta, kot je določeno v členu 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

G.     ker se je predkazenski postopek proti Sergeju Staniševu začel že dolgo pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament in ker torej nikakor ni povezan z njegovo funkcijo poslanca Evropskega parlamenta;

H.     ker je Sergej Stanišev, najprej kot predsednik vlade, potem pa še kot poslanec državne skupščine, predsedniku državne skupščine posredoval dve pisni izjavi, v katerih je soglašal z začetkom kazenskega postopka proti njemu v skladu s členom 70(2) ustave Republike Bolgarije;

I.      ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza za fumus persecutionis, tj. dovolj resen in utemeljen sum, da je bil primer sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

1.      se odloči odvzeti imuniteto Sergeju Staniševu;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Poljske in Sergeju Staniševu.

• [1]  Sodba v zadevi 101/63 Wagner proti Fohrmann in Krier, EU:C:1964:28; sodba v zadevi 149/85 Wybot proti Faure in drugi, EU:C:1986:310; sodba v zadevi T-345/05 Mote proti Parlamentu, EU:T:2008:440; sodba v združenih zadevah C-200/07 in C-201/07, Marr proti De Gregorio in Clemente, EU:C:2008:579; sodba v zadevi T-42/06 Gollnisch proti Parlamentu, EU:T:2010:102; sodba v zadevi C-163/10 Patriciello, EU:C:2011:543; sodba v združenih zadevah T-346/11 in T-347 Gollnisch proti Parlamentu, EU:T:2013:23.
• [2]  Zadeva T-345/05 Mote proti Parlamentu (citirano zgoraj), odstavek 28.

OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

Sergej Stanišev je kot nekdanji predsednik vlade Republike Bolgarije v času od 4. novembra 2005 od 27. julija 2009 domnevno izgubil sedem dokumentov s podatki, ki po bolgarskem zakonu o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju „zakon PCI“) veljajo za državno skrivnost. Stanišev naj bi te dokumente predal v nasprotju z veljavnimi pravili, saj njihov prenos ni bil ustrezno evidentiran v registru tajnih podatkov sveta ministrov.

Sergej Stanišev je zaradi tega obtožen, da se ni skrbno ravnal po postopkih, ki jih za shranjevanje, prenos in obtok dokumentov predpisuje zakon PCI ter pravilnik za izvajanje tega zakona in notranji pravilnik sveta ministrov za ravnanje s tajnimi podatki. Takšno ravnanje predstavlja kaznivo dejanje, ki se kaznuje po členu 358(1) bolgarskega kazenskega zakonika (kazniva dejanja zoper podatke, ki veljajo za državno skrivnost, in tuje tajne podatke) skupaj z njegovim členom 26(1).

3. novembra 2009 je tedanji bolgarski generalni državni tožilec državni skupščini poslal prošnjo za sprožitev kazenskega postopka proti predsedniku vlade Staniševu. Stanišev je v kazenski postopek takoj privolil s tem, da je predsedniku državne skupščine poslal pisno izjavo v skladu s členom 70(2) bolgarske ustave.

Po začetku kazenskega postopka leta 2010 je bil ta zaustavljen, ker je Stanišev v vmesnem času postal poslanec državne skupščine in je zanj začela veljati nova vrsta imunitete. Sergej Stanišev je ponovno privolil, da se kazenski postopek nadaljuje, kar se je zgodilo 4. novembra 2013.

19. decembra 2013 je urad državnega tožilca Staniševu predlagal oprostitev kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje po členu 358(1) kazenskega zakonika in naložitev upravne kazni po členu 78a kazenskega zakonika. Na tej osnovi je stekel upravni kazenski postopek. Ko pa je bil Stanišev maja 2014 izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta, je sodišče odločilo postopek ustaviti, saj se je vrsta Staniševe imunitete ponovno spremenila.

Na plenarnem zasedanju 15. decembra 2014 je predsednik EP v skladu s členom 9(1) poslovnika razglasil, da je prejel pismo generalnega državnega tožilca Republike Bolgarije z zahtevo za odvzem imunitete Sergeju Staniševu, kar bi omogočilo nadaljevanje kazenskega postopka.

Zahtevo je v skladu s členom 9(1) Poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve. Sergej Stanišev se je v skladu s členom 9(5) Poslovnika pred odborom zagovarjal 9. marca 2015.

2. Predpisi in postopki o imuniteti poslancev Evropskega parlamenta

Člen 8 in člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske Unije določata:

Člen 8

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

a. na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

b. na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

Člen 6(1) in člen 9 Poslovnika Evropskega parlamenta določata naslednje:

Člen 6

Odvzem imunitete

1. Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotovi neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz tega člena.

(...)

Člen 9

Postopki v zvezi z imuniteto

1. Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

Poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zastopa drug poslanec. Drugi poslanec ne more podati zahteve brez soglasja zadevnega poslanca.

2. Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.

3. Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete.

4. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

5. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse

dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni, in ga lahko zastopa drug poslanec.

Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.

Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri, in za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.

Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.

(...)

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)

Člen 70 ustave Republike Bolgarije se glasi:

(1) Poslanec državne skupščine je zaščiten pred odvzemom prostosti ali kazenskih pregonom, razen če je zagrešil kaznivo dejanje, v takšnih primerih pa je potrebno dovoljenje državne skupščine, če te ne zaseda, pa njenega predsednika. Dovoljenje ni potrebno v primeru odvzema prostosti zaradi dokazanega kaznivega dejanja (in flagrante delicto); o tem se obvesti državno skupščino, če ta ne zaseda, pa njenega predsednika.

(2) Dovoljenje za začetek kazenskega postopka ni potrebno, če je poslanec državne skupščine k temu podal pisno soglasje.

Člen 358(1) bolgarskega kazenskega zakonika se glasi:

Oseba, ki izgubi dokumente, objave ali gradivo z informacijami, ki so označene za državno skrivnost, ali tuje tajne podatke, pridobljene z mednarodnim sporazumom, katerega podpisnica je Republika Bolgarija, se kaznuje z odvzemom prostosti do dveh let ali s pogojno kaznijo.

Člen 78a(1) bolgarskega kazenskega zakonika se glasi:

1. Sodišče polnoletno osebo oprosti kazenske odgovornosti, a jo vseeno kaznuje z globo od 500 do 5000 BGN, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

a) za kaznivo dejanje je predvidena kazen odvzema prostosti do treh let ali druga milejša kazen, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno naklepno, oziroma je predvidena kazen odvzema prostosti do pet let ali druga milejša kazen, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno iz malomarnosti;

b) storilec kaznivega dejanja ni bil obsojen splošnega kaznivega dejanja in ni bil predhodno oproščen kazenske odgovornosti po tem oddelku; in

c) materialna škoda, nastala zaradi kaznivega dejanja, je bila povrnjena.

3. Obrazložitev predlaganega sklepa

Na podlagi omenjenih dejstev se za to zadevo uporabljajo določbe člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

V skladu s tem členom poslanci Parlamenta na ozemlju lastne države uživajo imuniteto, ko so je deležni nacionalni poslanci omenjene države. Člen 70 bolgarske ustave dalje določa, da je za kazenski postopek proti poslancem državne skupščine potrebno vnaprej pridobiti njihovo dovoljenje. Za nadaljevanje postopka zoper Sergeja Staniševa je zato potreben sklep Parlamenta.

Pri odločanju o odvzemu parlamentarne imunitete Parlament uporablja lastna dosledna načela. Eno od teh načel je, da se imuniteta odvzame, če kaznivo dejanje ni vezano na opravljanje dolžnosti poslanca – kar spada pod člen 9 protokola – pod pogojem, da ne gre za fumus persecutionis, tj. dovolj resen in utemeljen sum, da je bil primer sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo.

Iz navedenih dejstev je mogoče sklepati, da je bilo domnevno kaznivo dejanje storjeno v času, ko je bil Sergej Stanišev predsednik bolgarske vlade, in zgolj v okviru njegovega tedanjega službovanja, ter da so prvi predsodni postopki stekli dolgo preden je postal poslanec Evropskega parlamenta. Sledi, da kazenski postopek prosti Sergeju Staniševu ni z ničemer povezan z njegovim sedanjim mandatom poslanca Evropskega parlamenta.

Poleg tega je Stanišev že prej pisno privolil v začetek kazenskega postopka zaradi navedenih domnev, kar se je zgodilo dvakrat med predhodno fazo preiskave. Sklepamo lahko, da je Stanišev s tem, ko je privolil v postopek, potrdil, da ne gre za fumus persecutionis.

Glede na navedena dejstva odbor ugotavlja, da v tem primeru ni dokaza o fumus persecutionis.

4. Sklepne ugotovitve

Na osnovi zgornjih preudarkov in v skladu s členom 9(3) Poslovnika Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament Sergeju Staniševu odvzame imuniteto.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	9.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Andrzej Duda, Mary Honeyball, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mario Borghezio, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Constance Le Grip, Virginie Rozière