POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti

8.4.2015 - (COM(2014)0040 – C7‑0023/2014 – (2014)0017(COD)) - ***I

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Renato Soru
PR_COD_1amCom

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti

(COM(2014)0040 – C7‑0023(2014) – (2014)0017(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2014)0040),

–       ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C8‑0023(2014)),

–       ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 7. julija 2014[1],

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. julija 2014[2],

–       ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0120/2015),

1.      sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.      poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2014/0017 (COD)

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],

[…]

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[6],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)      Svetovna finančna kriza, ki se je pojavila v letih 2007 in 2008, je razkrila prekomerne špekulativne dejavnosti, pomembne zakonodajne vrzeli, neučinkovit nadzor, nepregledne trge in preveč kompleksne proizvode v finančnem sistemu. Unija je sprejela številne ukrepe za zagotovitev zanesljivejšega in stabilnejšega bančnega sistema, vključno z okrepitvijo kapitalskih zahtev, pravili za boljše upravljanje in nadzor ter režimi reševanja. V tem okviru je odločilnega pomena tudi napredek pri vzpostavljanju bančne unije. Vendar je kriza prav tako razkrila, da je treba izboljšati preglednost in spremljanje ne le v tradicionalnem bančnem sektorju, temveč tudi na področjih, kjer potekajo nebančne kreditne dejavnosti, v t.i. „bančnem sistemu v senci“, katerega obseg je skrb zbujajoč, saj je že zdaj enak polovici reguliranega bančnega sistema. Vse pomanjkljivosti teh dejavnosti, ki so podobne tistim, ki jih opravljajo banke, bi utegnile kontaminirati regulirani finančni sektor. Da bi preprečili ponoven pojav velike finančne krize, bi se morali spoprijeti s prekomerno uporabo finančnega vzvoda v finančnem sistemu, zlasti kadar to povzroči krepitev dejavnosti bančnega sistema v senci.

(1a)    V zvezi s tem je pomembno opozoriti, da bi morala biti glavna naloga finančnega sektorja usmerjanje kapitala k financiranju produktivnega gospodarstva, ne pa špekulacije s premoženjem.

(2)       V okviru njunega dela za omejitev bančnega sistema v senci sta Odbor za finančno stabilnost in Evropski odbor za sistemska tveganja opredelila tveganja, ki jih predstavljajo posli financiranja vrednostnih papirjev. Posli financiranja vrednostnih papirjev, vključno z repo posli, posojanjem vrednostnih papirjev in blaga, izposojanjem vrednostnih papirjev in blaga, posli nakupa in ponovne prodaje, posli prodaje in ponovnega nakupa, zamenjavo likvidnosti ter zamenjavo zavarovanja s premoženjem, omogočajo kopičenje finančnega vzvoda, procikličnosti in medsebojne povezanosti na finančnih trgih. Zlasti je pomanjkanje preglednosti pri uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev zakonodajalcem in nadzornikom ter vlagateljem preprečilo, da bi pravilno ocenili in spremljali zadevna bančnim podobna tveganja in stopnjo medsebojne povezanosti finančnega sistema v obdobju pred in med finančno krizo. Ob upoštevanju navedenega je Odbor za finančno stabilnost 29. avgusta 2013 sprejel okvir politike za obravnavo tveganj bančnega sistema v senci pri posojanju vrednostnih papirjev in repo poslih. Tega so nato septembra 2013 potrdili voditelji skupine G20.

(2a)     Odbor za finančno stabilnost je nato 14. oktobra 2014 objavil regulativni okvir za odbitke na zavarovanje s premoženjem, predloženo v poslih financiranja vrednostnih papirjev brez centralnega kliringa. Takšni posli ob odsotnosti kliringa povzročajo velika tveganja, če niso ustrezno zavarovani. Čeprav bi bilo povečanje preglednosti pri ponovni uporabi zavarovanja s premoženjem prvi korak, ki bi nasprotnim strankam omogočal lažje analiziranje in preprečevanje tveganj, je Odbor za finančno stabilnost tudi menil, da je treba predlagati nadaljnje reforme na področju odbitkov in zahtev glede kritja, tako da bi udeleženci na trgu morali uporabljati odbitke na sredstva, prejeta kot zavarovanje s premoženjem za posle financiranja vrednostnih papirjev brez centralnega kliringa z nebančnimi institucijami. Ti predlogi so namenjeni preprečevanju pretirane uporabe finančnega vzvoda in zmanjševanju tveganja koncentracije in neplačila. Odbor za finančno stabilnost mora svoje delo na področju teh odbitkov na zavarovanje s premoženjem zaključiti do leta 2016, vključno z razvojem končnega sklopa priporočil za odbitke na zavarovanje s premoženjem, predloženo v poslih financiranja vrednostnih papirjev brez centralnega kliringa med nebančnimi institucijami. Organ ESMA bo spremljal te dejavnosti in pripravil poročilo za Komisijo, v katerem bo predstavil ustrezne načine za razvoj evropskega okvira, ki bo skladen z obstoječimi priporočili Odbora za finančno stabilnost glede odbitkov za posle financiranja vrednostnih papirjev brez centralnega kliringa. V tem poročilu bi bilo treba tudi upoštevati kvantitativni učinek priporočil Odbora za finančno stabilnost, da bi ocenili najprimernejši način za začetek izvajanja teh priporočil v Uniji. Komisija bo nato to zadevo obravnavala v poročilu, ki ga bo skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi, če bi bili potrebni, predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

(3)      Komisija je marca 2012 objavila zeleno knjigo o bančnem sistemu v senci. Na podlagi številnih povratnih informacij in ob upoštevanju razvoja dogodkov na mednarodni ravni je Komisija 4. septembra 2013 objavila sporočilo ▌ o bančnem sistemu v senci. V sporočilu je poudarjeno, da je zaradi zapletene in nepregledne narave poslov financiranja vrednostnih papirjev težko identificirati nasprotne stranke in spremljati koncentracijo tveganj. To vodi tudi v kopičenje prevelikega finančnega vzvoda v finančnem sistemu.

(4)      Strokovna skupina na visoki ravni, ki ji predseduje Erkki Liikanen, je oktobra 2012 sprejela poročilo o strukturnih reformah v bančnem sektorju Unije. Med drugim je v njem obravnavana interakcija med tradicionalnim bančnim sistemom in bančnim sistemom v senci. Poročilo priznava tveganja dejavnosti bančništva v senci, kot sta velik finančni vzvod in procikličnost, ter poziva k zmanjšanju medsebojne povezanosti bank in bančnega sistema v senci, ki je bila vir okužbe pri sistemski bančni krizi. V poročilu so predlagani tudi nekateri strukturni ukrepi za obravnavo preostalih pomanjkljivosti v bančnem sektorju Unije.

(5)      Strukturne reforme bančnega sistema Unije so obravnavane v ločenem zakonodajnem predlogu. Vendar bi lahko zaradi uvedbe strukturnih ukrepov za banke prišlo do prenosa nekaterih dejavnosti na manj regulirana področja, na primer bančni sistem v senci. Zaradi tega bi morale zakonodajni predlog za strukturne reforme bančnega sektorja Unije spremljati zavezujoče zahteve glede preglednosti in poročanja za posle financiranja vrednostnih papirjev iz te uredbe. Pravila o preglednosti iz te uredbe dopolnjujejo pravila o strukturni reformi v Uniji.

(6)      Ta uredba je odziv na potrebo po okrepitvi preglednosti finančnih trgov vrednostnih papirjev in posledično finančnega sistema. Zaradi zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev in mednarodnega približevanja ta uredba upošteva priporočila Odbora za finančno stabilnost. Z njo se vzpostavlja okvir Unije, ki omogoča učinkovito poročanje informacij o poslih financiranja vrednostnih papirjev repozitorijem sklenjenih poslov in vlagateljem. To potrebo po mednarodnem približevanju še krepi verjetnost, da se bodo po strukturni reformi bančnega sektorja Unije dejavnosti, ki jih sedaj opravljajo tradicionalne banke, prenesle na bančni sistem v senci ter vključevale finančne in nefinančne subjekte. Torej bi se lahko preglednost za zakonodajalce in nadzornike v zvezi s temi dejavnostmi še zmanjšala, kar bi jim preprečevalo ustrezen pregled nad tveganji, povezanimi s posli financiranja vrednostnih papirjev. To bi samo še poglobilo že uveljavljene povezave med reguliranim bančnim sektorjem in bančnim sistemom v senci na posameznih trgih.

(7)      Da bi se odzvale na probleme, ki jih je Odbor za finančno stabilnost izpostavil v svojih priporočilih, in predviden razvoj dogodkov po strukturni reformi bančnega sektorja Unije, bi države članice verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki bi lahko povzročili ovire za nemoteno delovanje notranjega trga ter škodovali udeležencem na trgu in finančni stabilnosti. Poleg tega pomanjkanje usklajenih pravil glede preglednosti nacionalnim organom otežuje primerjavo podatkov na mikro ravni, ki izvirajo iz različnih držav članic, ter tako razumevanje realnih tveganj, ki jih posamezni udeleženci na trgu pomenijo za sistem. Potrebno je torej preprečiti nastanek takih izkrivljanj in ovir v Uniji. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(8)      Nova pravila o preglednosti zato določajo poročanje o podrobnostih glede poslov financiranja vrednostnih papirjev, ki so jih sklenili vsi udeleženci na trgu, ki so finančni ali nefinančni subjekti, vključno s sestavo osnovnega zavarovanja s premoženjem, če je osnovno zavarovanje s premoženjem na voljo za uporabo ali je bilo uporabljeno, in uporabljenimi odbitki. Z namenom zmanjšanja dodatnih operativnih stroškov udeležencev na trgu na najmanjšo možno mero bi morala nova pravila in standardi graditi na že obstoječih infrastrukturah in postopkih, ki so bili uvedeni na področju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu. Zato je ta pravni okvir, kolikor je to mogoče, enak tistemu iz Uredbe (EU) št. 648/2012/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sporočanjem pogodb o izvedenih finančnih instrumentih repozitorijem sklenjenih poslov, ki so bili registrirani v ta namen. To bi moralo tudi omogočiti, da repozitoriji sklenjenih poslov, ki imajo dovoljenje v skladu z navedeno uredbo, vključno z repozitoriji sklenjenih poslov v tretjih državah, opravljajo naloge repozitorija v skladu z novimi pravili, če seveda izpolnjujejo nekatera dodatna merila.

(8a)     Centralne banke v sistemu ESCB so izvzete iz obveznosti poročanja o svojih poslih financiranja vrednostnih papirjev repozitorijem sklenjenih poslov, vendar morajo sodelovati s pristojnimi organi, tudi tako, da jim na zahtevo neposredno predložijo opis svojih poslov financiranja vrednostnih papirjev.

(8b)     Da bi zagotovili učinkovito izvajanje poročanja o poslih financiranja vrednostnih papirjev, bi morali zahteve, ki jih mora izpolnjevati nasprotna stranka, uvajati postopoma. Pri tem bi bilo treba upoštevati dejansko sposobnost nasprotne stranke, da izpolnjuje obveznosti poročanja.

(9)      Posledično bodo informacije o tveganjih v zvezi s trgi financiranja vrednostnih papirjev centralno shranjene ter enostavno in neposredno dostopne, med drugim Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge) (ESMA), Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu bančnemu organu) (EBA), Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), zadevnim pristojnim organom, Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) in zadevnim centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB), za namen opredelitve in spremljanja tveganj za finančno stabilnost, povezanih z dejavnostmi bančništva v senci s strani reguliranih in nereguliranih subjektov. ESMA bi morala pri pripravi regulativnih tehničnih standardov iz te uredbe ali predlogih za njihovo revizijo upoštevati obstoječe standarde iz člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki ureja repozitorije sklenjenih poslov za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, in njihov prihodnji razvoj ter zagotoviti, da imajo zadevni pristojni organi, ESRB in zadevne centralne banke ESCB, vključno z ECB, neposreden in takojšen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

(10)    Ne glede na določbe kazenske ali davčne zakonodaje, lahko pristojni organi, ESMA in drugi organi ali fizične ali pravne osebe, ki niso pristojni organ, uporabijo prejete zaupne informacije samo za izvajanje svojih dolžnosti in opravljanje svojih funkcij. Vendar to ne bi smelo onemogočiti nacionalnim organom, ki so pristojni za preprečevanje, preiskovanje in odpravo primerov slabega upravljanja, da v skladu z nacionalno zakonodajo opravljajo svoje naloge.

(11)    Posle financiranja vrednostnih papirjev v velikem obsegu uporabljajo finančne in nefinančne nasprotne stranke, za katere lahko ti posli predstavljajo tveganje. Upravitelji skladov uporabljajo posle financiranja vrednostnih papirjev za učinkovito upravljanje portfeljev. Ta uporaba lahko pomembno vpliva na uspešnost teh skladov. Uporabljajo se lahko za izpolnitev naložbenih ciljev ali za povečanje donosa. Posli financiranja vrednostnih papirjev lahko vključujejo zamenjave skupnih donosov, zamenjave likvidnosti ali zamenjave zavarovanja s premoženjem. Upravitelji skladov jih pogosto uporabljajo tudi pri izvajanju nekaterih strategij ali za povečanje donosov. Posli financiranja vrednostnih papirjev povečujejo splošen profil tveganja sklada, njihova uporaba pa ni ustrezno razkrita vlagateljem. Ključnega pomena je zagotoviti, da lahko vlagatelji v take sklade sprejemajo odločitve na podlagi ustrezne obveščenosti ter ocenijo splošno tveganje in profil donosa investicijskih skladov.

(11a)   Poleg tega posle financiranja vrednostnih papirjev uporabljajo tudi druge finančne nasprotne stranke, kot so kreditne institucije, in nefinančne nasprotne stranke, zaradi česar nastaja posebno tveganje za delničarje in stranke teh nasprotnih strank. Kreditne institucije bi zato morale razkriti svoje dejavnosti na področju poslov financiranja vrednostnih papirjev. Podobno bi družbe, ki kotirajo na borzi, dejavnosti na področju poslov financiranja vrednostnih papirjev morale razkriti svojim delničarjem, ki bi morali imeti možnost ozaveščene izbire profila tveganja družb, v katere vlagajo. Posledično bi te kreditne institucije in družbe, ki kotirajo na borzi, o svojih dejavnostih na področju poslov financiranja vrednostnih papirjev morale obveščati javnost v okviru svojih rednih javnih poročil.

(12)    Zaradi naložb na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij glede naložbene strategije sklada lahko vlagatelji utrpijo pomembne izgube. Zato je bistvenega pomena, da investicijski skladi razkrijejo vse zanesljive in podrobne informacije, povezane z njihovo uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev. Poleg tega je popolna preglednost zlasti pomembna na področju investicijskih skladov, saj je vse premoženje, ki se uporablja pri poslih financiranja vrednostnih papirjev, v lasti vlagateljev v sklade in ne upraviteljev skladov. Popolno razkritje glede poslov financiranja vrednostnih papirjev je zato ključen instrument za zaščito pred morebitnim nasprotjem interesov.

(13)    Nova pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja so tesno povezana z Direktivo 2009/65/ES[7] in Direktivo 2011/61/EU[8] Evropskega parlamenta in Sveta, saj ti direktivi tvorita pravni okvir, ki ureja vzpostavitev, upravljanje in trženje kolektivnih naložbenih podjemov.

(14)    Kolektivni naložbeni podjemi lahko delujejo kot kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP), ki jih upravljajo upravitelji KNPVP, kot naložbena podjetja, ki so jim izdana dovoljenja v skladu z Direktivo 2009/65/ES, ali kot alternativni investicijski skladi (v nadaljnjem besedilu: AIS), ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS), ki jim je bilo izdano dovoljenje ali so bili registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Ta nova pravila o preglednosti dopolnjujejo določbe navedenih direktiv. Zato bi se morala ta nova enotna pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja uporabljati poleg tistih iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU.

(15)    Da bi vlagateljem omogočili seznanjenost s tveganji, ki so povezana z uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, bi morali upravitelji skladov vključevati podrobne informacije o vsaki uporabi teh tehnik v redna poročila. Obstoječa periodična poročila, ki jih morajo pripravljati družbe za upravljanje ali investicijske družbe KNPVP in upravitelji AIS, bi morala biti dopolnjena z dodatnimi informacijami o uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja.

(15a)   V okviru obstoječih smernic za pristojne organe in družbe za upravljanje KNPVP (ESMA/2012/832), ki jih je 18. decembra 2012 pripravila ESMA, se za družbe za upravljanje KNPVP uporablja izbirni okvir glede obveznosti poročanja. Da bi zmanjšali upravno breme za družbe za upravljanje KNPVP in AIS, ki so že sprejeli te smernice, je primerno, da se ne zahteva ponovne predložitve prospektov, ki so že skladni z obstoječimi smernicami.

(16)    Naložbena politika sklada glede poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja bi morala biti jasno navedena v predpogodbenih dokumentih, na primer v prospektu za sklade KNPVP in v predpogodbenem razkritju informacij vlagateljem v AIS. To bi moralo zagotoviti, da vlagatelji razumejo in upoštevajo povezana tveganja, preden se odločijo za naložbo v določen KNPVP in AIS.

(17)    S ponovno uporabo naj bi se zagotovila likvidnost, nasprotnim strankam pa omogočilo zmanjšanje stroškov financiranja. Vendar pa ustvarja kompleksne verige zavarovanja s premoženjem med tradicionalnim bančništvom in bančnim sistemom v senci, zaradi česar prihaja do tveganj za finančno stabilnost. Pomanjkanje preglednosti glede tega, v kolikšni meri so bili finančni instrumenti, ki so bili uporabljeni za zavarovanje s premoženjem, predmet ponovne uporabe, in glede zadevnih tveganjih v primeru stečaja lahko ogrozijo zaupanje v nasprotne stranke in povečajo tveganja za finančno stabilnost.

(18)    S to uredbo naj bi se uvedla strožja pravila o informacijah za nasprotne stranke o ponovni uporabi. Zato bi se morala pravila o ponovni uporabi iz te uredbe uporabljati za, na primer, sklade in depotne družbe samo, v kolikor ne obstajajo strožja pravila o ponovni uporabi v zakonodajnem okviru za investicijske sklade, ki predstavlja lex specialis in ima prednost pred pravili iz te uredbe. Zlasti ta uredba ne bi smela posegati v katero koli določbo, ki omejuje zmožnost nasprotnih strank za ukvarjanje s ponovno uporabo finančnih instrumentov, ki jih nasprotne stranke ali osebe, ki niso nasprotne stranke, zagotovijo kot zavarovanje s premoženjem.

(18a)  Pogoji, pod katerimi imajo nasprotne stranke pravico do ponovne uporabe in uresničevanja te pravice, nikakor ne pomenijo zmanjšanja ravni varstva za dogovore o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju v skladu z Direktivo 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta[9].

(18b)  Opredelitev izraza „ponovna uporaba“ iz te uredbe je usklajena z njegovim pomenom iz priporočil Odbora za finančno stabilnost. Za namene te uredbe zajema „ponovna uporaba“ koncept ponovne uporabe, in sicer brez poseganja v uporabo pojma „ponovna uporaba“ v drugih zakonodajnih aktih Unije, kot je Direktiva 2014/91/EU[10].

(19)    Za zagotovitev, da nasprotne stranke spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, in da se jih podobno obravnava po vsej Uniji, bi bilo treba zagotoviti upravne sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Zato bi morale upravne sankcije in ukrepi iz te uredbe izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavo sankcij ali ukrepov, ključnimi pristojnostmi za sankcioniranje in višino upravnih denarnih kazni. Primerno je, da se ukrepi in sankcije iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU uporabljajo za kršitve obveznosti v zvezi s preglednostjo investicijskih skladov na podlagi te uredbe.

(20)    S tehničnimi standardi v sektorju finančnih storitev bi bilo treba zagotoviti dosledno usklajenost in ustrezno zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se ji zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih in izvedbenih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik. ESMA bi morala pri pripravi tehničnih standardov zagotoviti učinkovite upravne in poročevalske postopke. Komisija pa bi morala biti pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta[11] na naslednjih področjih: podrobnosti o različnih vrstah poslov financiranja vrednostnih papirjev, podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo repozitorija sklenjenih poslov ter pogostost in podrobnosti glede objave podatkov repozitorijev sklenjenih poslov in dostopa do teh podatkov.

(21)    Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi z obliko in pogostostjo poročil, obliko vloge za registracijo repozitorija sklenjenih poslov ter postopki in obrazci za izmenjavo informacij o sankcijah z ESMA.

(22)    Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo seznama subjektov, ki bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe, da se ne bi omejile njihove pristojnosti za izpolnjevanje nalog v skupnem interesu, ter v zvezi s posebnimi podrobnostmi glede opredelitev pojmov, vrsto pristojbin, zadevami, za katere je treba plačati pristojbine, zneskom pristojbin in načinom njihovega plačila s strani repozitorijev sklenjenih poslov ter spremembo Priloge, da se posodobijo informacije o poslih financiranja vrednostnih papirjev in drugih strukturah financiranja ter informacije za vlagatelje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(23)    Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba za namene priznavanja repozitorijev sklenjenih poslov v tretjih državah na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje sklepov o oceni pravil tretjih držav.

(23a)  Da bi zagotovili učinkovit regulativni okvir za bančni sistem v senci, je bistveno, da se doseže napredek pri uvajanju in izvajanju skladnih zahtev na mednarodni ravni. Komisija bi morala redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o načrtu skupine G-20 za okrepljeni nadzor in ureditev bančnega sistema v senci ter pri tem predstaviti stanje ukrepov, ki so jih sprejele Unija in glavne jurisdikcije tretjih držav.

(24)    V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se zagotovi preglednost nekaterih tržnih dejavnosti, na primer poslov financiranja vrednostnih papirjev, ponovne uporabe in po potrebi drugih struktur financiranja, ter omogoči spremljanje in prepoznavanje zadevnih tveganj za finančno stabilnost. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

(25)    Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do obrambe in načelo ne bis in idem, svobodo gospodarske pobude, pravico do premoženja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in do nepristranskega sojenja. To uredbo je treba uporabljati skladno s temi pravicami in načeli.

(25a)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 11. julija 2014[12] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Predmet urejanja in področje uporabe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev in ponovni uporabi.

Člen 2

Področje uporabe

1.          Ta uredba se uporablja za:

(a)    nasprotno stranko pri poslu financiranja vrednostnih papirjev, ki je ustanovljena:

(1)    v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(2)    v tretji državi, če se posel financiranja vrednostnih papirjev sklene v sklopu poslovanja podružnice v EU;

(b)    družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) in investicijske družbe KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(c)    upravitelje alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS), ki so pridobili dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(d)    nasprotno stranko, ki se ukvarja s ponovno uporabo in je ustanovljena:

(1)    v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(2)    v tretji državi, in sicer v enem od naslednjih primerov:

(i.)    ponovna uporaba se izvede v sklopu poslovanja podružnice v EU;

ponovna uporaba zadeva finančne instrumente, ki jih je nasprotna stranka, ustanovljena v Uniji, ali podružnica v EU nasprotne stranke, ustanovljene v tretji državi, uporabila za zavarovanje s premoženjem.

2.        Člena 4 in 15 se ne uporabljata za:

(a)     članice ESCB in druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, ter druge javne organe Unije, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri upravljanju javnega dolga;

(b)    Banko za mednarodne poravnave.

2a.      Člen 4 te uredbe se ne uporablja za posle, v katerih so nasprotne stranke organi, navedeni v točkah (a) in (b) odstavka 2 tega člena.

3.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo seznama izvzetij iz odstavka 2 tega člena.

Komisija odstrani nasprotno stranko s seznama iz odstavka 2 tega člena samo glede tega, ali se za nasprotno stranko uporablja člen 4, in to stori samo na podlagi neizpodbitnih dokazov, da izvzetje nasprotne stranke iz odstavka 2 tega člena škodljivo vpliva na izvajanje pristojnosti pristojnih organov iz člena 12(2), saj zaradi tega ne morejo pridobiti vseh poročil o poslih financiranja vrednostnih papirjev.

Komisija doda nasprotne stranke na seznam iz odstavka 2 tega člena samo v primeru centralnih bank tretjih držav in to stori samo, če iz primerjalne analize obravnave centralnih bank v zadevnih tretjih državah izhajajo neizpodbitni dokazi o tem, da je izvzetje centralnih bank iz teh tretjih držav iz členov 4 ali 15 potrebno.

V ta namen pred sprejetjem delegiranih aktov Komisija pripravi poročilo, v katerem predstavi dokaze iz tega odstavka in preuči morebitne učinke take odločitve.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.          „repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o poslih financiranja vrednostnih papirjev;

2.        „nasprotne stranke“ pomenijo „finančne nasprotne stranke“, „nefinančne nasprotne stranke“ in „CNS“, kot so opredeljene v točkah (1), (8) in (9) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, ter „CDD“, kot je opredeljena v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) št. 909/2014;

3.          „ustanovljen“ pomeni:

(a)     če je nasprotna stranka fizična oseba, njen sedež;

(b)    če je nasprotna stranka pravna oseba, njen statutarni sedež;

(c)    če nasprotna stranka v skladu z nacionalno zakonodajo nima statutarnega sedeža, njen sedež;

4.          „podružnica“ pomeni poslovno enoto, razen sedeža, ki je del nasprotne stranke in nima pravne osebnosti;

5.          „posoja vrednostnih papirjev ali blaga“ in „izposoja vrednostnih papirjev ali blaga“ pomenita vsak posel, pri katerem nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali blago in kjer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje ali enakovredno blago na dogovorjen dan v prihodnosti ali na zahtevo prenosnika, pri čemer gre s strani nasprotne stranke, ki prenaša vrednostne papirje ali blago, za posojo vrednostnih papirjev ali blaga, in s strani nasprotne stranke, na katero se ti prenesejo, za izposojo vrednostnih papirjev ali blaga;

5a.      „posel nakupa in ponovne prodaje“ in „posel prodaje in ponovnega nakupa“ pomenita posel, v katerem nasprotna stranka kupuje ali prodaja vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice, in se pri tem strinja, da bo prodala oziroma ponovno kupila vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice z enakim opisom in po določeni ceni na datum v prihodnosti, pri čemer je tovrstni posel za nasprotno stranko, ki kupuje vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice, posel nakupa in ponovne prodaje, za nasprotno stranko, ki jih prodaja pa posel prodaje in ponovnega nakupa, hkrati pa te posle nakupa in ponovne prodaje oziroma posle prodaje in ponovnega nakupa ne ureja pogodba o začasni prodaji ali pogodba o začasnem odkupu, kot sta opredeljeni v točki (82) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

6.          „posel financiranja vrednostnih papirjev“ pomeni:

–      „repo posel“, kot je opredeljen v točki (83) člena 4 Uredbe (EU) št. 575/2013;

–      „posojo vrednostnih papirjev ali blaga“ in „izposojo vrednostnih papirjev ali blaga“;

-       ▌ posel nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa ali posel zamenjave zavarovanja s premoženjem ali posel zamenjave likvidnosti;

-       posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, kot je opredeljen v točki (3) člena 272 Uredbe (EU) št. 575/2013. Za namene te uredbe posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja niso omejeni na posle, ki jih urejajo pogodbe med institucijami, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 575/2013, in njihovimi nasprotnimi strankami;

-       „zamenjavo celotnega donosa“, kot je opredeljena v točki 7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 231/2013[13]. Za namene te uredbe zamenjava celotnega donosa ni omejena na posle med nasprotnimi strankami, kot so opredeljene v Direktivi 2011/61/EU.

7.          „ponovna uporaba“ pomeni uporabo finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje ▌, s strani nasprotne stranke prejemnice v lastnem imenu in za lasten račun ali za račun druge nasprotne stranke, vključno s fizičnimi osebami;

7a.      „dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (b) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES;

7b.      „dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji“ pomeni dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES;

8.          „finančni instrumenti“ pomenijo finančne instrumente, kot so opredeljeni v oddelku C Priloge I Direktive 2004/39/ES;

▌

10.        „blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki (1) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006.

▌

Poglavje II

Preglednost poslov financiranja vrednostnih papirjev

Člen 4

Obveznost poročanja in zaščita v zvezi s posli financiranja vrednostnih papirjev

1.          Nasprotne stranke pri poslih financiranja vrednostnih papirjev poročajo o podrobnostih takih poslov repozitoriju sklenjenih poslov, ki je registriran v skladu s členom 5 ali priznan v skladu s členom 19. O podrobnostih se poroča najpozneje na tretji delovni dan po sklenitvi, spremembah ali zaključku posla, vendar takoj, ko je to mogoče.

Obveznost poročanja velja za posle financiranja vrednostnih papirjev, ki:

▌

se sklenejo po datumu začetka uporabe tega odstavka, navedenem v členu 28(2)(a).

Nasprotna stranka, za katero velja obveznost poročanja, lahko poročanje o podrobnostih poslov financiranja vrednostnih papirjev poveri komu drugemu.

Kadar finančna nasprotna stranka sklene posel financiranja vrednostnih papirjev z nefinančno nasprotno stranko, ki na dan svoje bilance stanja ne presega meje vsaj dveh od treh meril iz člena 3(3) Direktive 2013/34/EU[14], se obveznosti poročanja za obe nasprotni stranki uporabljajo samo za finančno nasprotno stranko.

2.          Nasprotne stranke najmanj pet let po zaključku posla hranijo evidence o vseh poslih financiranja vrednostnih papirjev, ki so jih sklenile, spremenile ali zaključile.

3.          Če repozitorij sklenjenih poslov za evidentiranje podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev ni na voljo, nasprotne stranke zagotovijo, da se ti podrobni podatki poročajo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA).

V takih primerih ESMA zagotovi, da imajo vsi zadevni subjekti iz člena 12(2) dostop do vseh podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.

4.          V zvezi z informacijami, prejetimi v skladu s tem členom, repozitoriji sklenjenih poslov in ESMA spoštujejo zadevne pogoje glede zaupnosti, celovitosti in varstva informacij, in izpolnjujejo obveznosti, določene zlasti v členu 80 Uredbe (EU) št. 648/2012, zanje pa veljajo ustrezne globe, določene v njenem členu 65. Za namene tega člena se sklicevanja v členu 80 Uredbe (EU) št. 648/2012 na njen člen 9 in „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ štejejo kot sklicevanja na ta člen oziroma na „posle financiranja vrednostnih papirjev“.

5.          Za nasprotno stranko, ki v imenu druge nasprotne stranke poroča repozitoriju sklenjenih poslov ali ESMA o podrobnostih poslov financiranja vrednostnih papirjev, ali za subjekt, ki o tem poroča v imenu nasprotne stranke, se šteje, da ne krši nobene omejitve o razkritju informacij, določene s pogodbo, zakonom ali drugim regulativnim ali upravnim predpisom.

6.          Poročevalec ali njegovi direktorji ali zaposleni ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.

V primerih, ko je treba podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev poročati repozitoriju sklenjenih poslov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 in to poročilo vsebuje podrobnosti iz odstavka 1 tega člena, se šteje, da je bila obveznost poročanja iz odstavka 1 tega člena izpolnjena.

7.          Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti za različne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev in v katerih so navedene naslednje točke, pri čemer se upošteva vrsta posla financiranja vrednostnih papirjev in možnosti poročanja o pozicijah, kadar niso potrebni vsi podatki iz točke (b):

(a)    stranke v poslu financiranja vrednostnih papirjev in, če je različen, upravičenec do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posla;

(b)    znesek glavnice, valuta, vrsta, kakovost in vrednost zavarovanja s premoženjem, način zagotavljanja zavarovanja s premoženjem, kadar je to na voljo za ponovno uporabo, če je bila ta izvedena, kakršne koli zamenjave zavarovanja s premoženjem, odkupna obrestna mera ali provizija za posojilo, nasprotna stranka, odbitek, datum valute posla, datum zapadlosti in datum prve možne izvršitve posla.

(ba)  datum ali datumi, od katerih se začne izvajati obveznost poročanja, in sicer na podlagi postopnega izvajanja glede na vrsto nasprotne stranke in ob upoštevanju, da člen 4(1) začne veljati za vse finančne nasprotne stranke šest mesecev od datuma sprejetja teh regulativnih tehničnih standardov, za nefinančne nasprotne stranke pa 12 mesecev po datumu sprejetja teh regulativnih tehničnih standardov.

Osnutki regulativnih tehničnih standardov za lažje poročanje upoštevajo tehnične posebnosti skupin sredstev in zagotavljajo skladnost z najnovejšimi mednarodno dogovorjenimi standardi.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Komisija sprejme regulativne tehnične standarde do ... [UL: prosimo, vstavite datum [...] mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

8.        ESMA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 v tesnem sodelovanje z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko in pogostost poročil iz odstavkov 1 in 3 za različne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev; oblika zajema globalne identifikatorje pravnih subjektov (LEI), kot jih določa člen 26 Uredbe št. 648/2012, ali predhodnike identifikatorjev pravnih subjektov, preden se začne v celoti izvajati globalni sistem identifikatorjev pravnih oseb, mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (kode ISIN) ter enotni identifikator posla za vsak posel. Enotni identifikator posla je enotni identifikator posla, dogovorjen na evropski ravni, ki ga predloži nasprotna stranka, ki poroča, ali enotna koda, ki se ustvari v dogovoru z nasprotno stranko.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Komisija sprejme te regulativne tehnične standarde do ... [UL: prosimo, vstavite datum [...] mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Poglavje III

Registracija in nadzor repozitorija sklenjenih poslov

Člen 5

Registracija repozitorija sklenjenih poslov

1.          Repozitorij sklenjenih poslov se registrira pri ESMA za namene člena 4 pod pogoji in v skladu s postopkom iz tega člena.

Da se lahko registrira po tem členu, mora biti repozitorij sklenjenih poslov pravna oseba, ustanovljena v Uniji, in izpolnjevati zahteve iz členov 78 in 79 Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja na člen 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 štejejo kot sklicevanja na člen 4 te uredbe.

2.          Registracija repozitorija sklenjenih poslov velja za celotno ozemlje Unije.

3.          Registriran repozitorij sklenjenih poslov ves čas izpolnjuje pogoje za registracijo. Repozitorij sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja ESMA sporoči vse pomembne spremembe glede pogojev za registracijo.

4.          Repozitorij sklenjenih poslov predloži svojo vlogo za registracijo ESMA, če pa gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu z Uredbo št. 648/2012, ta organu ESMA predloži vlogo za razširitev obsega storitev.

5.          ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna. V tehničnih standardih se lahko določijo postopki, ki jih morajo uporabljati repozitoriji sklenjenih poslov, da bi preverjali celovitost in pravilnost podatkov, ki jih prejmejo v skladu s členom 4(1), če ESMA meni, da so ti postopki potrebni za zagotavljanje skladnosti s to uredbo. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije. Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.

6.        ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 4, pri čemer upošteva, da je treba preprečiti podvajanje postopkov za tiste repozitorije sklenjenih poslov, ki so podali vlogo za razširitev obsega storitev, ki so že predvideni v Uredbi (EU) 648/2012.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.          Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko vloge za registracijo iz odstavka 4.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi Uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Uradno obveščanje pristojnih organov in posvetovanje z njimi pred registracijo

1.        Če je repozitorij sklenjenih poslov, ki zaprosi za registracijo, subjekt, ki mu dovoljenje izda ali ga registrira pristojni organ v državi članici, kjer je ustanovljen, ESMA pred registracijo repozitorija sklenjenih poslov nemudoma uradno obvesti navedeni pristojni organ in se z njim posvetuje.

2.        ESMA in zadevni pristojni organ izmenjata vse informacije, ki so potrebne za registracijo repozitorija sklenjenih poslov in za nadzorovanje tega, ali subjekt v državi članici, kjer je ustanovljen, upošteva pogoje v zvezi z registracijo ali izdajo dovoljenja.

Člen 7

Preučitev vloge

1.        ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 5(5) preuči vlogo za registracijo na podlagi skladnosti repozitorija sklenjenih poslov s tem poglavjem in sprejme izčrpno obrazložen sklep o registraciji ali sklep o zavrnitvi registracije. Ta sklep se objavi in se je nanj mogoče pritožiti pred ustreznim specializiranim sodiščem, če pa tega ni, pred Splošnim sodiščem, najpozneje v 15 koledarskih dneh.

2.        Sklep, ki ga ESMA izda v skladu s členom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju.

Člen 8

Uradno obvestilo o sklepu ESMA v zvezi z registracijo

1.        Ko ESMA sprejme sklep o registraciji ali o zavrnitvi registracije ali o razveljavitvi registracije, o tem v petih delovnih dneh obvesti repozitorij sklenjenih poslov z izčrpno obrazložitvijo sklepa.

ESMA o svojem sklepu nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 6(1).

2.        ESMA vse sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, priglasi Komisiji.

3.        ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju sklepa iz odstavka 1.

Člen 9

Pooblastila ESMA

1.        Pooblastila, ki so na ESMA prenesena v skladu s členi 61 do 68, 73 in 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo.

Sklicevanja na člen 81(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012 se razumejo kot sklicevanja na člen 12(1) oziroma člen 12(2) te uredbe.

2.        Pooblastila, ki so v skladu s členi 61 do 63 Uredbe (EU) št. 648/2012 prenesena na ESMA ali na njene uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 10

Razveljavitev registracije

1.          Brez poseganja v člen 73 Uredbe (EU) št. 648/2012 ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov, kadar:

(a)       se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)      je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)       repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran.

2.          ESMA o sklepu o razveljavitvi registracije repozitorija sklenjenih poslov nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 6(1). Ta sklep v 30 koledarskih dneh pregleda ustrezno specializirano sodišče in po potrebi Splošno sodišče. Vložitev pritožbe ne odloži razveljavitve.

3.          Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije zadevnega repozitorija izpolnjeni. Če se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, mora odločitev v celoti utemeljiti.

4.          Pristojni organ iz odstavka 3 je organ iz člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Člen 11

Nadomestila za nadzor

1.          ESMA repozitorijem sklenjenih poslov zaračuna nadomestila v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena. Ta nadomestila so sorazmerna s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 9(1) te uredbe v povezavi s členom 74 Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja na člen 72(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 štejejo kot sklicevanja na odstavek 2 tega člena.

1a.      Če je repozitorij sklenjenih poslov registriran v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) št. 648/2012, pristojbine, ki jih ESMA zaračuna repozitorijem sklenjenih poslov v skladu s to uredbo, krijejo le dodatne nujne stroške organa ESMA.

2.        Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 27, da se natančneje opredelijo vrsta nadomestil, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihova višina in način njihovega plačila.

Člen 12

Preglednost in razpoložljivost podatkov

1.          Repozitorij sklenjenih poslov v rednih presledkih in na lahko dostopen način objavi skupne pozicije za posamezne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev, ki so mu bili sporočeni.

2.          Repozitorij sklenjenih poslov zbira in hrani podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev in zagotovi, da imajo subjekti iz člena 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, vključno z ECB pri izvajanju svojih odgovornosti in nalog v okviru enotnega nadzornega mehanizma v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, EBA ter EIOPA neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti, da se jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog.

3.          Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju potreb subjektov iz odstavka 2 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)    pogostost in podrobnosti o skupnih pozicijah iz odstavka 1 ter podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev iz odstavka 2;

(b)    operativne standarde, potrebne za sistematično združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji;

(c)    podrobnosti o podatkih, do katerih imajo glede na svoje odgovornosti in naloge dostop subjekti iz odstavka 2.

(ca)  dogovore o tem, kako repozitoriji sklenjenih poslov omogočajo neposreden in takojšen dostop subjektom iz odstavka 2.

Navedeni osnutki regulativnih tehničnih standardov zagotovijo, da iz podatkov, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati strank v posameznem poslu financiranja vrednostnih papirjev.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3a.      Vsi prenosi podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov, ki se nahajajo bodisi v Uniji bodisi v tretji državi, in subjekti iz odstavka 2 potekajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Poglavje IV

Preglednost za vlagatelje

Člen 13

Preglednost investicijskega sklada pri periodičnih poročilih

1.        Družbe za upravljanje KNPVP, investicijske družbe KNPVP in UAIS obvestijo svoje vlagatelje o uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev ▌:

(a)    družbe za upravljanje ali investicijske družbe KNPVP ta podatek vključijo v svoja polletna in letna poročila iz člena 68 Direktive 2009/65/ES;

(b)    UAIS te podatke vključijo v letno poročilo iz člena 22 Direktive 2011/61/EU.

1a.      Podjetja, ki trgujejo na organiziranem trgu ali v večstranskih sistemih trgovanja, v svojih letnih finančnih poročilih iz člena 5 Direktive 2004/109/EU[15] opišejo svojo uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev in ponovno uporabo zavarovanja.

Kreditne institucije s sedežem v državi članici, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, v svojih letnih finančnih poročilih opišejo svojo uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev in ponovno uporabo zavarovanja.

2.        2. Informacije o poslih financiranja vrednostnih papirjev upoštevajo obstoječe zahteve iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/ES in po potrebi vsebujejo podatke iz oddelka A Priloge.

3.        ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli natančne podatke iz oddelka A Priloge in okoliščine, v katerih se uporabijo, pri čemer upošteva upravno breme.

ESMA predloži ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji do…* * [UL prosimo, vstavite datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 14

Preglednost investicijskega sklada pri predinvesticijskih dokumentih

1.          V prospektu KNPVP iz člena 69 Direktive 2009/65/ES in razkritju s strani UAIS vlagateljem iz člena 24(1) in (3) Direktive 2011/61/EU so opredeljeni posli financiranja vrednostnih papirjev in druge strukture financiranja, ki jih lahko uporabljajo družbe za upravljanje ali investicijske družbe KNPVP oziroma UAIS, ter vključena jasna izjava, da se te tehnike uporabljajo.

2.          Prospekt in razkritje vlagateljem iz odstavka 1 upoštevata obstoječe zahteve iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU in zajemata podatke iz oddelka B Priloge.

3.          Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 za spremembo oddelka B Priloge, da se upoštevata razvoj tržnih praks in tehnološki napredek, pri čemer se upošteva upravno breme.

Poglavje V

Preglednost ponovne uporabe

Člen 15

Ponovna uporaba finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem

1.          Nasprotne stranke lahko ponovno uporabijo finančne instrumente, prejete kot zavarovanje s premoženjem, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)       nasprotna stranka prejemnica je nasprotno stranko ponudnico ustrezno pisno obvestila o tveganju in posledicah, ki so lahko povezani s:

(i)       podajo soglasja za pravico do uporabe zavarovanja iz dogovora o zavarovanju z vrednostnimi papirji v skladu s členom 5 Direktive 2002/47/ES; ali

(ii)      podpisom dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju.

V okoliščinah, določenih v tej točki, se nasprotno stranko ponudnico obvesti vsaj o tveganjih in posledicah, do katerih lahko pride v primeru neplačila nasprotne stranke prejemnice.

(b)         nasprotna stranka ponudnica je predhodno podala izrecno soglasje, kar dokazuje podpis pisnega dogovora s strani nasprotne stranke ponudnice ali na drug pravno enakovreden način, razen če se je nasprotna stranka izrecno strinjala, da bo zagotovila zavarovanje prek dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju.

2.          Nasprotne stranke lahko uveljavljajo pravico do ponovne uporabe le, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)    ponovna uporaba se opravi v skladu s pogoji, določenimi v pisnem sporazumu iz točke (b) odstavka 1;

(b)    finančni instrumenti, prejeti kot zavarovanje s premoženjem, se prenesejo z računa nasprotne stranke ponudnice na ločen račun, odprt v imenu nasprotne stranke prejemnice ali v njeni lasti.

3.          Ta člen ne posega v strožjo sektorsko zakonodajo, zlasti Direktivo 2011/61/EU in Direktivo 2009/65/ES.

Poglavje VI

Nadzor in pristojni organi

Člen 16

Imenovanje in pooblastila pristojnih organov

1.          Za namene te uredbe so pristojni organi:

(a)    za finančne nasprotne stranke pristojni organi, imenovani v skladu z zakonodajo iz točke (8) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b) za nefinančne nasprotne stranke pristojni organi, imenovani v skladu s členom 10(5) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(c)    za CNS pristojni organi, imenovani v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)    za centralne depotne družbe pristojni organi, imenovani v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 909/2014[16];

(e) za KNPVP in družbe za upravljanje KNPVP pristojni organi, imenovani v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;

(ea)  za alternativne investicijske sklade in družbe za upravljanje alternativnih investicijskih skladov pristojni organi, imenovani v skladu s členom 44 Direktive 2011/61/EU.

2.          Pristojni organi izvajajo pooblastila, ki so nanje prenesena z določbami iz odstavka 1, in nadzorujejo spoštovanje obveznosti iz te uredbe.

3.          Pristojni organi iz točke (e) odstavka 1 tega člena spremljajo KNPVP ali AIS, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, da preverijo, da ti ne uporabljajo poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, razen če spoštujejo člena 13 in 14.

Člen 17

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.        Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjavajo informacije za namene opravljanja svojih dolžnosti v skladu s to uredbo, zlasti za odkrivanje in odpravo kršitev te uredbe.

2.        Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo z ustreznimi članicami ESCB, kadar je to primerno zaradi opravljanja svojih dolžnosti, zlasti v zvezi s členom 4.

2a.      Članice ESCB tesno sodelujejo in izmenjujejo informacije z ustreznimi pristojnimi organi iz člena 12(2).

Članice ESCB ustreznim pristojnim organom na podlagi njihove upravičene zahteve posredujejo zaupne podatke o poslih financiranja vrednostnih papirjev, pri katerih so nasprotna stranka, izključno zato, da lahko ti organi izvajajo svoje pristojnosti v skladu s členom 16.

V ta namen članice ESCB najmanj pet let po zaključku posla hranijo evidence o vseh poslih financiranja vrednostnih papirjev, ki so jih sklenile, spremenile ali zaključile.

Članice ESCB in pristojni organi sprejmejo vse ustrezne upravne in organizacijske ukrepe za lažjo izmenjavo informacij iz tega odstavka.

2b.      ESMA objavi letno poročilo o skupnem obsegu poslov financiranja vrednostnih papirjev glede na vrsto nasprotne stranke in posla na podlagi podatkov, o katerih se poroča v skladu s členom 4.

Člen 18

Poklicna skrivnost

1.          Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za subjekte iz člena 12(2) in pristojne organe iz člena 16, ESMA, EBA in EIOPA ali revizorje in strokovnjake, ki delujejo po navodilih pristojnih organov ali ESMA, EBA in EIOPA. Brez poseganja v zadeve, za katere se uporablja kazenska ali davčna zakonodaja ali ta uredba, se nobena zaupna informacija, ki jo te osebe prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne sme razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posamezne nasprotne stranke, repozitorija sklenjenih poslov ali katere koli druge osebe ni mogoče prepoznati.

2.          Brez poseganja v zadeve, za katere veljata kazenska in davčna zakonodaja, lahko pristojni organi, ESMA, EBA, EIOPA in drugi organi ali fizične ali pravne osebe, ki niso pristojni organi, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, v primeru pristojnih organov uporabijo zadevne informacije samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za opravljanje svojih nalog v okviru področja uporabe te uredbe, v primeru drugih organov ali fizičnih ali pravnih oseb pa za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane, ali v okviru upravnega ali sodnega postopka, ki se izrecno nanaša na opravljanje teh nalog, ali oboje. Kadar ESMA, EBA, EIOPA, pristojni organ ali drug organ, subjekt ali oseba, ki te informacije sporoči, s tem soglaša, jih lahko organ, ki jih prejme, uporabi v nekomercialne namene.

3.          Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Vendar ti pogoji ne preprečujejo ESMA, EBA, EIOPA, pristojnim organom ali zadevnim centralnim bankam, da bi izmenjevali zaupne informacije v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali subjekta ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila.

4.          Odstavka 1 in 2 pristojnim organom ne preprečujeta, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali predložili zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

Poglavje VII

Odnosi s tretjimi državami

Člen 19

Enakovrednost nadzornih ureditev in priznanje repozitorijev sklenjenih poslov

1.          Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo, da pravne in nadzorne ureditve tretje države izpolnjujejo pogoje iz člena 75 Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 27a(2) te uredbe.

Če Komisija sprejme izvedbeni akt o enakovrednosti za tretjo državo, se šteje, da so nasprotne stranke s sedežem v tej tretji državi, ki sklenejo posel financiranja vrednostnih papirjev, izpolnile določbe člena 4 te uredbe, če pri zadevnem poslu spoštujejo ustrezne podobne obveznosti poročanja te tretje države.

2.          Repozitorij sklenjenih poslov, ustanovljen v tretji državi, lahko svoje storitve in dejavnosti za subjekte, ustanovljene v Uniji, za namene člena 4 izvaja samo, če ga prizna ESMA v skladu z zahtevami iz odstavka 3 tega člena.

3.          Repozitorij sklenjenih poslov iz odstavka 2 ESMA predloži vlogo za priznanje skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, med katerimi so vsaj informacije, potrebne za to, da se preveri, ali ima repozitorij sklenjenih poslov dovoljenje in ali je predmet učinkovitega nadzora v tretji državi, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)    Komisija jo je z izvedbenim aktom v skladu z odstavkom 1 priznala kot državo z enakovrednim in izvršljivim regulativnim in nadzornim okvirom;

(b)    v skladu s členom 75(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 je sklenila mednarodni sporazum z Unijo;

(c)    sklenila je dogovore o sodelovanju v skladu s členom 75(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, s katerimi je zagotovila, da imajo organi Unije, vključno z ESMA, neposreden in stalen dostop do vseh potrebnih informacij.

Sklicevanja na „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ v členu 75(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 se v tej uredbi štejejo kot sklicevanja na „posle financiranja vrednostnih papirjev“.

Mednarodni sporazumi, sklenjeni med Unijo in tretjimi državami v skladu s členom 75(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, se spremenijo tako, da se njihovo področje uporabe razširi na posle financiranja vrednostnih papirjev.

Komisija v zvezi s tekočimi pogajanji o mednarodnih sporazumih med Unijo in tretjimi državami v skladu s členom 75(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 zaprosi Svet za nove pogajalske smernice z namenom razširitve svojih pogajalskih smernic, ki jih je odobril v zvezi z Uredbo (EU) št. 648/2012.

4.          ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora zadevni repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

5.          ESMA v 180 dneh po predložitvi popolne vloge pisno obvesti zadevni repozitorij, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, pri čemer to izčrpno obrazloži.

6.          ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, priznanih v skladu s tem členom.

7.          Z odstopanjem od točk (b) in (c) odstavka 3 lahko Komisija po posvetovanju z ESMA, kadar je neposreden, nepretrgan in takojšen dostop organov iz člena 12(2) do podatkov, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih odgovornosti in nalog in ki so na voljo v repozitorijih sklenjenih poslov, ki so registrirani ali ustanovljeni v tretjih državah, zagotovljen z mednarodnim sporazumom ali zakonskim predpisom tretje države v obliki nepreklicne, zavezujoče in izvršljive obveznosti za te repozitorije sklenjenih poslov, sklene z ustreznimi organi tretje države dogovore o sodelovanju glede vzajemnega dostopa do in izmenjave informacij o poslih financiranja vrednostnih papirjev v repozitorijih sklenjenih poslov, ki so ustanovljeni v tej tretji državi, če je zagotovljeno varovanje poklicne skrivnosti, vključno z varovanjem poslovnih in trgovinskih skrivnosti, ki jih organi izmenjavajo s tretjimi strankami. Ti dogovori se lahko sklenejo v pravni obliki memoranduma o soglasju.

8.          ESMA lahko sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav v skladu s pogoji iz člena 76 Uredbe (EU) št. 648/2012 z namenom, da se vzpostavijo dogovori o sodelovanju glede dostopa do informacij o poslih financiranja vrednostnih papirjev v repozitorijih sklenjenih poslov Unije. Sklicevanja na „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ v členu 76 Uredbe (EU) št. 648/2012 se v tej uredbi štejejo kot sklicevanja na „posle financiranja vrednostnih papirjev“.

Poglavje VIII

Upravne sankcije in ukrepi

Člen 20

Upravne sankcije in ukrepi

1.          Brez poseganja v člen 25 in pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalno zakonodajo določijo, da imajo pristojni organi pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov v zvezi z vsaj naslednjimi kršitvami:

(a)     kršitev člena 4;

(b)    kršitev člena 15;

(ba)  kršitev člena 18.

Če se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice v primeru kršitve zagotovijo, da lahko pristojni organi uporabijo sankcije v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, za člane upravljalnega organa in druge posameznike, ki so po nacionalnem pravu odgovorni za kršitev.

2.          Upravne sankcije in ukrepi, naloženi za namene odstavka 1, so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, pri izračunu višine sankcije pa se upošteva preprečena izguba ali pridobljeni dobiček zaradi kršitve.

3.          Če se države članice odločijo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz odstavka 1 tega člena, zagotovijo, da so uvedeni ustrezni ukrepi, tako da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s policijskimi in pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki v zvezi z možnimi kršitvami členov 4, 15 in 18, ter to omogočijo tudi drugim pristojnim organom in ESMA, da lahko izpolnjujejo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in po potrebi z ESMA za namene odstavka 1 tega člena.

Pristojni organi lahko pri izvajanju svojih pooblastil za sankcioniranje sodelujejo tudi s pristojnimi organi drugih držav članic in tretjih držav.

4.          Države članice ob upoštevanju nacionalne zakonodaje na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 tega člena uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:

(a)    odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)    povrnitev pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve v skladu z oceno, ki jo opravi pristojni organ;

(c)    javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna oseba in narava kršitve;

(d)    ▌začasen odvzem dovoljenja;

(e)    začasno ali zaradi resnih ali ponavljajočih se kršitev trajno prepoved opravljanja funkcije upravljanja za vsako osebo, ki opravlja poslovodne naloge, ali vsako fizično osebo, ki se šteje za odgovorno;

(f)     začasno ali zaradi resnih ali ponavljajočih se kršitev trajno prepoved poslovanja za lasten račun za vsako osebo, ki opravlja poslovodne naloge, ali vsako fizično osebo, ki se šteje za odgovorno;

(g) najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti v skladu z oceno, ki jo opravi pristojni organ; (h) v primeru fizične osebe najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na datum začetka veljavnosti te uredbe;

(i)     v primeru pravnih oseb najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ; če je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripravljati konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU[17], je zadevni skupni letni promet skupni letni promet oziroma ustrezna vrsta prihodka v skladu z relevantnim računovodskim okvirom glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

Države članice lahko določijo, da imajo pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka, in da lahko predpišejo širši obseg sankcij ter višje ravni sankcij, kot so določene v tem odstavku.

Pristojnosti pristojnega organa, določene v tem odstavku, ne posegajo v izključne pristojnosti ECB v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 o odvzemu dovoljenja kreditnim institucijam iz razlogov, povezanih z bonitetnim nadzorom.

5.          Kršitev pravil iz člena 4 ali člena 15 ne vpliva na veljavnost pogojev posla financiranja vrednostnih papirjev ali na možnost pogodbenih strank za uveljavitev pogojev posla financiranja vrednostnih papirjev. Pogodbena stranka posla financiranja vrednostnih papirjev ni upravičena do nadomestila zaradi kršitve pravil iz člena 4.

6.          Države članice do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji in ESMA sporočijo predpise v zvezi z odstavki 1, 3 in 4. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh predpisov.

Člen 21

Izvajanje nadzorniških pooblastil in sankcij

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)    resnost in trajanje kršitve;

(b)    stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)    finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, z upoštevanjem dejavnikov, kot sta skupni promet pravne osebe ali letni dohodek v primeru fizične osebe;

(d)    velikost pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani osebe, odgovorne za kršitev, če jih je mogoče opredeliti;

(e)    raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi, da se povrne s strani navedene osebe pridobljeni dobiček ali preprečena izguba;

(f)     prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(g)    ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da bi preprečila ponovitev kršitve.

Člen 22

Poročanje o kršitvah

1.          Pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme, ki omogočajo poročanje o dejanskih ali potencialnih kršitvah iz členov 4 in 15 pristojnim organom.

2.          Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)    posebne postopke za sprejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnjo obravnavo, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za taka poročila;

(b)    ustrezno zaščito zaposlenih na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ki prijavijo kršitve ali ki so obtoženi kršitev, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)    varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, vključno z varovanjem zaupnosti identitete takih oseb, v vseh fazah postopka in brez poseganja v razkritje informacij, ki ga zahteva nacionalna zakonodaja v okviru preiskav ali kasnejših sodnih postopkov.

3.          Države članice od delodajalcev zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, da lahko njihovi zaposleni prijavijo kršitve členov 4 in 15.

4.          Države članice lahko osebam, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe, ponudijo finančne spodbude, ki se odobrijo v skladu z nacionalno zakonodajo, če za takšne osebe že ne veljajo druge obstoječe zakonske ali pogodbene obveznosti glede sporočanja takšnih informacij in če so informacije nove in je na njihovi podlagi mogoče naložiti upravno sankcijo ali drug ukrep za kršitev te uredbe oziroma kazensko sankcijo.

Člen 23

Izmenjava informacij z ESMA

1.        Pristojni organi ESMA vsakih šest mesecev posredujejo informacije v združeni in razčlenjeni obliki o vseh upravnih ukrepih, sankcijah in globah, ki jih naložijo v skladu s členom 20. ESMA te informacije objavi v polletnem poročilu.

2.        Če so se države članice odločile določiti kazenske sankcije za kršitev določb iz člena 20, njihovi pristojni organi ESMA vsako leto posredujejo podatke v združeni in anonimizirani obliki v zvezi z vsemi opravljenimi kazenskimi preiskavami in naloženimi kazenskimi sankcijami. ESMA objavi podatke o naloženih kazenskih sankcijah v letnem poročilu. Če je pristojni organ upravne sankcije, globe in druge ukrepe ter kazenske sankcije razkril javnosti, o tem hkrati obvesti ESMA.

3.        Kadar pristojni organ razkrije upravni ukrep, sankcijo ali kazensko sankcijo javnosti, hkrati to informacijo sporoči tudi ESMA.

4.        ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo informacij, kot je določena v odstavkih 1 in 2.

ESMA zadevne osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi Uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 24

Objava sklepov

1.          Pristojni organi ob upoštevanju tretjega pododstavka na svoji spletni strani objavijo vse sklepe, s katerimi naložijo upravno sankcijo ali drug ukrep v zvezi s kršitvijo členov 4 in 15, takoj, ko je bila oseba, na katero je naslovljen navedeni sklep, obveščena o sklepu.

2.          Informacije, objavljene v skladu s prvim pododstavkom, navajajo vsaj vrsto in naravo kršitve ter identiteto osebe, na katero je bil naslovljen sklep.

Prvi in drugi pododstavek se ne uporabljata za sklepe, s katerimi se naložijo ukrepi, ki so preiskovalne narave.

Če pristojni organ na podlagi ocene posameznih primerov meni, da bi bila objava identitete pravne osebe, na katero je naslovljen sklep, ali osebnih podatkov pravne osebe nesorazmerna, ali če bi taka objava ogrozila tekočo preiskavo ali stabilnost finančnih trgov, stori eno od naslednjega:

(a)    odloži objavo sklepa, dokler razlogi za odlog ne prenehajo obstajati;

(b)    sklep objavi na anonimni podlagi v skladu z nacionalno zakonodajo, če taka objava zagotavlja učinkovito zaščito zadevnih osebnih podatkov in po potrebi odloži objavo relevantnih podatkov za razumno obdobje, kadar se lahko predvideva, da bodo razlogi za anonimno objavo v navedenem obdobju prenehali obstajati;

(c)    sklepa ne objavi, če meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bi zadoščala, da bi zagotovila:

(i.)    da ne bo ogrožena stabilnost finančnih trgov; or

(ii.)    bo objava takšnih sklepov sorazmerna glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne.

3.          Če se proti sklepu vloži pritožba pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organi na svoji spletni strani takoj objavijo tudi take informacije in vse kasnejše informacije o rezultatu take pritožbe. Prav tako se objavi vsak sklep, ki razveljavlja sklep, proti kateremu se vloži pritožba.

4.          Pristojni organi zagotovijo, da vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom, ostane dostopen na njihovi spletni strani vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih sklepih, se hranijo na spletni strani pristojnega organa toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Člen 25

Sankcije za namene členov 13 in 14

Sankcije in drugi ukrepi, ki so bili vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU, se uporabljajo za kršitve obveznosti iz členov 13 in 14 te uredbe.

Poglavje IX

Pregled

Člen 26

Poročila in pregled

1.        Do ...* [UL prosimo, vstavite datum: 9 mesecev po poročilu ESMA/15 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uspešnosti in učinkovitosti te uredbe ter nadaljnjih mednarodnih prizadevanjih za večjo preglednost trgov poslov financiranja vrednostnih papirjev in nadaljnje zmanjševanje tveganj, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev, vključno s priporočili Odbora za finančno stabilnost o odbitkih na zavarovanje pri poslih financiranja vrednostnih papirjev brez centralnega kliringa. Komisija predloži poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

Za namene poročila Komisije ESMA v sodelovanju z EBA in ESRB oceni in predloži Komisiji poročilo o ustreznih rešitvah za kopičenje prevelikega vzvoda prek uporabe poslov financiranja vrednostnih papirjev in o možnosti zmanjšanja procikličnosti tega vzvoda, vključno z načini za razvoj evropskega okvira, ki bo skladen z obstoječimi priporočili Odbora za finančno stabilnost o odbitkih za posle financiranja vrednostnih papirjev brez centralnega kliringa. V poročilu upošteva tudi kvantitativni učinek priporočil Odbora za finančno stabilnost in ga Komisiji predloži do ...* [UL prosimo, vstavite datum: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe]. Poročilo posreduje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

1b.      Komisija pripravi letno poročilo o izvajanju člena 11, v katerem navede vse pristojbine, zaračunane repozitorijem sklenjenih poslov, da se zagotovi, da se te pristojbine uporabljajo izključno za kritje potrebnih izdatkov v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 648/2012.

2a.      Komisija v sodelovanju z državami članicami in ESMA pripravi letno poročilo, v katerem oceni vse možnosti izogibanja obveznosti iz te uredbe, ki bi ga utegnil omogočiti posel z enakim namenom ali učinkom, kot ga ima posel financiranja vrednostnih papirjev. ESMA spremlja in poroča o vseh pomembnih dogodkih, povezanih z razvijanjem tržnih praks na tem področju.

2b.      ESMA predloži letno poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o tem, ali je smiselno omogočiti enostransko poročanje o poslih, da bi na podlagi izkušenj s poročanjem ocenili, ali bi se lahko izognili podvajanju poročanja o poslih, oziroma ali ga je mogoče upravljati.

Poglavje X

Končne določbe

Člen 27

Izvajanje pooblastil

1.          Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.          Komisiji se pooblastila v skladu s členi 2(3), ▌11(2) in ▌14(3) dodelijo za nedoločen čas od datuma iz člena 28.

3.          Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(3), ▌4, 11(2) ▌in 14(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.          Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.          Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(3), ▌4, 11(2) ▌in 14(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27a

1.        Komisiji pomaga odbor za [...]. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.        Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.        Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Začetek veljavnosti in uporaba

1.          Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.          Ta uredba se uporablja od datuma začetka veljavnosti, razen:

(a)    člena 4(1), ki se začne uporabljati za vse finančne nasprotne stranke v roku 6 mesecev od datuma sprejetja regulativnih tehničnih standardov iz člena 4(7) in nefinančne nasprotne stranke v roku 12 mesecev od datuma sprejetja regulativnih tehničnih standardov iz člena 4(7);

(b)    člena 13, ki se začne uporabljati od ...* [UL prosimo, vstavite datum: 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe];

(c)    člena 14, ki se začne uporabljati od ...* [UL prosimo, vstavite datum: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …, dne …

Za Evropski parlament                                 Za Svet

Predsednik                                                    Predsednik

• [1]  UL C 451, 16.12.2014, str. 56.
• [2]  UL C 271, 19.8.2014, str. 87.
• [3]               UL C 336, 26.9.2014, str. 5.
• [4]               UL C 271, 16.12.2014, str. 59.
• [5]               UL C 271, 19.8.2014, str. 87.
• [6]               Stališče Evropskega parlamenta z dne…
• [7]               Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
• [8]               Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
• [9]               Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2012 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27. 6. 2002, str.43).
• [10]             Direktiva 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L 257, 28.8.2014, str. 186).
• [11]             Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
• [12]             UL C 328, ..., str. 3.
• [13]             Uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L 83, 22.3.2013, str. 1).
• [14]                Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
• [15]             Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
• [16]                Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L, 28.8.2014, str. 1).
• [17]             Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

PRILOGA

Oddelek A – Informacije, ki jih morajo vsebovati polletna in letna poročila KNPVP in letno poročilo AIS

Globalni podatki:

–           Znesek posojenih vrednostnih papirjev in blaga kot delež vseh sredstev, ki so na voljo za posojo.

–           Znesek sredstev, ki se uporabljajo pri posamezni vrsti poslov financiranja vrednostnih papirjev in posamezni drugi strukturi financiranja, izražen kot absolutni znesek in kot delež upravljanih sredstev sklada.

Podatki o koncentraciji:

–           10 najpomembnejših zavarovanj z vrednostnimi papirji in blagom, prejetih na izdajatelja, v zvezi z vsemi vrstami poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja.

–           10 najpomembnejših nasprotnih strank za posamezno vrsto poslov financiranja vrednostnih papirjev ločeno in za druge strukture financiranja.

Združeni podatki o poslih za posamezno vrsto poslov financiranja vrednostnih papirjev ločeno in druge strukture financiranja – razčleniti v skladu z naslednjimi kategorijami:

–           Vrsta in kakovost zavarovanja s premoženjem.

–           Zapadlost zavarovanja s premoženjem, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega meseca do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in brez določenega datuma zapadlosti.

–           Valuta zavarovanja s premoženjem.

–           Zapadlost, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega meseca do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in posli brez določene zapadlosti.

–           Država stalnega prebivališča nasprotnih strank.

–           Poravnava in kliring (npr. tristransko, centralna nasprotna stranka, dvostransko).

Podatki o ponovni uporabi ▌zavarovanja s premoženjem:

–           Delež prejetega zavarovanje s premoženjem, ki se ponovno uporabi ▌, glede na najvišji znesek, naveden v prospektu ali razkritju informacij vlagateljem.

–           Informacije o morebitnih omejitvah v zvezi z vrstami vrednostnih papirjev in blaga, ki so predmet ponovne uporabe ▌.

–           Donosi za sklad iz naslova ponovnih naložb zavarovanja z denarnimi sredstvi.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga sklad prejme v okviru posla financiranja vrednostnih papirjev in druge strukture financiranja

Število skrbnikov in znesek sredstev zavarovanja s premoženjem, ki jih hrani vsak od njih.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga sklad zagotovi v okviru posla financiranja vrednostnih papirjev in druge strukture financiranja

Delež zavarovanja s premoženjem, ki se hrani na ločenih računih ali na združenih računih ali na katerih koli drugih računih.

Podatki o donosu in stroških za posamezno vrsto poslov financiranja vrednostnih papirjev in posamezno vrsto drugih struktur financiranja, razčlenjeni na sklad, upravitelja sklada in posojilodajalca v absolutnem smislu, ter kot odstotek skupnih donosov, ki jih ustvarja ta vrsta poslov financiranja vrednostnih papirjev in vrsta drugih struktur financiranja.

Oddelek B – informacije, ki jih morata vsebovati prospekt KNPVP in razkritje informacij vlagateljem v AIS:

–           Splošen opis poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, ki jih sklad uporablja in razlogi za njihovo uporabo.

–           Splošni podatki, ki jih je treba poročati za posamezno vrsto posla financiranja vrednostnih papirjev in posamezno vrsto druge strukture financiranja.

•      Vrste sredstev, ki se lahko uporabijo zanje.

•      Največji delež upravljanih sredstev, ki se lahko uporabi zanje.

•      Pričakovani delež upravljanih sredstev, ki se bo uporabil za vsakega od njih.

–           Merila, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank (vključno s pravnim statusom, državo izvora, minimalno bonitetno oceno).

–           Sprejemljivo zavarovanje s premoženjem: opis sprejemljivega zavarovanja s premoženjem glede na vrsto sredstev, izdajatelja, zapadlost, likvidnost in diverzifikacijo zavarovanja s premoženjem ter korelacijske politike.

–           Vrednotenje zavarovanja s premoženjem: opis uporabljene metodologije za vrednotenje zavarovanja s premoženjem in utemeljitev zanjo ter ali se uporabljajo dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah in dnevna gibljiva kritja.

–           Upravljanje tveganj: opis tveganj, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev in drugimi strukturami financiranja, ter tveganj, povezanih z upravljanjem zavarovanja s premoženjem, na primer operativnih in likvidnostnih tveganj, tveganj v zvezi z nasprotnimi strankami in skrbništvom ter pravnih tveganj.

–           Navedba, kako se hranijo posojena sredstva in prejeta zavarovanja s premoženjem (skrbnik sklada).

–           Politika glede razdelitve donosa, ustvarjenega s posli financiranja vrednostnih papirjev in drugimi strukturami financiranja: opis deležev prihodkov, ki jih ti ustvarijo in se vrnejo v sklad, upravitelju ali jih obdržijo tretje stranke (npr. posojilodajalec).

POSTOPEK

Naslov	Poročanje in preglednost transakcij financiranja vrednostnih papirjev
Referenčni dokumenti	COM(2014)0040 – C7-0023/2014 – 2014/0017(COD)
Datum predložitve EP	29.1.2014
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 25.2.2014
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 25.2.2014
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	JURI 3.9.2014
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Renato Soru 22.7.2014
Obravnava v odboru	4.11.2014	21.1.2015	23.2.2015
Datum sprejetja	24.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 2 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dariusz Rosati, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Michael Theurer, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Matt Carthy, Philippe De Backer, Jeppe Kofod, Thomas Mann, Morten Messerschmidt, Siegfried Mureșan, Michel Reimon, Miguel Urbán Crespo
Datum predložitve	9.4.2015