POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini
19.3.2015 - (COM(2015)0005 – C8-0005/2015 – 2015/0005(COD)) - ***I
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Gabrielius Landsbergis
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini
(COM(2015)0005 – C8-0005/2015 – 2015/0005(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0005),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0005/2015),
- ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0056/2015),
1. sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
OBRAZLOŽITEV
Ukrajinsko gospodarstvo doživlja resno akutno krizo, ki je vzniknila iz dolgotrajnih strukturnih težav, izzval pa jo je oboroženi spopad v vzhodnih regijah in nezakonita priključitev Krima Rusiji. Potem ko je februarja 2014 oblast prevzela nova vlada, je bil njen program makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform podprt s programom finančne pomoči Mednarodnega denarnega sklada in dvema ukrepoma makrofinančne pomoči Evropske unije.
Vendar pa so prizadevanja Ukrajine za reformo otežili stalni oboroženi spopadi na vzhodu, nenapovedana hibridna vojna in trgovinske omejitve Rusije ter stopnjevanje spora glede zemeljskega plina med državama. Posledično je stopnja gospodarske recesije in bega kapitala presegla prvotna pričakovanja, kar je povzročilo naglo razvrednotenje valute in izčrpavanje mednarodnih rezerv. Tako je prišlo do velike dodatne vrzeli v zunanjem financiranju za leto 2015 in začetek leta 2016. Ukrajina nima več dostopa do mednarodnih dolžniških trgov, zato lahko nastalo vrzel zapolni le dodatna uradna finančna pomoč.
Evropski parlament je nenehno izražal svojo podporo za pomoč Ukrajini, pridruženi partnerici Evropske unije, pri njeni gospodarski in politični stabilizaciji ter reformah. V svoji najnovejši resoluciji z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Ukrajini je Evropski parlament pozdravil predlog Komisije o povečanju makrofinančne pomoči Ukrajini za dodatnih 1,8 milijarde evrov in pozval k pripravi obsežnega načrta pomoči za Ukrajino. Predlog Komisije temelji tudi na zaključkih Evropskega sveta z dne 18. decembra 2014, v katerih poziva „Evropsko unijo in njene članice k pripravljenosti, da bi skupaj z drugimi donatorji in v skladu s pogoji Mednarodnega denarnega sklada še naprej omogočali in podpirali proces reform v Ukrajini.“
Makrofinančna pomoč je poseben mehanizem EU za odzivanje na krize, ki je na voljo partnerskim državam EU v primeru resnih težav s plačilno bilanco. Dodatna makrofinančna pomoč, ki jo je 8. januarja 2015 predlagala Komisija, lahko prispeva znaten delež k svežnju mednarodne pomoči Ukrajini, tako neposredno s predlagano vsoto 1,8 milijarde evrov kot posredno s spodbujanjem prispevkov drugih partnerjev. Prav tako lahko deluje kot pospeševalec postopne povrnitve zaupanja in podpore prizadevanjem za reforme v državi s pomočjo spremljevalnega političnega programa, ki bi bil sprejet skupaj z oblastmi v Ukrajini. Makrofinančna pomoč je dopolnilo k podpori drugih donatorjev v okviru gospodarskega programa, ki ga financira Mednarodni denarni sklad. Pripomogla bo k ciljem Evropske unije pri spodbujanju gospodarske stabilnosti in razvoja v Ukrajini ter širše v vzhodni evropski soseščini. S pogojevanjem bo program prispeval tudi h krepitvi zavez ukrajinske vlade za gospodarske reforme. Hkrati pa program dokazuje pripravljenost Evropske unije za podporo državam, ki se v času gospodarskih in političnih težav lotevajo reform, kot tudi verodostojnost njenih političnih zavez.
S skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeto skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji, sta se sozakonodajalca zavezala, da „bodo prihodnji posamezni sklepi o odobritvi makrofinančne pomoči Unije v celoti odsevali premisleke in načela [iz skupne izjave]“.
Poudariti je treba, da predlog Komisije v celoti odraža premisleke in načela iz zgornje skupne izjave, ki sta jih sozakonodajalca sprejela z usklajevalnim postopkom. Poročevalec lahko torej v celoti upošteva predlog Komisije. Poleg tega bi bilo glede na izjemno težek položaj, v katerem je trenutno Ukrajina, pomembno čim hitreje odobriti predlog Komisije o makrofinančni pomoči Ukrajini, kar bi omogočilo, da bi bila dva od treh obrokov (vsak v višini 600 milijonov evrov) izplačana še leta 2015. Če bi Evropski parlament in Svet odobrila predlog Komisije, bi bil to dokaz, da je Evropska unija zmožna ukrepati hitro, odločno in v skladu s svojimi političnimi zavezami.
Glede na zgornje premisleke poročevalec predlaga, naj Evropski parlament predlog Komisije odobri brez sprememb.
MNENJE Odbora za zunanje zadeve (12.3.2015)
za Odbor za mednarodno trgovino
o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini
(COM(2015)0005 – C8-0005/2015 – 2015/0005(COD))
Pripravljavec mnenja: Jacek Saryusz-Wolski
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropski parlament se mora v hitrem postopku brez predlogov sprememb dogovoriti o sklepu o zagotovitvi makrofinančne pomoči Ukrajini, s čimer bi se ponovno potrdila dolgoletna zaveza Evropskega parlamenta in Evropske unije reformnemu procesu v Ukrajini. Ta makrofinančna pomoč bo po sprejetju vidno prispevala k podpori legitimnega ukrajinskega vodstva. Pravočasna pomoč Ukrajini bi lahko olajšala siceršnjo resno plačilnobilančno krizo, ki preti finančni stabilnosti te države.
Ukrajina ni revna država. V izredno težkem finančnem položaju se je znašla, ker ni prišlo do že zdavnaj nujnih strukturnih reform, zaradi slabega upravljanja ter gospodarskih in finančnih izgub zaradi vojne, tuje invazije in okupacije.
Ukrajina potrebuje takojšnjo, večjo in pravočasno podporo, saj se na vzhodu države bori proti ruski agresiji, obenem pa si prizadeva za reformo države in gospodarstva. V evropski zgodovini se še ni zgodilo, da bi se neka država sočasno spopadala z dvema takima izzivoma.
Ukrajina se bori s finančno in gospodarsko krizo, ki jo destabilizira, delno zaradi tega, ker jo je agresor odrezal od 25 odstotkov njenega gospodarstva, delno pa zaradi finančnih posledic in stroškov, ki jih ima z obrambo države.
Evropska unija mora poleg makrofinančne pomoči, ki je nujno potrebna in mora biti čim bolj obsežna, razmisliti tudi o drugih domiselnih načinih, kako omiliti ukrajinsko finančno zagato in zmanjšati njeno potrebo po finančni pomoči v prihodnje. Evropska unija bi morala razmisliti o več možnostih:
• Države članice EU bi morale z vsemi možnimi pravnimi in upravnimi sredstvi Ukrajini pomagati, da se v njene roke vrne premoženje, ki si ga je nezakonito prilastilo nekdanje politično vodstvo, in je trenutno skrito in zamrznjeno v bankah Evropske unije.
• Če Ukrajini uspe povrniti to premoženje, bi morala EU poskrbeti za to, da se bo uporabilo v korist pomoči potrebni ukrajinski državi, ne pa preusmerilo in uporabilo za zadovoljevanje morebitnih ruskih zahtev.
• EU bi morala podpreti nadaljnji boj proti splošno razširjeni korupciji v Ukrajini, saj bi se s tem močno povečali davčni prihodki v državi.
• EU bi lahko podprla ukrajinsko finančno stabilnost tudi z ustanovitvijo skupnega preiskovalnega organa, ki bi nadziral finančno pomoč EU Ukrajini. Ta organ ne bi skrbel samo za pravilno porabo finančnih sredstev EU, ampak bi deloval tudi kot institucija za oblikovanje zmogljivosti, saj bi bili v njem zastopani ukrajinski uradniki in protikorupcijski strokovnjaki iz EU, s čimer bi v Ukrajino prenesli najboljšo prakso EU na področju finančnega nadzora in revizije.
• Pomoč EU bi morala biti usmerjena v krepitev najranljivejših področij ukrajinskega gospodarstva, kot so energetski trg, poslovno okolje in davčno upravljanje in politika, s čimer bi vplivali na finančno ravnovesje. S tako usmeritvijo bi EU v največji možni meri prispevala k zmanjšanju ukrajinske finančne stiske.
„Prijatelja spoznaš v nesreči.“
Enij v: Cicero, Laelius de Amicitia, 44 pr.n.št., str. 64.
******
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da predlaga, da Evropski parlament sprejme kot stališče v prvi obravnavi in s tem sprejme predlog Komisije.
POSTOPEK
|
Naslov |
Makrofinančna pomoč Ukrajini |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2015)0005 – C8-0005/2015 – 2015/0005(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 15.1.2015 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 15.1.2015 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Jacek Saryusz-Wolski 26.1.2015 |
||||
|
Datum sprejetja |
9.3.2015 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
49 11 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Michael Gahler, Richard Howitt, Pablo Iglesias, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Jean-Luc Mélenchon, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Nicolas Bay, Reinhard Bütikofer, Gabrielius Landsbergis, Antonio López-Istúriz White, David Martin, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Traian Ungureanu |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Eric Andrieu |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Makrofinančna pomoč Ukrajini |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2015)0005 – C8-0005/2015 – 2015/0005(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
8.1.2015 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 15.1.2015 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 15.1.2015 |
BUDG 15.1.2015 |
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
BUDG 20.1.2015 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Gabrielius Landsbergis 21.1.2015 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
23.2.2015 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
19.3.2015 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
30 7 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
William (earl) Dartmouthski, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Santiago Fisas Ayxelà, Yannick Jadot, Ska Keller, Alexander Graf Lambsdorff, Gabrielius Landsbergis, Bernd Lange, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Viviane Reding, Matteo Salvini, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Bendt Bendtsen, Goffredo Maria Bettini, Victor Boștinaru, Dita Charanzová, Aymeric Chauprade, Danuta Maria Hübner, Fernando Ruas, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Jarosław Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Seb Dance, Jean-Luc Schaffhauser, Marco Valli |
||||
|
Datum predložitve |
19.3.2015 |
||||