Postopek : 2014/0197(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0060/2015

Predložena besedila :

A8-0060/2015

Razprave :

PV 29/04/2015 - 22
CRE 29/04/2015 - 22

Glasovanja :

PV 30/04/2015 - 10.1
CRE 30/04/2015 - 10.1
Obrazložitev glasovanja
PV 15/12/2015 - 4.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0177
P8_TA(2015)0442

POROČILO     ***I
PDF 745kWORD 328k
24.3.2015
PE 546.867v03-00 A8-0060/2015

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasni prekinitvi njene uporabe za Bosno in Hercegovino

(COM(2014)0386 – C8‑0039/2014 – 2014/0197(COD))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalec: Goffredo Maria Bettini

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasni prekinitvi njene uporabe za Bosno in Hercegovino

(COM(2014)0386 – C8‑0039/2014 – 2014/0197(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0386),

–       ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0039/2014),

–       ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0060/2015),

1.      sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.      poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Uredba (ES) št. 1215/2009 ne omogoča začasne ukinitve odobrenih izjemnih trgovinskih ukrepov v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države s strani upravičencev. Ustrezno je uvesti tako možnost ter tako zagotoviti, da je mogoče hitro ukrepati v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države v eni od držav in ozemelj, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije.

(2) Uredba (ES) št. 1215/2009 ne omogoča začasne ukinitve odobrenih izjemnih trgovinskih ukrepov v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države s strani upravičencev. Ustrezno je uvesti tako možnost ter tako zagotoviti, da je mogoče hitro ukrepati v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države v eni od držav in ozemelj, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije. Spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in človekovih pravic ter varstvo manjšin so pogoj za napredek v pristopnem procesu.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa so bili stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi sklenjeni z vsemi zadevnimi državami zahodnega Balkana, razen z Bosno in Hercegovino ter Kosovom3. Svet je junija 2013 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom.

(5) Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa so bili stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi sklenjeni z vsemi zadevnimi državami zahodnega Balkana, razen z Bosno in Hercegovino ter Kosovom3. Maja 2014 so bila zaključena pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom, sporazum pa je bil parafiran julija 2014.

______________

_______________

3 To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

3 To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Vendar Bosna in Hercegovina še ni sprejela prilagoditve trgovinskih koncesij, ki so bile odobrene v okviru začasnega sporazuma, da bi se upoštevala preferencialna tradicionalna trgovina med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). V primeru, da do sprejetja te uredbe sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij, določenih v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in začasnega sporazuma, ne bo podpisan in ga Evropska unija ter Bosna in Hercegovino ne bosta začasno uporabljali, bi bilo treba s 1. januarjem 2016 začasno ukiniti preferenciale, ki so bili odobreni Bosni in Hercegovini. Ko bosta Bosna in Hercegovina ter Evropska unija podpisali in začeli začasno uporabljati sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij v okviru začasnega sporazuma, bi bilo treba te preferenciale ponovno uporabljati –

(7) Vendar Bosna in Hercegovina še ni sprejela prilagoditve trgovinskih koncesij, ki so bile odobrene v okviru začasnega sporazuma, da bi se upoštevala preferencialna tradicionalna trgovina med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). V primeru, da do sprejetja te uredbe sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij, določenih v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in začasnega sporazuma, ne bo podpisan in ga Evropska unija ter Bosna in Hercegovino ne bosta začasno uporabljali, bi bilo treba s 1. januarjem 2016 začasno ukiniti preferenciale, ki so bili odobreni Bosni in Hercegovini. Ko bosta Bosna in Hercegovina ter Evropska unija podpisali in začeli začasno uporabljati sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij v okviru začasnega sporazuma, bi bilo treba te preferenciale ponovno uporabljati. Oblasti Bosne in Hercegovine in Komisija bi morale okrepiti prizadevanja, da bi pred 1. januarjem 2016 in v skladu z začasnim sporazumom našle vzajemno sprejemljivo rešitev, zlasti kar zadeva čezmejno trgovino

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Upoštevati je treba stalni napredek, ki ga na poti do članstva v Evropski uniji dosegajo posamezne države in ozemlja zahodnega Balkana, pa tudi pristop Hrvaške k Evropski uniji, zaradi česar je treba prilagoditi začasni sporazum z Bosno in Hercegovino. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi odločno zavezanost evropski perspektivi Bosne in Hercegovine, kot je to razvidno iz sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. decembra 2014. V sklepih je še ponovno izražena potreba po tem, da politično vodstvo Bosne in Hercegovine utrdi reforme, ki so potrebne za priključitev EU, da se morajo te reforme izvajati v vseh ustreznih institucijah in da je treba doseči funkcionalnost in učinkovitost na vseh ravneh vodenja, da bo Bosna in Hercegovina pripravljena na prihodnje članstvo v EU.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b) Evropska unija ostaja zavezana evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine in od političnega vodstva te države pričakuje, da bo izvedlo reforme za boljše delovanje institucij ter zagotovilo enake pravice vsem trem konstitutivnim narodom in vsem državljanom Bosne in Hercegovine.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek –1 (novo)

Uredba (ES) št. 1215/2009

Uvodna izjava 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1. Vstavi se naslednja uvodna izjava:

 

„(14a) Za ustrezen demokratični nadzor nad uporabo te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s potrebnimi spremembami in tehničnimi prilagoditvami Priloge I in II zaradi spremembe oznak kombinirane nomenklature in pododdelkov TARIC, zaradi prilagoditev po dodelitvi trgovinskih preferencialov iz drugih režimov med Unijo ter državami in ozemlji iz te uredbe in zaradi začasne ukinitve ugodnosti v skladu s to uredbo v primeru neupoštevanja pogojev učinkovitega upravnega sodelovanja za preprečevanje goljufij, pogojev v zvezi s človekovimi pravicami in načeli pravne države ter pogojev v zvezi z izvajanjem učinkovitih gospodarskih reform in vključevanjem v regionalno sodelovanje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Zagotoviti bi morala vse informacije in dokumentacijo o svojih sestankih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprav in izvajanja delegiranih aktov. V zvezi s tem bi morala Komisija zagotoviti ustrezno vključitev Evropskega parlamenta na podlagi najboljših praks iz prejšnjih izkušenj na drugih področjih politik, da se ustvarijo najboljši možni pogoji za nadzor delegiranih aktov, ki ga bo Evropski parlament izvajal v prihodnje;“

Obrazložitev

Uredba (ES) št. 1215/2009 je bila od sprejetja že nekajkrat spremenjena. Uporaba delegiranih aktov je bila uvedena z Uredbo št. 1336/2011, ki pa ne vsebuje uvodne izjave, ki bi pojasnjevala uporabo teh aktov. Poročevalec predlaga uporabo delegiranih aktov v prihodnjih primerih, da bi Komisija na ta način lahko izvajala ustrezen demokratični nadzor nad uporabo temeljne uredbe. To bi bilo treba jasno opredeliti v posebni uvodni izjavi, ki bi bila v skladu s skupnim sporazumom o uporabi delegiranih aktov, dogovorjenim med Parlamentom in Svetom.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 1 a (novo)

Uredba (ES) št. 1215/2009

Člen 2 – odstavek 3

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1a) Odstavek 3 člena 2 se spremeni:

3. V primeru, da država ali ozemlje ne spoštuje odstavka 1 ali 2, lahko Komisija z izvedbenimi akti sklene, da se upravičenje do ugodnosti iz te uredbe za zadevno državo ali ozemlje v celoti ali deloma opusti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(4).

3. V primeru, da država ali ozemlje ne spoštuje točke (a) ali (b) odstavka 1, lahko Komisija z izvedbenimi akti sklene, da se upravičenje do ugodnosti iz te uredbe za zadevno državo ali ozemlje v celoti ali deloma opusti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(4).

Obrazložitev

V predlogu spremembe 6 poročevalec predlaga uporabo postopka delegiranih aktov za začasno ukinitev preferencialov v primeru neizpolnjevanja pogojev učinkovitega upravnega sodelovanja za preprečevanje goljufij, pogojev v zvezi s človekovimi pravicami in načeli pravne države ter pogojev v zvezi z izvajanjem učinkovitih gospodarskih reform in vključevanjem v regionalno sodelovanje. Zaradi tega je treba spremeniti člen 2(3), da se v teh treh primerih odpravi uporaba izvedbenih aktov.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 1 b (novo)

Uredba (ES) št. 1215/2009

Člen 7 – točka c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) V členu 7 se vstavi naslednja točka:

 

(c) popolna ali delna začasna ukinitev upravičenosti države ali ozemlja do ugodnosti iz te uredbe, če ta država ali ozemlje ne izpolnjuje pogojev iz točk (c) in (d) člena 2(1) in (2) te uredbe.

Obrazložitev

Poročevalec predlaga uporabo postopka delegiranih aktov za začasno ukinitev preferencialov v primeru neizpolnjevanja pogojev učinkovitega upravnega sodelovanja za preprečevanje goljufij, pogojev v zvezi s človekovimi pravicami in načeli pravne države ter pogojev v zvezi z izvajanjem učinkovitih gospodarskih reform in vključevanjem v regionalno sodelovanje. Po mnenju poročevalca je možnost ukrepanja Komisije v teh treh primerih prevelika in je potrebna vključitev sozakonodajalcev. (Glej tudi obrazložitev).

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 1 – točka 1 c (novo)

Uredba (ES) št. 1215/2009

Člen 10 – odstavek 1 – uvodno besedilo

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(1c) V členu 10(1) se spremeni uvodni del:

1. Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi, o goljufiji ali opustitvi zagotavljanja upravnega sodelovanja, ki se zahteva za preverjanje dokazil o poreklu ali o velikem povečanju izvoza v Skupnost nad stopnjo običajne proizvodne in izvozne zmogljivosti ali o neupoštevanju določb člena 2(1) s strani držav in ozemelj iz člena 1, lahko sprejme ukrepe, da v celoti ali delno opusti režim, določen s to uredbo za obdobje treh mesecev, pod pogojem, da je predhodno:

1. Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi, o goljufiji ali opustitvi zagotavljanja upravnega sodelovanja, ki se zahteva za preverjanje dokazil o poreklu ali o velikem povečanju izvoza v Skupnost nad stopnjo običajne proizvodne in izvozne zmogljivosti ali o neupoštevanju določb točk (a) in (b) člena 2(1) s strani držav in ozemelj iz člena 1, lahko sprejme ukrepe, da v celoti ali delno opusti režim, določen s to uredbo za obdobje treh mesecev, pod pogojem, da je predhodno:

Obrazložitev

Glede na predlog, da se v primeru, če določena država ali ozemlje ne izpolnjuje pogojev učinkovitega upravnega sodelovanja za preprečevanje goljufij, pogojev v zvezi s človekovimi pravicami in načeli pravne države, uporabijo delegirani akti za začasno ukinitev preferencialov, je prav, da se ustrezno spremeni zaščitna določba o začasni ukinitvi preferencialov z izvedbenimi akti.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje predloga Komisije

Trgovina med EU in državami zahodnega Balkana je liberalizirana na osnovi več stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, v primeru Bosne in Hercegovine pa z začasnim sporazumom. Za Kosovo (s katerim še ni sklenjen stabilizacijsko-pridružitveni sporazum) in celotno regijo od leta 2000 veljajo avtonomni trgovinski ukrepi EU. Ti enostranski preferenciali omogočajo neomejen in dajatev prost dostop do trga Unije za skoraj vse izdelke. V nasprotju s stabilizacijsko-pridružitvenimi sporazumi, po katerih preferenciale odobri vsaka od strank, avtonomni trgovinski ukrepi vzpostavljajo enostranski režim preferencialov v korist držav zahodnega Balkana. Liberalizacija tarif po stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih in preferenciali po uredbi (ES) št. 1215/2009 se razlikujejo, zlasti pri kmetijskih proizvodih. Raven ali liberalizacija pri teh proizvodih je po režimu avtonomnih trgovinskih ukrepov večja kot v okviru režima stabilizacijsko-pridružitvenega oziroma začasnega sporazuma.

Obravnavani predlog Komisije vsebuje tri glavne spremembe temeljne Uredbe (ES) št. 1215/2009:

1. Podaljšanje sedanjih preferencialov do konca 2020:

S podaljšanjem bi države upravičenke dobile dodaten čas za uskladitev preferencialov po temeljni uredbi s preferenciali po stabilizacijsko-pridružitvenem oziroma začasnem sporazumu.

2. Uvedba tako imenovane klavzule o človekovih pravicah v uredbo o avtonomnih trgovinskih ukrepih

Klavzula omogoča začasno ukinitev preferencialov v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države s strani upravičencev.

3. Možna začasna ukinitev avtonomnih trgovinskih ukrepov za Bosno in Hercegovino (BIH) s 1. januarjem 2016

Od pristopa Hrvaške 1. julija 2013 BIH še vedno ni prilagodila začasnega sporazuma v smislu upoštevanja preferencialne tradicionalne trgovine med Hrvaško in BIH v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), ki je obe državi povezoval pred 1. julijem 2013. Posledica tega je, da kvote preferencialov, dogovorjene leta 2008 z začasnim sporazumom za 27 držav članic EU, zdaj uporablja 28 držav članic (po načelu „kdor prvi pride, prvi melje“). Metodologija, ki jo EU uporablja pri spreminjanju trgovinskih sporazumov po širitvi, temelji na konceptu tradicionalne trgovine med novo državo EU in državo s trgovinskim sporazumom z EU. Vse države zahodnega Balkana, članice sporazuma CEFTA, razen BIH, so se s to metodologijo strinjale in so opravile pogajanja za spremembo svojih sporazumov z EU.

Z BIH so bili opravljeni trije krogi pogajanj, a sporazuma ni bilo možno doseči. V nasprotju z metodologijo EU BIH meni, da svojih preferencialov ne more povečati za količino mednarodne trgovine. Po mnenju te države bi se to lahko zgodilo le, če bi EU ponudila še dodatne koncesije.

Zaradi te pat pozicije in škode za trgovinske interese EU Komisija predlaga, da se avtonomni trgovinski ukrepi za BIH ne podaljšajo samodejno, ampak morajo biti odvisni od tega, ali bo BIH za prilagoditev začasnega sporazuma sprejela metodologijo EU. Ko se bosta BIH in EU sporazumeli, podpisali in začeli začasno izvajati sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij, bodo preferenciali za BIH ponovno uveljavljeni.

Pogoji za upravičenost do preferencialov

Temeljna uredba v členu 2(1) določa več pogojev za upravičenost do preferencialnih režimov:

a) skladnost z opredelitvijo „izdelkov s poreklom“ iz Uredbe (EGS) št. 2454/93;

b) upravičenke se vzdržijo uvajanja novih carin ali dajatev z enakim učinkom pri izdelkih s poreklom iz EU;

c) upravičenci so vključeni v učinkovito upravno sodelovanje s Skupnostjo z namenom preprečevanja nevarnosti goljufij.

Obravnavani predlog Komisije pa uvaja še četrti pogoj, tako imenovano klavzulo o človekovih pravicah. Za upravičenost do preferencialnega režima zato velja tudi naslednje:

d) upravičenke se vzdržijo resnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic, vključno s temeljnimi pravicami delavcev, temeljnih načel demokracije in pravne države.

Temeljna uredba v členu 2(2) vsebuje še dodatni pogoj za pravico do preferencialov: pripravljenosti držav upravičenk za dejansko izvajanje gospodarskih reform in vzpostavitev regionalnega sodelovanja z drugimi državami zahodnega Balkana, zlasti z ustanavljanjem območij proste trgovine.

Člen 2(3) temeljne uredbe določa, da lahko Komisija v primeru, da država ali ozemlje ne spoštuje enega od navedenih pogojev, z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda, sklene, da upravičenost do ugodnosti v celoti ali deloma začasno ukine.

Predlagane spremembe:

Delegirani akti:

Eden glavnih namenov sprememb, ki jih predlaga poročevalec, je nadomestiti izvedbene z delegiranimi akti pri odločitvi o začasni ukinitvi preferencialov v primeru nespoštovanja pogojev iz člena 2(1), točki (c) in (d), in člena 2(2):

Člen 2(1):

c) upravičenci so vključeni v učinkovito upravno sodelovanje s Skupnostjo z namenom preprečevanja nevarnosti goljufij

d) države in ozemlja iz člena 1 se vzdržijo resnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic, vključno s temeljnimi pravicami delavcev, temeljnih načel demokracije in pravne države (uvedeno v obravnavanem predlogu Komisije)

Člen 2(2):

„pripravljenosti držav upravičenk za dejansko izvajanje gospodarskih reform in vzpostavitev regionalnega sodelovanja z drugimi državami zahodnega Balkana, zlasti z ustanavljanjem območij proste trgovine“.

Pri odločitvi o izbiri delegiranih aktov (čl. 290 PDEU) in izvedbenih aktov (čl. 291 PDEU) bi morala sozakonodajalca kot glavno merilo upoštevati to, kolikšna je diskrecijska pravica Komisije, še zlasti pa kolikšen obseg ocene politike je potreben.

Poročevalec meni, da ima Komisija pri odločitvi o začasni ukinitvi preferencialov na osnovi zgoraj navedenih razlogov pomembno diskrecijsko pravico, ki daleč presega zgolj izvedbo odločb temeljnega akta na osnovi objektivne ocene, to pa iz naslednjih razlogov:

•       temeljni akt ne predpisuje natančnih meril za oceno tega, ali so bili zgornji pogoji upoštevani ali ne, kar neizogibno zahteva subjektivno oceno, ki pa zdaleč presega zgolj izvedbo;

•       v skladu s čl. 2(3) obseg začasne ukinitve ni jasno opredeljen (preferenciali začasno ukinjeni v celoti ali delno): ni natančnih meril za to, kako vzpostaviti obseg začasne ukinitve;

•       čl. 2(3) še določa, da Komisija lahko začasno ukine preferencialni režim – Komisija se torej lahko tudi odloči, da preferencialov sploh začasno ne ukine.

Po mnenju poročevalca kombinacija navedenih treh točk daje pomembno diskrecijsko pravico Komisiji pri sprejemanju odločitev o tem, ali naj začasno ukine preferenciale ali ne. To vodi v subjektivno oceno in presega meje izvedbe. Takšna odločitev bi se morala sprejeti z delegiranimi akti, kar bi sozakonodajalcema zagotovilo ustrezni nadzor.

Diskrecijska pravica glede pogojev, ki jih opredeljujejo druge določbe temeljne uredbe, je manjša, merila za oceno izpolnjevanja teh pogojev so veliko bolj objektivna kot v primeru pogojev iz člena 2(1)(c) in (d) in iz člena 2(2). Poročevalec je zato zadovoljen z uporabo izvedbenih aktov, ki so sprejemljivi za te primere.

Poleg tega poročevalec v temeljno uredbo uvaja uvodno izjavo, s katero se pojasni uporaba delegiranih aktov. Uredba (ES) št. 1215/2009 je bila od sprejetja dalje že nekajkrat spremenjena. Uporaba delegiranih aktov je bila uvedena z Uredbo št. 1336/2011, ki pa ne vsebuje uvodne izjave, ki bi pojasnjevala uporabo teh aktov. Poročevalec predlaga uporabo delegiranih aktov v prihodnjih primerih, da bi Komisija na ta način lahko izvajala ustrezen demokratični nadzor nad uporabo temeljne uredbe. To bi bilo treba jasno opredeliti v posebni uvodni izjavi, ki bi bila v skladu s skupnim sporazumom o uporabi delegiranih aktov, dogovorjenim med Parlamentom in Svetom.

Drugi predlogi sprememb:

EU in BIH se poziva, naj si prizadevata za sklenitev dogovora o prilagoditvi začasnega sporazuma z EU po pristopu Hrvaške, saj bi to preprečilo začasno ukinitev preferencialov za BIH s 1. januarjem 2016.

Poročevalcu se zdi tudi potrebno ponovno opozoriti na napredek, ki so ga države zahodnega Balkana dosegle na poti večje integracije z EU, pa tudi na nedavne sklepe Sveta v zvezi z Bosno in Hercegovino.

.

Sklepne ugotovitve:

Glavni cilj sprememb, ki jih predlaga poročevalec, je potrditi resnično in globoko zavezanost Unije prihodnji evropski integraciji držav in ozemelj, ki jih obravnava ta uredba; s tem namenom jim Unija enostransko podeljuje trgovinske preferenciale. Proces vključevanja v Uniji je bil nedvomno zahteven za države, ki so ga sprožile, a se je izkazal kot najučinkovitejši za stabilnost v regiji. V tem pogledu je treba na koncesije ali njihovo začasno ukinitev gledati kot na spodbudo hitrejšemu izvajanju političnih in družbeno-gospodarskih reform, izpostavljenih v „Kompaktni rasti“, ki jo morajo države zahodnega Balkana nujno doseči, njihovo izvedbo pa narekujejo tudi københavnska merila in pravo Unije. V ta namen poročevalec poziva BIH, naj zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji 1. julija 2013 začasni sporazum prilagodi trgovinskim preferencialom s to državo, hkrati pa vse strani poziva, naj pri iskanju sporazuma, ki bo sprejemljiv tako za države članice EU kot za države sporazuma CEFTA, upoštevajo vzajemne koristi.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (11.3.2015)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasni prekinitvi njene uporabe za Bosno in Hercegovino

(COM(2014)0386 – C8‑0039/2014 – 2014/0197(COD))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije o podaljšanju avtonomnih trgovinskih ukrepov za države zahodnega Balkana in ozemlja, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu še za pet let, do 31. decembra 2020, bi morali pozdraviti. S preferencialnim trgovinskim režimom se je povečal izvoz iz zahodnega Balkana v EU. Leta 2013 je bila EU največji trgovinski partner te regije tako glede uvoza (72,7 %) kot izvoza (81,8 %). Omenjeni trgovinski preferenciali poleg obstoječih dvostranskih sporazumov spodbujajo gospodarsko povezovanje z EU in tako krepijo politično stabilnost in gospodarski razvoj celotne regije. V zvezi z državami zahodnega Balkana bi morali te ukrepe obravnavati tudi v širšem političnem kontekstu, saj je naš končni cilj, da se približajo EU.

Komisija želi s svojim predlogom tudi zapolniti vrzel v veljavni Uredbi št. 1215/2009, v kateri ni klavzule o človekovih pravicah, saj predlog sedaj predvideva začasno ukinitev trgovinskih preferencialov, če bi v eni od držav ali ozemelj stabilizacijsko-pridružitvenega procesa prišlo do kršitve temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države. Zamisel je treba pozdraviti kot udejanjanje člena 21(1) PEU v praksi in izpolnjevanje obveznosti, da se vidik človekovih pravic odraža v vsem zunanjem delovanju EU, vendar pa po mnenju pripravljavca mnenja besedilo predloga Komisije ni povsem zadovoljivo. V skladu s københavnskimi merili bi bila primernejša pozitivna formulacija te klavzule. Poleg tega bi lahko klavzula postala neuporabna, če bi za njeno uporabo določili previsok prag. Pripravljavec mnenja bi rad poudaril, da ima Evropski parlament kot sozakonodajalec in ena od vej proračunskega organa ter eden od najpomembnejših akterjev glede držav širitve, pravico, da v celoti uveljavi svoja pooblastila, če bi se sprejela odločitev o začasni ukinitvi trgovinskih preferencialov. Prepričan je, da je treba v širšem kontekstu klavzule o človekovih pravicah v režimih avtonomnih trgovinskih preferencialov oblikovati jasneje in dosledneje.

Predlog Komisije upošteva še, da Bosna in Hercegovina še vedno ni sprejela odločitve o prilagoditvi trgovinskih koncesij, ki so bile odobrene v okviru začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah z EU po pristopu Hrvaške. Če do konca leta ne bo dogovora o tem vprašanju, bi se lahko s 1. januarjem 2016 začasno ukinili preferenciali za Bosno in Hercegovino, ki za to državo veljajo po tej uredbi.

Pripravljavec mnenja bi ob tem rad poudaril, da bi morali začasno ukinitev trgovinskih preferencialov za Bosno in Hercegovino razumeti kot spodbudo za rešitev sedanjega nesporazuma z EU glede spremembe začasnega sporazuma. Poleg tega upa, da bodo nove oblasti v tej državi za rešitev tega nerešenega vprašanja izkoristile ugodne okoliščine, nastale potem ko je Svet za zunanje zadeve 15. decembra 2014 sprejel nov pristop EU do te države.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da obravnava naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Uredba (ES) št. 1215/2009 ne omogoča začasne ukinitve odobrenih izjemnih trgovinskih ukrepov v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države s strani upravičencev. Ustrezno je uvesti tako možnost ter tako zagotoviti, da je mogoče hitro ukrepati v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države v eni od držav in ozemelj, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije.

(2) Uredba (ES) št. 1215/2009 ne omogoča začasne ukinitve odobrenih izjemnih trgovinskih ukrepov v primeru kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države s strani upravičencev. Ustrezno je uvesti tako možnost ter tako zagotoviti, da je mogoče hitro ukrepati v primeru kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države v eni od držav in ozemelj, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije. Spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in človekovih pravic ter varstvo manjšin so pogoj za napredek v pristopnem procesu.

Obrazložitev

Ker morajo države, ki želijo postati članice EU, izpolniti københavnska merila, je treba uvesti klavzulo, ki omogoča ukrepanje v primerih resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države. A klavzulo je treba razširiti, tako da bo vključevala tudi temeljne pravice delavcev in okoljske standarde, da se spodbudi in zaščiti človekove pravice in načela trajnostnega razvoja, državam pa pomaga pri usklajevanju s pravnim redom Unije.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa so bili stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi sklenjeni z vsemi zadevnimi državami zahodnega Balkana, razen z Bosno in Hercegovino ter Kosovom3. Svet je junija 2013 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom.

(5) Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa so bili stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi sklenjeni z vsemi zadevnimi državami zahodnega Balkana, razen z Bosno in Hercegovino ter Kosovom3. Maja 2014 so bila zaključena pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom, sporazum pa je bil parafiran julija 2014.

______________

_______________

3 To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

3 To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Novoizvoljene institucije Bosne in Hercegovine bi morale izkoristiti obnovljeni politični pristop Unije do te države ter skleniti sporazum o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in začasnega sporazuma, da se upošteva vstop Hrvaške v EU in ohrani preferencialno tradicionalno trgovino.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Člen 1 a – odstavek 1 – točka 1

Uredba (ES) št. 1215/2009

Člen 2 – odstavek 1 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„(d) države in ozemlja iz člena 1 se vzdržijo resnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic, vključno s temeljnimi pravicami delavcev, temeljnih načel demokracije in pravne države.“;

„(d) države in ozemlja iz člena 1 spoštujejo demokratična načela, človekove pravice in temeljne svoboščine ter načela pravne države.“

POSTOPEK

Naslov

Izjemni trgovinski ukrepi za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasna prekinitev uporabe Uredbe št. 1215/2009 za Bosno in Hercegovino

Referenčni dokumenti

COM(2014)0386 – C8-0039/2014 – 2014/0197(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

INTA

3.7.2014

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

3.7.2014

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Cristian Dan Preda

22.9.2014

Obravnava v odboru

24.2.2015

 

 

 

Datum sprejetja

9.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

15

21

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Jean-Luc Mélenchon, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicolas Bay, Reinhard Bütikofer, Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Gabrielius Landsbergis, Juan Fernando López Aguilar, Antonio López-Istúriz White, David Martin, Helmut Scholz, Traian Ungureanu, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu


POSTOPEK

Naslov

Izjemni trgovinski ukrepi za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasna prekinitev uporabe Uredbe št. 1215/2009 za Bosno in Hercegovino

Referenčni dokumenti

COM(2014)0386 – C8-0039/2014 – 2014/0197(COD)

Datum predložitve EP

26.6.2014

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

INTA

3.7.2014

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

3.7.2014

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Goffredo Maria Bettini

3.9.2014

 

 

 

Obravnava v odboru

5.11.2014

24.2.2015

19.3.2015

 

Datum sprejetja

19.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Santiago Fisas Ayxelà, Yannick Jadot, Ska Keller, Alexander Graf Lambsdorff, Gabrielius Landsbergis, Bernd Lange, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Viviane Reding, Matteo Salvini, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Bendt Bendtsen, Goffredo Maria Bettini, Victor Boștinaru, Dita Charanzová, Aymeric Chauprade, Danuta Maria Hübner, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Jarosław Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Seb Dance, Jean-Luc Schaffhauser, Marco Valli

Datum predložitve

24.3.2015

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov