POROČILO o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki)

19.3.2015 - (2014/2220(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Arnaud Danjean
PR_INI_ReportsOtherInst


Postopek : 2014/2220(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0054/2015
Predložena besedila :
A8-0054/2015
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki)

(2014/2220(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izvajanja skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki),

–  ob upoštevanju letnega poročila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki, zlasti delov, ki zadevajo evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP) (12094/14)),

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 ter naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21, 24 in 36,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju sklepov medparlamentarne konference za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko z dne 4. aprila 2014 in 7. novembra 2014,

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom Varna Evropa v boljšem svetu, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju z naslovom Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu, ki ga je podprl Evropski svet na zasedanju 11. in 12. decembra 2008,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2013 in 18. novembra 2014 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–  ob upoštevanju poročila o napredku z dne 7. julija 2014, ki ga je pripravila podpredsednica/visoka predstavnica in vodja Evropske obrambne agencije, glede izvajanja sklepov Evropskega sveta iz decembra 2013,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije o celovitem pristopu EU k zunanjim konfliktom in krizam ter s tem povezanih sklepov Sveta z dne 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila o strategiji Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor in s tem povezanih sklepov Sveta z dne 25. junija 2013 ter okvira politike EU za kibernetsko obrambo, sprejetega 18. novembra 2014,

–  ob upoštevanju evropske strategije pomorske varnosti, sprejete 24. junija 2014, in akcijskega načrta za evropsko strategijo pomorske varnosti, sprejetega decembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 24. junija 2014 o načinu izvajanja solidarnostne klavzule s strani Unije,

–  ob upoštevanju okvira politike za sistematično in dolgoročno obrambno sodelovanje, sprejetega 18. novembra 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (COM(2013)0542) ter časovnega načrta za izvajanje Sporočila COM(2013)0542 z dne 24. junija 2014 (COM(2014)0387),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti[1],

–  ob upoštevanju Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES[2],

–  ob upoštevanju svojih resolucij o skupni varnostni in obrambni politiki, zlasti resolucij z dne 21. novembra 2013 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike[3] in o tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe[4] ter z dne 12. septembra 2013 o pomorski razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike[5] in o vojaških strukturah EU: trenutno stanje in obeti[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o kibernetski varnosti in obrambi[7],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. aprila 2014 o celovitem pristopu EU in njegovih posledicah za doslednost zunanjega delovanja EU[8],

–  ob upoštevanju svojega priporočila visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednici Evropske komisije, Svetu in Komisiji z dne 13. junija 2013 o pregledu organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje v letu 2013[9] ter sklepov Sveta o pregledu ESZD v letu 2013 z dne 17. decembra 2013[10],

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju člena 132(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0054/2015),

Splošni varnostni okvir

1.  meni, da je varnostno okolje Evropske unije in njenega sosedstva proti vzhodu in jugu zaradi številnih dolgoletnih in novih varnostnih izzivov vse bolj nestabilno in spremenljivo; meni, da so konflikt v Ukrajini, konflikta v Siriji in Iraku z vzponom teroristične organizacije ISIS, libijska kriza ter teroristična grožnja v Afriki (zlasti v Sahelu, Libiji in na Afriškem rogu) neposredne grožnje za varnost v Uniji; poleg tega meni, da ameriško ponovno vzpostavljanje ravnovesja v azijsko-pacifiški regiji ter posledice finančne krize za obrambne proračune in zmogljivosti držav članic le še poudarjajo potrebo po tem, da Unija in države članice prevzamejo večjo odgovornost za svojo varnost in obrambo; poudarja, da bo odgovor Evropske unije na nove varnostne izzive učinkovit le, če bodo njene strukture in države članice tesno sodelovale v skupnih in resnično usklajenih prizadevanjih v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike;

2.  meni, da od konca 90. let minulega stoletja, ko je bila izoblikovana evropska varnostna in obrambna politika (EVOP) oziroma skupna varnostna in obrambna politika (SVOP), razmere na mejah in v bližnjem sosedstvu Evropske unije še nikoli niso bile tako negotove; izraža zaskrbljenost, da Unija ni sposobna združeno odigrati odločilne vloge pri spopadanju z vsako od teh groženj in da se vse prepogosto zanaša zgolj na pobude ene ali nekaterih držav članic ali na ad hoc zavezništva, v katerih je njena vloga le obrobna ali dopolnilna;

3.  meni, da se morajo Unija in njene države članice nujno prilagoditi tem novim varnostnim izzivom, zlasti z učinkovito uporabo obstoječih orodij SVOP, ki jih morajo bolje povezati z orodji EU za zunanje zadeve, človekoljubno pomočjo in razvojno politiko, z boljšim usklajevanjem nacionalnih ukrepov in združevanjem virov, če je to primerno, pa tudi s pragmatičnim in prožnim izvajanjem novih mehanizmov izražanja evropske solidarnosti; poudarja, da so meje med zunanjo in notranjo varnostjo vse bolj zabrisane; zato poziva k še večji povezanosti zunanjih in notranjih instrumentov ter k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, zlasti na področju boja proti terorizmu, organiziranega kriminala, kibernetske obrambe in migracij, pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice;

4.  poudarja, da sta moč in teža Unije v njeni zmožnosti, da hkrati, a ob polnem upoštevanju določb Ustanovne listine Združenih narodov, mobilizira vire in številne diplomatske, varnostne, obrambne, gospodarske, trgovinske, razvojne in humanitarne instrumente; poudarja, da so vojaški in civilni instrumenti SVOP sestavni del tega celovitega pristopa;

Od zasedanja Sveta decembra 2013 do junija 2015: SVOP, resnična prednostna naloga?

5.  pozdravlja sklepe Sveta iz decembra 2013, v katerih se priznava potreba po krepitvi SVOP, po izboljšanju njene učinkovitosti, prepoznavnosti in vpliva, po povečanju razvoja zmogljivosti ter po krepitvi evropske obrambne industrije;

6.  meni, da je, zlasti ob vse večji zunanji nestabilnosti, obžalovanja vredno, da politična spodbuda iz leta 2013 ni privedla do tesnejšega sodelovanja ter bistvenega in hitrega izvajanja konkretnih ukrepov, s katerimi bi lahko uresničili navedene ambicije; meni, da Unija danes še vedno nima na voljo operativnih, industrijskih in zmogljivostnih sredstev, ki bi ji omogočala odločilen prispevek k preprečevanju in upravljanju mednarodnih kriz, uveljavitvi lastne strateške avtonomije ter strateških interesov v skladu z vrednotami in normami, ki so opredeljene v členu 21 Lizbonske pogodbe; poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati konkretne ukrepe;

7.  pozdravlja imenovanje nove podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini; pozdravlja njene prve izjave in odločitev, da bo predsedovala zasedanjem Sveta za zunanje zadeve in obrambo, kar kaže na njeno zanimanje za SVOP; upa, da bo s svojimi stališči pozitivno spodbudila razvoj SVOP; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj prevzame vodilno vlogo pri nadaljnjem izvajanju SVOP ter združevanju in skupni uporabi evropskih obrambnih zmogljivosti; poziva Komisijo, naj pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice nadaljuje delo projektne skupine za obrambo na ravni komisarjev, da bi se na ta način zajamčile politične smernice in nadzor;

8.  pričakuje, da bodo države članice in evropske institucije do zasedanja Evropskega sveta junija 2015, ko se bodo znova obravnavala vprašanja obrambe, lahko sprejele konkretne ukrepe v skladu z zavezami, sprejetimi decembra 2013; izraža zadovoljstvo, ker so voditelji držav potrdili, da bo zasedanje Sveta za obrambo potekalo 16. junija 2015, in jih poziva, naj kritično ocenijo slabo izvedbo in povečajo pritisk na upravne strukture v zvezi z obrambo, da bi izvajali sklepe, sprejete na najvišji politični ravni decembra 2013; poudarja, da mora zasedanje Evropskega sveta junija 2015 spodbuditi neposlušne države članice, da namenijo več sredstev obrambi, Evropski svet pa mora svoja prizadevanja usmeriti na tista področja kriznega upravljanja, kjer bi EU resnično lahko prispevala dodano vrednost;

9.  meni, da bi morali na prihajajočem zasedanju Evropskega sveta o varnosti sprejeti odločitve, ki bodo vodile k boljši zmogljivosti Unije in držav članic za ozemeljsko obrambo, ki bo v celoti dopolnjevala Natovo, njihove zmogljivosti za odzivanje na notranjevarnostne izzive in za razvoj zmogljivosti za razmeščanje, potrebnih za to, da bi EU koristno prispevala h kriznemu upravljanju, okrepitvi Evropske obrambne agencije ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe kot zasnove celovitega obrambnega koncepta, ki bo združeval notranjo in zunanjo razsežnost varnosti;

Misije in operacije SVOP

10.  je zaskrbljen, ker so nedavne civilne in vojaške operacije v okviru SVOP še naprej pestile strukturne pomanjkljivosti, ki so znane že vrsto let: neučinkovitost glede takojšnjega odziva na civilne in vojaške akcije, predolgi in preveč togi postopki odločanja, potrebna večja solidarnost med državami članicami pri financiranju misij, neprilagojenost mandatov misij okolju, v katerem se razvijajo, proračunske omejitve, težavno oblikovanje sil, premajhna logistična odzivnost in pomanjkanje finančnih sredstev;

11.  meni, da je vprašanje financiranja misij in operacij SVOP bistveno, če želimo zagotoviti prihodnost te politike; obžaluje, da na podlagi razprave, ki je bila v zvezi s tem sprožena na zasedanju Sveta decembra 2013, doslej ni bil podan noben konkreten predlog; poziva, naj se z mehanizmom Athena sistematično poskrbi za financiranje stroškov, povezanih z izvajanjem operacij in misij SVOP (zlasti v povezavi z uporabo bojnih skupin EU, infrastrukturo za nastanitev sil, stroškov izvajanja vstopnih točk za enote na vojskovališča in potrebne varnostne zaloge hrane in goriva); poziva še, naj se ta mehanizem uporabi za upravljanje financiranja s strani držav članic na dvostranski podlagi in s strani tretjih držav ali mednarodnih organizacij, da se jim tako omogoči finančno sodelovanje pri operacijah, ter da se v ustrezno utemeljenih primerih podpira sodelovanje tretjih držav v operacijah in misijah kriznega odzivanja EU;

12.  spodbuja nadaljnja prizadevanja za pospešitev financiranja civilnih misij in za poenostavitev postopkov odločanja in sistemov izvrševanja; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija z delegiranimi akti in v skladu s členom 210 finančne uredbe uvesti posebna pravila glede javnih naročil za ukrepe kriznega upravljanja v okviru SVOP, saj bi to omogočilo lažje, hitrejše in bolj prilagodljivo izvajanje operacij;

13.  poziva k vzpostavitvi mehanizma vnaprejšjega financiranja za pomoč državam članicam, ki želijo sodelovati v misiji SVOP, pri kritju stroškov, saj bi se na ta način lažje odločile za začetek misije;

14.  poudarja, da je prispevek EU k mednarodni varnosti, kriznemu upravljanju in ohranjanju miru prek civilnih in vojaških misij in operacij EU, pomemben del celovitega pristopa Unije; ugotavlja, da so civilne in vojaške misije, ki jih je EU sprožila po letu 2009, vse prepogosto zasnovane tako, da se poveča odzivnost Unije na krize, ne pa kot strateški instrument, ki bi bil rezultat poglobljene analize in načrtovanja; meni, da bi morale biti misije – pri katerih velja poudariti in pohvaliti profesionalni odnos in predanost osebja na terenu – pristno, učinkovito politično orodje, ki se uporablja odgovorno in je del celostne strategije ukrepanja, zlasti v soseščini EU; podpira trenutno izvajanje pregleda struktur za obvladovanje kriz v ESZD; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi bistveno večjo učinkovitost obstoječih struktur, da se bodo lahko hitreje in učinkoviteje odzivale na nastajajoče krize, med drugim z zmanjšanjem števila vzporednih struktur;

15.  meni, da je za uspešno misijo potrebno tudi ustrezno in kvalificirano osebje v smislu usposabljanj, spretnosti in vodenja;

16.  se na primer sprašuje o smiselnosti razmestitve in ohranjanja misije na libijskih mejah (EUBAM Libya) v institucionalnih in varnostnih razmerah, ki misiji niso nikoli omogočile uresničevanja osnovnih ugotovljenih ciljev; poziva k ponovni oceni potreb Libije glede na zaskrbljujoče dogodke v zadnjem času, da bi ustrezno obravnavali varnostna vprašanja, tudi v zvezi s protiterorističnimi prizadevanji, ki potekajo na Maliju in v regiji Sahel;

17.  meni, da bi bilo treba oceniti učinkovitost 17 misij EU, ki potekajo v tujini;

18.  podobno meni, da je glede na razmere na območju Gaze obžalovanja vredno, da razprave Sveta v zvezi z misijo pomoči na mejah v Rafahu (EUBAM Rafah) še vedno niso prinesle rezultatov; poziva k ponovnemu zagonu misije in ponovni oceni njenega mandata, osebja in sredstev, da bi ji tako omogočili, da odigra vlogo pri nadzoru nad mejami območja Gaze z Egiptom in Izraelom;

19.  pozdravlja celovito delovanje EU v državah Afriškega roga, vključno z misijami SVOP in operacijami EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta in EUCAP Nestor; v zvezi s tem ugotavlja, da dejavnosti v okviru EEUCAP Nestor potekajo v zapletenem institucionalnem in operativnem okolju, ob navzočnosti množice mednarodnih akterjev, tudi iz EU; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj racionalizirata cilje misije;

20.  pričakuje, da bosta dve civilni misiji, ki sta se začeli letos – svetovalna misija za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukrajina) in podporna misija za notranjo varnost v Maliju (EUCAP Sahel Mali) –, učinkovito izpolnili svoj mandat in se osredotočili na jasno opredeljene, merljive in dolgoročne cilje;

21.  ugotavlja, da od junija 2013 obstaja skladišče, katerega namen je omogočiti hitro razporeditev sredstev, potrebnih za civilne misije SVOP; meni, da bi moralo biti skladišče, če naj se zagotovi njegova učinkovita uporaba, na razpolago vodjem posameznih misij v skladu z njihovimi ugotovljenimi potrebami, namesto da je odvisno od odločitev Komisije; poziva k pripravi letnega poročila o dejavnostih tega skladišča, da bi lahko konkretno ocenili njegovo dodano vrednost za hitro razporejanje civilnih misij;

22.  pozdravlja študije, ki potekajo za ustanovitev centra skupnih služb, s katerim bi združili sredstva za civilne misije SVOP ter bolj učinkovito razporejali operacije; poziva k ustanovitvi centra skupnih služb; meni, da bi bilo najučinkoviteje, če bi imeli na voljo enotno institucionalno strukturo v ESZD, ki bi centralizirala in racionalizirala službe civilnih misij (človeški viri, informatika, logistika itd.), ki so danes razdrobljene znotraj posameznih misij;

23.  ugotavlja, da so vojaške operacije SVOP vse bolj misije, usmerjene v usposabljanje oboroženih sil (EUTM Mali in EUTM Somalia); pozdravlja odločitev o izvajanju takšnih operacij, hkrati pa vztraja, da je treba njihov mandat prilagoditi okoliščinam posameznega primera; meni, da morajo biti formirane enote povsem operativne, tj. z ofenzivno zmogljivostjo; obžaluje, da se sedaj redko načrtujejo misije z izvršilnim mandatom; meni, da si Evropska unija glede na vztrajne grožnje v svojem sosedstvu ne more dovoliti osredotočanja zgolj na pokrizne instrumente ali instrumente za pomoč pri izhodu iz krize, ampak mora biti sposobna posredovati v celotnem spektru kriznega upravljanja, v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov;

24.  obžaluje trajne težave pri oblikovanju sil, ki se pojavljajo ob začetku delovanja vojaških misij; ugotavlja, da razen misije EUTM Mali, ki temelji na dejanskih prispevkih 23 držav članic, posamezne vojaške operacije, ki jih trenutno izvaja EU, zadevajo le do največ šest držav članic; spodbuja države članice, naj prispevajo več sil za operacije, če so na voljo potrebne nacionalne zmogljivosti; poudarja, da je za reševanje težav pri oblikovanju sil potreben skupen pristop, osnovan na sodelovanju; pozdravlja prispevek tretjih držav, ki potrjuje vitalnost partnerstev, vzpostavljenih v okviru SVOP; poziva države članice, naj pokažejo večjo pripravljenost za vojaške operacije EU in ustrezno prispevajo k sredstvom in zmogljivostim, ki jih imajo na voljo za te operacije;

25.  meni – ker se tako civilne (EUCAP) kot vojaške (EUTM) misije Unije – usmerjajo v usposabljanje, da bi bilo treba izoblikovati posebno strukturno politiko, ki bi z učinkovitim mandatom in cilji, prilagojenimi danim razmeram, omogočila trajnost misij ter zagotovila proračunsko pomoč in pomoč v opremi; meni, da bi taka nova politika, ki bi se vključila v okvir sodelovanja in razvojnih prizadevanj Unije, služila kot spodbuda za napredovanje del, ki potekajo v okviru pobud „Train and Equip“ in „E2I“, katerih namen je dolgoročna krepitev zmogljivosti tretjih držav (oprema, material, infrastrukture, plače), da bi bile njihove oborožene sile ustrezno operativne; v tej zvezi spodbuja Komisijo, naj razišče inovativne fire financiranja;

26.  je seznanjen s pripravljenostjo, izraženo na zasedanju Sveta novembra 2013, da se okrepita modularnost in prilagodljivost taktičnih bojnih skupin EU, da bi jih bilo mogoče uporabiti za vse vrste nalog kriznega upravljanja; vendar hkrati ugotavlja, da je bil doslej edini – zelo omejen – napredek ta, da je bilo predvideno, da se strateški prevoz bojnih enot EU na prizorišča operacij opravi v okviru mehanizma Athena; priznava, da pomanjkanje konstruktivnega odnosa vseh držav članic politično in operativno ovira delovanje bojnih skupin EU;

27.  pozdravlja pozitivno sporočilo zadnjega neformalnega zasedanja Sveta ministrov za obrambo, da bodo preučili potencial člena 44 PEU; vendar obžaluje, da zaradi nestrinjanj na tem področju za zdaj ni bil mogoč noben napredek v zvezi s pravili za uporabo tega člena; meni, da bi izvajanje člena 44 znatno prispevalo k večji prožnosti in hitrosti ukrepanja Unije, posledično pa k njeni zmožnosti za spopadanje z grožnjami, ki jo obkrožajo; poziva države članice, ki niso zainteresirane ali nimajo sredstev za sodelovanje v operacijah SVOP, naj delujejo konstruktivno in drugim omogočijo delovanje, če to želijo;

28.  nadalje poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj preuči potencial drugih členov Lizbonske pogodbe, zlasti tistih, ko se nanašajo na sredstva financiranja (člen 41 PEU), okrepljeno sodelovanje (člen 46 PEU), solidarnostno klavzulo (člen 222 PDEU) in klavzulo o vzajemni pomoči (člen 42 PEU);

29.  poziva k resni preučitvi možnosti uporabe – v oblikah, ki upoštevajo nujno potrebno modularnost – že vzpostavljenih večstranskih štabov, ki so dokazali učinkovitost na terenu, kot je Eurocorps iz Strasbourga;

30.  izraža presenečenje, da na ravni EU še vedno ni skupne strategije za obravnavanje novih izzivov na področju varnosti Unije; pozdravlja prizadevanja Sveta in zavzemanje podpredsednice/visoke predstavnice za začetek postopka strateškega premisleka o izzivih in priložnostih za zunanjo in varnostno politiko; opozarja, da je cilj tega postopka razviti novo skupno evropsko varnostno strategijo, v kateri bi opredelili nove geostrateške scenarije, grožnje in globalne izzive, ki se pojavljajo, pa tudi opredeliti ukrepe, ki jih EU lahko sprejme v odziv, zlasti v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike; nadalje podpredsednico/visoko predstavnico poziva, naj sproži obsežen postopek priprave za še bolj ambiciozno belo knjigo o evropski varnosti in obrambi, da bi tako poenostavili strateške ambicije EU in postopke razvoja zmogljivosti; pričakuje prihodnje sporočilo visoke predstavnice/podpredsednice z oceno učinka sprememb v svetovnem okolju in opredelitvijo nastalih izzivov in možnosti za EU;

31.  pozdravlja, da je bil na seji Sveta 18. novembra 2014 sprejeti okvir politike EU za kibernetsko obrambo, ki določa pet prednostnih nalog za kibernetsko obrambo v okviru SVOP in pojasnjuje vlogo različnih akterjev; pozdravlja, da je cilj okvira podpreti razvoj nacionalnih zmogljivosti kibernetske obrambe in izboljšati varovanje komunikacijskih omrežij, ki jih uporabljajo orodja SVOP; opozarja, kako pomembno je, da države članice dosežejo skupno raven kibernetske varnosti, saj je to pogoj za ustrezen napredek v sodelovanju pri kibernetski varnosti in za krepitev naših zmogljivosti v zvezi kibernetskimi napadi in kibernetskim terorizmom, in izraža upanje, da bo ta akcijski načrt zaznamoval začetek bolj sistematične integracije kibernetske obrambe v strategije nacionalne varnosti držav članic, pa tudi zavedanja o pomembnosti vprašanj kibernetske obrambe na ravni institucij EU; nadalje poziva k celoviti evropski strategiji za zaščito kritične (digitalne) infrastrukture pred kibernetskimi napadi, ki bi obenem tudi varovala in krepila digitalne pravice in svoboščine državljanov; opozarja na potrebo po večji preglednosti in ustreznem pravnem okviru, glede na to, kako težko je kibernetske napade nekomu pripisati, opozarja pa še na potrebo po sorazmernem in nujnem odzivanju v vseh kontekstih;

32.  opozarja na neposredno grožnjo na kibernetskem področju in poudarja potrebo po prilagodljivosti in pripravljenosti v EU, da bi se, tudi v okviru SVOP, odzvali na kibernetsko krizo, zato vse države članice spodbuja, naj brez odlašanja znatno pospešijo razvoj svojih zmogljivosti kibernetske obrambe; poudarja, da so potrebne naložbe v visoko kvalificiran človeški kapital ter raziskave in inovacije; poudarja potrebo po sinergijah in dopolnjevanju na civilnem in vojaškem področju kibernetske varnosti in obrambe v EU; poudarja pomen okrepitve sodelovanja z zvezo Nato na področju kibernetske obrambe;

33.  vztraja pri pomenu sodelovanja EU z mednarodnimi institucijami na področju varnosti in obrambe, zlasti sodelovanja z OZN, zvezo Nato, Afriško unijo in organizacijo OVSE; pozdravlja izjavo z vrha Nata septembra 2014 v Walesu, ki je znova potrdil svojo podporo razvoju SVOP; izraža željo, da bi uvedli ukrepe, ki bi pripomogli k medsebojni krepitvi obeh organizacij;

Področje zmogljivosti

34.  meni, da so se zaradi gospodarske in finančne krize iz leta 2008 zmanjšali nacionalni proračuni za obrambo in da je bilo to zmanjšanje izvedeno brez kakršnega koli usklajevanja med državami članicami, s čimer sta bili ogroženi strateška avtonomija Unije in zmožnost držav članic za izpolnjevanje potreb po zmogljivostih svojih oboroženih sil, to pa je bilo tudi v škodo odgovornosti in potenciala Unije za zagotavljanje varnosti po svetu; poudarja, da bi morale države članice predhodno med seboj načrtovati strateške naložbe za nakup in obnovo opreme;

35.  je trdno prepričan, da ima EU velik interes za varno, čisto in odprto pomorsko okolje, ki omogoča prost prehod blaga in ljudi ter miroljubno, zakonito, pravično in trajnostno izkoriščanje bogastev oceanov; meni, da bi bilo zato treba okvir EU – tako na civilnem kot vojaškem – področju nadgraditi, da bi omogočili izvajanje evropske strategije za pomorsko varnost; ugotavlja, da je večina strateških sredstev, ključne infrastrukture in zmogljivosti pod nadzorom držav članic in da je njihova pripravljenost okrepiti sodelovanje bistvenega pomena za evropsko varnost;

36.  pozdravlja dejstvo, da je Svet na zasedanju 18. novembra 2014 sprejel politični okvir za sistematično in dolgoročno sodelovanje na področju obrambe, ki temelji na zbliževanju procesov načrtovanja zmogljivosti in na izmenjavi informacij; poudarja, da morajo države članice s tem namenom nadaljevati z izvajanjem kodeksa ravnanja Evropske obrambne agencije (EDA) na področju združevanja in deljene uporabe opreme, da bi se veliko bolj učinkovito predvidele prihodnje pomanjkljivosti in bi bilo sodelovanje na področju razvoja zmogljivosti sistematično; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži dokaze za posebne ukrepe, ki bodo sprejeti za okrepitev sodelovanja na področju obrambe; v zvezi z neusklajenim povečanjem dvostranskega ali večstranskega sodelovanja na področju obrambe poziva države članice, naj uvedejo stalno strukturno sodelovanje, ki bo omogočalo boljše usklajevanje in uporabo sredstev EU za sodelovanje v času miru; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži realne načrte za uspešno uvedbo stalnega strukturnega sodelovanja;

37.  pozdravlja dejstvo, da je Svet na zasedanju novembra 2014 sprejel načrt za razvoj zmogljivosti agencije EDA, ki določa 16 prednostnih nalog za razvoj zmogljivosti; pozdravlja tudi delo, ki ga je agencija EDA opravila prek podatkovne zbirke Codaba, v kateri so zbrani podatki o možnostih za sodelovanje med državami članicami, s čimer se odpirajo možnosti za različne oblike sodelovanja; poziva države članice, naj ta orodja upoštevajo pri razvoju svojih vojaških zmogljivosti; poziva k strogemu izogibanju podvajanja pobud, ki se že izvajajo drugod, in k večji osredotočenosti na opredelitev načinov, s katerimi bi lahko ustvarili resnično dodano vrednost;

38.  je presenečen, ker na ravni EU še vedno ni mehanizmov davčnih spodbud za sodelovanje in združevanje; ugotavlja, da je Svet na zasedanju decembra 2013 pozval k preučitvi takih mehanizmov, in obžaluje, da razprave v enem letu še vedno niso privedle do nobenega konkretnega ukrepa na tem področju; ugotavlja, da belgijska vlada že zagotavlja ad hoc oprostitve plačila DDV v pripravljalnih fazah nekaterih projektov agencije EDA (npr. projekti satelitskih komunikacij); meni, da morajo biti te oprostitve sistematične ter da jih je treba razširiti na infrastrukturo in specifične programe v zvezi z zmogljivostmi, pri tem pa slediti modelu mehanizma, ki ga uporablja Nato oz. EU za infrastrukturo civilnih raziskav; poziva k razvoju drugih pobud, ki bi spodbujale sodelovanje med evropskimi deležniki;

39.  pozdravlja obstoječe modele sodelovanja, kot je evropsko poveljstvo za zračni prevoz (EATC), in izraža odobravanje nenehni širitvi tega sistema na nove države članice; obžaluje, da ta model, ki obstaja že leta, še ni bil prilagojen za druge vrste obrambnih zmogljivosti; poziva k ponovni uporabi modela EATC na drugih področjih operativne podpore, da bi tako odpravili bistvene pomanjkljivosti na področju zmogljivosti;

40.  ugotavlja skromen napredek v zvezi s projekti združevanja in skupne uporabe; pozdravlja zlasti napredek na področju oskrbe z gorivom v zraku z nakupom flote letal MRTT; obžaluje, da je doslej pri tem projektu sodelovalo zelo omejeno število držav članic, in poziva države članice s pomanjkljivostmi na tem področju, naj se mu pridružijo; meni, da morajo države članice nadaljevati projekte skupne uporabe in deljenja opreme in se osredotočiti na 16 zmogljivosti, ki sta jih s SVOP opredelila Evropska obrambna agencija in Vojaški štab Evropske unije;

41.  se zaveda pripravljenosti Sveta za razvoj projektov za okrepitev zmogljivosti EU na področju kritičnih tehnologij, kot so med drugim projekti daljinsko vodenih zračnih sistemov (RPAS) in državne satelitske komunikacije (Govsatcom); ugotavlja, da je treba za sisteme RPAS vzpostaviti regulativni okvir za njihovo začetno vključitev v evropski zračni sistem do leta 2016, pri čemer je treba upoštevati civilne in vojaške potrebe, pa tudi potrebo po skladnosti z mednarodnim pravom; poziva Komisijo, naj opiše, kako bi sredstva za civilno-vojaške raziskave v okviru Obzorja 2020 lahko uporabili za vključitev sistemov RPAS v evropski zračni prostor;

42.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen na ravni satelitskih storitev Evropske unije (Galileo, Copernicus, EGNOS); meni, da bi bilo treba te vesoljske storitve, zlasti program Copernicus, operacionalizirati za podporo potrebam misij in operacij SVOP s satelitskimi slikami visoke ločljivosti; pozdravlja začetek projekta Ariane 6; obžaluje, da Unija iz tehničnih in poslovnih razlogov še naprej kupuje ruske nosilne rakete, kar je v nasprotju z njenim ciljem doseganja določene strateške avtonomije; zato poudarja, da je treba doseči napredek pri razvoju tehnologij, ki se bodo lahko uporabljale za civilne in vojaške namene in bodo zagotovile našo neodvisnost;

43.  poziva Unijo, naj države članice spodbuja k doseganju ciljev v zvezi z zmogljivostmi, kot jih ima zveza Nato, ki zahteva, da članice za obrambo porabijo najmanj 2 % BDP in da najmanj 20 % proračuna, ki ga porabijo za obrambo, namenijo za pomembnejšo opremo, vključno z raziskavami in razvojem;

Industrijsko področje

44.  pozdravlja predlog Komisije za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do obrambnih trgov, ki so sedaj zelo specifični iz različnih razlogov: javno naročanje je skoraj izključni vir povpraševanja, število podjetij na trgu je omejeno, proizvodi se razvijajo in uporabljajo zelo dolgo, nekatere tehnologije so že po svoji naravi strateškega pomena;

45.  je seznanjen s sporočilom Komisije iz julija 2013, naslovljenim Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor, s časovnim okvirom iz junija 2014 glede njegovega izvajanja in s predlogi, ki jih vključuje, zlasti s tistim za boljše izvajanje direktiv 2009/81/ES in 2009/43/ES v zvezi z notranjim trgom, brez poseganja v suverene pravice držav članic, kot so določene v členu 346 PDEU;

46.  meni, da je treba pred vsemi temi ukrepi najprej zagotoviti skupno opredelitev obsega evropske industrijske in tehnološke baze obrambe (EDTIB), da bi lahko bolje določili, na katera strateška podjetja ali dejavnosti se bo ta lahko nanašala, ob ustreznem upoštevanju razlik v zmogljivosti med obrambnimi industrijami držav članic; meni, da mora ta opredelitev temeljiti zlasti na številnih merilih, kot so razvoj opreme in tehnologije znotraj EU, nadzor podjetij nad pravico lastnine in rabe opreme in tehnologij, ki jih razvijejo, in zagotovilo, da v primeru tujega lastništva tuji lastniki ne bodo imeli prevladujoče glasovalne pravice, ki bi ogrozila nadzor podjetja nad njegovim dejavnostmi; poudarja, da je treba opredeliti ključna razpoložljiva obrambna sredstva in sile EU (tj. ključne industrijske zmogljivosti in kritične tehnologije);

47.  opozarja, da se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe industrijska, vesoljska in raziskovalna politika EU razširila na obrambno področje; poudarja, da programi Unije na drugih področjih, kot so notranja varnost in varnost na mejah, obvladovanje nesreč in razvoj, ponujajo velike možnosti za skupno razvijanje zmogljivosti, pomembnih za te politike in za izvajanje misij SVOP; poziva Komisijo, naj vzpostavi stalne postopke za sodelovanje med Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko obrambno agencijo in državami članicami na področju skupnega trga, industrije, vesolja, raziskav in razvoja; poziva Komisijo, naj vzpostavi stalno povezavo med organi in agencijami EU s področja notranje varnosti (Frontex, Europol, ENISA) ter zunanje varnosti in obrambe (Evropska obrambna agencija, Evropska služba za zunanje delovanje);

48.  je seznanjen s predlogom Komisije za boljše izvajanje direktiv 2009/81/ES (javna naročila za obrambo) in 2009/43/ES (prenosi obrambnih proizvodov na notranjem trgu; meni, da je treba opredeliti strateško pomembno opremo in tehnologijo, ki je ne obravnava ne Direktiva 2009/81/ES (oprema za varovanje bistvenih interesov) ne Direktiva 2004/18/ES (oprema, katere uporaba je povezana področjem obrambe, ni pa specifična zanj); meni, da podjetja iz EU, ki delujejo na tem področju, potrebujejo posebno pravno in finančno ureditev, ki bo omogočala njihovo konkurenčnost in bo zagotavljala strateško avtonomijo EU;

49.  je seznanjen s pripravljenostjo Sveta za izvedbo sistema evropske varnosti dobave, ki predvideva, da si države članice vzajemno pomagajo in se hitro odzivajo na potrebe posameznih držav na obrambnem področju; pričakuje, da bo Komisija pripravila časovni načrt, ki bo vključeval ustrezne izvedbene možnosti tega sistema, in zeleno knjigo o nadzoru nad tujimi vlaganji v strateška obrambna podjetja; pozdravlja izboljšan okvirni dogovor o zanesljivosti oskrbe, ki je bil sprejet v Evropski obrambni agenciji, saj gre za pomembne prostovoljen, pravno nezavezujoči mehanizem, s katerim bodo države članice okrepile medsebojno podporo in pomoč na področju zanesljivosti oskrbe; poziva Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj skupaj zagotovita dodatna sredstva in oblikujeta pobude za spodbujanje zanesljivosti oskrbe za vso EU, države članice pa podpirata pri izvajanju novega okvirnega dogovora;

50.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli in zagotovi finančna sredstva in instrumente Unije, namenjene pomoči pri vzpostavitvi skupnega trga evropske obrambne industrije;

51.  pozdravlja sprejetje sprememb seznamov, predvidenih z waasenaarskim dogovorom, za blago, nadzorovano pri izvozu, ki se v zvezi s tehnologijami za nadzor in motenje v zadnjem času izvajajo tudi na ravni EU; vseeno poudarja, da je treba za preprečevanje nenadzorovane proizvodnje in izvoza tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti za napade na kritično infrastrukturo EU in za kršenje človekovih pravic, storiti še več; zato poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog za revizijo uredbe o izvozu blaga z dvojno rabo;

52.  meni, da nobena vlada ne more sama zagnati resnično obsežnih raziskovalno-tehnoloških programov; želi opozoriti na izjavo Sveta o krepitvi zmogljivosti iz decembra 2008 in na zavezo držav članic, da bodo dosegle skupni cilj, to je, da bi 2 % sredstev za obrambo namenili financiranju raziskav; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in vodjo Evropske obrambne agencije, naj priskrbita podatke o tem, kakšno je trenutno stanje v vezi s tem; zato pozdravlja predloge Komisije v zvezi z razvojem sinergij med civilnimi in obrambnimi raziskavami; ob tem poudarja, da program za raziskave na področju varnosti v okviru Obzorja 2020 ponuja precejšnje možnosti za razvijanje tovrstnih zmogljivosti; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo raziskovalno misijo, na kateri je osnovana zunanja politika Unije, vključno s tehnološkim razvojem tehnologij z dvojno rabo, da se okrepi interoperabilnost med civilno zaščito in vojaškimi silami, kot določa posebni program o vzpostavitvi Obzorja 2020; poziva Komisijo in države članice, naj svoje raziskovalne dejavnosti vključijo v letni delovni program; pozdravlja tudi začetek pripravljalnih ukrepov in upa, da bo pripravljalni ukrep na področju SVOP lahko privedel do financiranja ustreznih raziskav v prihodnjem večletnem finančnem okviru; poudarja pomen pilotskega projekta o raziskavah SVOP, ki bi ga skupaj izvedli Komisija in Evropska obrambna agencija, kot je predlagal Parlament v proračunu za leto 2015, da bi agencija uresničevala cilje Unije in izvrševala njen proračun; glede tega obžaluje, da Komisija ni priskrbela Parlamentu ocene o možnostih uporabe člena 185 PDEU, kot je Parlament zahteval v svoji resoluciji z dne 21. novembra 2013 o tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe;

53.  sočasno poziva h kar največji pazljivosti pri vprašanju upravljanja, pravic intelektualne lastnine, sofinanciranja in pravil sodelovanja pri tem pripravljalnem ukrepu na področju obrambe; poziva države članice, naj v celoti sodelujejo v procesu odločanja, da bi se tako izognili birokratskim odklonom in zagotovili, da bodo programi ustrezali strateškim potrebam SVOP in držav članic;

54.  opozarja na zelo občutljiv in strateški pomen raziskav na področju obrambe za konkurenčnost industrije in strateško avtonomijo EU in poziva k ustreznejšemu izvajanju politike pravic intelektualne lastnine v povezavi z varnostjo in obrambo za zaščito raziskovalnih rezultatov; s tem v zvezi pričakuje predloge Komisije, pa tudi obrambne industrije;

55.  je seznanjen s predlogi Komisije, katerih namen je spodbuditi vzpostavitev skupnih standardov in postopkov certificiranja za obrambno opremo; v zvezi s tem pričakuje časovni načrt Evropske obrambne agencije in Komisije za pripravo industrijskih standardov na področju obrambe ter možnosti, ki jih Evropska obrambna agencija in Evropske agencije za varnost v letalstvu pripravljata za izboljšanje vzajemnega priznavanja vojaškega certificiranja v Evropski uniji; obžaluje nepripravljenost evropskih organizacij za standardizacijo , da bi zagotovile standardizacijske oznake za obrambne proizvode;

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Nata, predsedniku parlamentarne skupščine Nata, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedujočemu Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku skupščine Afriške unije ter generalnemu sekretarju Združenje držav jugovzhodne Azije.

MANJŠINSKO MNENJE

o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki) (2014/2220(INI))

Odbor za zunanje zadeve, Poročevalec: Arnaud Danjean

Manjšinsko mnenje vložila poslanca skupine GUE/NGL Sabine Lösing, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou)

V poročilu je izraženo obžalovanje, da se sedaj redko načrtujejo misije z izvršilnim mandatom, zato se poziva h krepkejšim posredovanjem. Izražena je tudi zahteva po okrepljenem sodelovanju na področju razvoja vojaške opreme, njenega združevanja in deljene uporabe, večjih naložb v obrambo in sprejetja ciljev v zvezi z zmogljivostjo, kot jih ima zveza Nato (min. 2 % BDP za obrambne namene).

Poročilu nasprotujemo, ker:

• ne odraža negativne in stopnjujoče se vloge Unije pri trenutnih konfliktih v njenem južnem in vzhodnem sosedstvu,

• se na evropski ravni zavzema za davčne spodbude za obrambne in varnostne projekte ter vojaško uporabo Galilea, zagovarja projekt uporabe vojaških dronov (RPAS), ki bi bil financiran iz sredstev Unije, podpira vojaško-industrijski kompleks (MIC), zahteva, da bi se po vsej Uniji izvajal režim zanesljive oskrbe

• podpira združitev civilnih in vojaških raziskav, da bi civilne zmogljivosti lahko uporabili za vojaške namene, podpira posebno raziskovalno postavko za financiranje vojaških raziskav

• izsiljuje, češ da gospodarska kriza vodi v reze obrambnih proračunov, ki da ogrožajo strateško avtonomijo Unije in ustvarjajo vrzeli v vojaški zmogljivosti

• podpira in spodbuja širitev mehanizma Athena za finaciranje vojaških misij Unije izven parlamentarnega nadzora

• vztraja na vzpostavitvi bojnih skupin Unije za vse vrste kriznega upravljanja

Zahtevamo:

-  korenito razorožitev, tudi kemično, biološko, radiološko in jedrsko, na ravni Unije in na svetovni ravni;

-  da se vojaške akcije ne financirajo iz proračuna Unije;

-  da se vse dejavnosti izvajajo dosledno v skladu z ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom;

-  civilno Evropsko unijo, strogo civilni in miroljubni pristop k reševanju konfliktov, ločitev civilnega in vojaškega področja;

-  dosledno ločitev EU od zveze Nato.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

18

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Jean-Luc Mélenchon, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicolas Bay, Reinhard Bütikofer, Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Gabrielius Landsbergis, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, David Martin, Helmut Scholz, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu