Postopek : 2015/2039(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0121/2015

Predložena besedila :

A8-0121/2015

Razprave :

PV 27/04/2015 - 22
CRE 27/04/2015 - 22

Glasovanja :

PV 28/04/2015 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0107

POROČILO     
PDF 171kWORD 135k
31.3.2015
PE 546.870v03-00 A8-0121/2015

o pregledu izvajanja bolonjskega procesa

(2015/2039(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Krystyna Łybacka

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pregledu izvajanja bolonjskega procesa

(2015/2039(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in zlasti njenega člena 26,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 14,

–       ob upoštevanju skupne deklaracije o harmonizaciji arhitekture evropskega visokošolskega sistema, ki so jo 25. maja 1998 v Parizu podpisali štirje ministri, pristojni za visoko šolstvo v Franciji, Nemčiji, Italiji in Združenem kraljestvu (Sorbonska deklaracija)(1),

–       ob upoštevanju skupne deklaracije, ki so jo 19. junija 1999 v Bologni podpisali ministri za šolstvo iz 29 evropskih držav (Bolonjska deklaracija)(2),

–       ob upoštevanju sporočila konference evropskih ministrov za visoko šolstvo, ki je potekala 28. in 29. aprila 2009 v mestih Leuven in Louvain-la-Neuve(3),

–       ob upoštevanju budimpeško-dunajske deklaracije, ki so jo 12. marca 2010 sprejeli ministri za šolstvo iz 47 držav in s katero je bil uradno vzpostavljen evropski visokošolski prostor(4),

–       ob upoštevanju sporočila konference ministrov za visoko šolstvo in tretjega foruma o bolonjski politiki z dne 26. in 27. aprila 2012(5),

–       ob upoštevanju strategije za mobilnost 2020 v evropskem visokošolskem prostoru, sprejete na ministrski konferenci o evropskem visokošolskem prostoru 26. in 27. aprila 2012 v Bukarešti(6),

–       ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe št. (EU) 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)(7),

–       ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav(8),

–       ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(9),

–       ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(10),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(11),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 26. novembra 2009 o izoblikovanju vloge izobraževanja v brezhibno delujočem trikotniku znanja(12),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2010 o internacionalizaciji visokošolskih ustanov(13),

–       ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa(14),

–       ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 – Mladi in mobilnost – spodbujanje učne mobilnosti mladih(15),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2006 z naslovom Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije (COM(2006)0208),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011)0567),

–       ob upoštevanju poročila z naslovom Visokošolsko izobraževanje v Evropi 2009: razvoj bolonjskega procesa (Eurydice, Evropska komisija, 2009)(16),

–       ob upoštevanju poročila z naslovom Osredotočanje na visokošolsko izobraževanje v Evropi 2010: vpliv bolonjskega procesa (Eurydice, Evropska komisija, 2010)(17),

–       ob upoštevanju poročila z naslovom Osredotočanje na visokošolsko izobraževanje v Evropi 2012: vpliv bolonjskega procesa (Eurydice, Evropska komisija, 2012)(18),

–       ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o visokošolski reformi, izvedeni med učitelji leta 2007(19),

–       ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o visokošolski reformi, ki so jo opravili med študenti leta 2009(20),

–       ob upoštevanju objave Eurostata z dne 16. aprila 2009 z naslovom Bolonjski proces v visokošolskem izobraževanju v Evropi – ključni kazalniki glede socialne razsežnosti in mobilnosti(21),

–       ob upoštevanju končnega poročila mednarodne konference o financiranju visokošolskega izobraževanja, ki je potekala 8. in 9. septembra 2011 v Erevanu v Armeniji(22),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov(23),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o prispevku Evropskih institucij h konsolidaciji in napredku bolonjskega procesa(24),

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0121/2015),

A.     ker bi moral biti poudarek bolonjskega procesa v sedanjih gospodarskih razmerah na uresničevanju ciljev razvoja najvišje možne ravni znanja in inovacij za državljane s pomočjo širokega dostopa do izobraževanja in s stalnim osveževanjem tega znanja; ker bi se to moralo odražati v pregledu strategije Evropa 2020 ter pri izvajanju Junckerjevega naložbenega načrta za Evropo;

B.     ker analize kažejo, da ima skoraj vsak tretji delodajalce v EU težave pri iskanju ustrezno usposobljenih zaposlenih; ker s stališča cilja zmanjšanja neusklajenosti med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem v EU (razkorak med poklicnimi spretnostmi posameznika in povpraševanjem na trgu dela), bolonjska reforma do zdaj ni bila preveč uspešna; ker je ta neusklajenost postala osrednji izziv za Evropo, saj vpliva na vse družbene sloje, od produktivnosti in učinkovitosti podjetij do sedanje in prihodnje dobrobiti mladih;

C.     ker se problem brezposelnosti mladih ni veliko izboljšal od začetka krize leta 2008; ker je bilo konec leta 2014 v EU okoli 5 milijonov brezposelnih mladih, mlajših od 25 let;

D.     ker bi moral biti po besedah filozofa zaščitni znak univerz iskanje resnice in lepote, poleg njihove dolžnosti, da usposobijo nove strokovnjake, znanstvenike, inženirje, učitelje, zdravnike, politike in državljane;

E.     ker je treba univerze obravnavati kot dejanske glavne akterje bolonjskega procesa, ki presegajo podporno vlogo regionalnih in nacionalnih institucij na področju usklajevanja, regulacije in virov;

F.     ker ta medvladna pobuda, ki se izvaja v sodelovanju z akademskim svetom, vključuje prizadevanja, da bi zagotovili skupni evropski odziv na resne težave v mnogih državah, vendar to ni dovolj;

G.     ker je dejanski namen bolonjskega procesa podpreti mobilnost in internacionalizacijo ter zagotoviti združljivost in primerljivost standardov in kakovosti različnih visokošolskih sistemov, ob upoštevanju avtonomije univerz, s tem pa prispevati k oblikovanju resnično demokratičnega evropskega prostora, ki bo državljanom nudil enake možnosti;

H.     ker je treba oceniti napredek, dosežen v zadnjih 15 letih, in pri tem upoštevati uspeh v smislu medregionalnega sodelovanja ter stalne težave in neenakomerno doseganje zastavljenih ciljev;

I.      ker se z bolonjskim procesom v večini držav usmerja in spodbuja reforme izobraževanja, v nekaterih državah pa se ga lahko dojema kot birokratsko breme zaradi slabe komunikacije in nerazumevanja njegove prave vizije;

J.      ker je pomembno priznati vseevropski značaj bolonjskega procesa, pa tudi sodelovanje vseh akterjev, vključno s študenti, učitelji, raziskovalci in neučiteljskim osebjem;

K.     ker je nadvse pomembno, da imajo v tem času gospodarske krize izobraževanje, usposabljanje, vključno s strokovnim usposabljanjem, znanjem in raziskavami še naprej in vse večjo finančno podporo;

L.     ker je v tem stalno spreminjajočem se okviru treba ponovno potrditi politično zavezanost, na kateri temelji bolonjski proces, in sodelovanje evropskih institucij, nacionalnih vlad in vseh ostalih ustreznih deležnikov pri izvajanju procesa;

Vloga bolonjskega procesa

1.      ugotavlja, da so izobraževanje in raziskave eden glavnih stebrov naše družbe, kar zadeva spodbujanje razvoja sposobnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja, da je za učinkovito reševanje vprašanja revščine, družbene neenakosti in brezposelnosti, predvsem mladih, nujno treba več vlagati v izobraževanje in spodbujati socialno vključenost;

2.      ugotavlja, da bi bolonjski proces lahko pomagal pri reševanju neusklajenosti med ponudbo spretnosti in njihovem povpraševanjem v EU, če bi študentom omogočil pridobivanje in razvoj sposobnosti, ki jih zahteva trg dela, s tem pa bi lahko dosegel pomemben cilj izboljšanja zaposljivosti diplomantov;

3.      se zaveda vloge bolonjskega procesa pri ustvarjanju Evrope znanja; poudarja, da so širjenje znanja, izobraževanja in raziskav ključne prvine strategije Evropa 2020 in prispevajo k spodbujanju evropskega državljanstva; tudi poudarja potrebo po posvetovanju znotraj visokošolske skupnosti (učitelji, študenti in neučiteljsko osebje), da bi razumeli nasprotovanje reformam, povezanim z bolonjskim procesom, in potrebo po zagotavljanju brezplačnega in dostopnega javnega izobraževanja za vse, ki bo ustrezalo potrebam družbe;

4.      ugotavlja, da so bolonjske reforme privedle do vzpostavitve evropskega visokošolskega prostora in omogočile dosežke v zadnjih 15 letih, saj se je zaradi njih izboljšala primerljivost visokošolskih struktur, povečala mobilnost, uvedeni so bili sistemi za zagotavljanje kakovosti, omogočeno je priznavanje diplom, izboljšala se je kakovost izobraževalnih sistemov pa tudi privlačnost visokošolskega izobraževanja v Evropi;

5.      ugotavlja, da je v okviru bolonjskega procesa potrebno še veliko prizadevanj na področju prilagajanja izobraževalnih sistemov potrebam trga dela in izboljšanja splošne zaposljivosti in konkurenčnosti ter privlačnosti visokošolskega izobraževanja v Evropi; ugotavlja, da bi morale biti evropske visokošolske ustanove sposobne se hitro odzvati na gospodarske, kulturne, znanstvene in tehnološke spremembe v sodobni družbi, da bi polno izrabile potencial za spodbujanje rasti, zaposljivosti in socialne kohezije;

6.      je seznanjen s cilji za naslednja leta ter nacionalnimi prednostnimi nalogami za ukrepe v letu 2015, določenimi na ministrski konferenci o evropskem visokošolskem prostoru leta 2012 v Bukarešti, ter s priporočili za strategijo 2020 o mobilnosti v evropskem visokošolskem prostoru, v katerih se zagovarja ustanovitev novih observatorijev, oblikovanje novih pristopov k različnim evropskim univerzitetnim skupnostim in uvedba novih sistemov za vključevanje članov teh skupnosti v postopek prenove tega načrta;

Prednostne naloge in izzivi

7.      poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj izvajajo dogovorjene skupne reforme za pospešitev doseganja ciljev bolonjskega procesa in okrepitev verodostojnosti evropskega visokošolskega prostora; spodbuja podporo državam, ki se soočajo s težavami pri izvajanju teh reform; v zvezi s tem podpira vzpostavitev obsežnih partnerstev med državami, regijami in pomembnimi deležniki;

8.      poziva države članice, naj še izboljšajo in posodobijo ocenjevanje visokošolskih zavodov ob upoštevanju standardov, ki so bili pred tem določeni v izobraževalnih sistemih na mednarodni ravni, in z nagrajevanjem odličnosti, da bi spodbudili razvoj znanja, raziskav in znanosti;

9.      poudarja pomen ohranjevanja raznolikosti poučevanja, vključno z raznolikostjo jezikov; spodbuja države članic, naj povečajo štipendije in zagotovijo, da bodo zlahka dostopne;

10.    poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za razvoj evropskega visokošolskega prostora in graditi na napredku pri doseganju njegovih ciljev in v sodelovanju z evropskim območjem izobraževanja in usposabljanja, evropskim prostorom za vseživljenjsko učenje in evropskim raziskovalnim prostorom;

11.    poziva vse deležnike, povezane z izvajanjem bolonjskega procesa, naj izboljšajo zagotavljanje kakovosti, da bi dosegli uresničitev evropskega visokošolskega prostora, ki kot pojem akademske odličnosti po vsem svetu izboljšuje svojo privlačnost;

12.    poziva države članice, tudi države evropskega visokošolskega prostora in vso EU, naj spodbujajo razumevanje javnosti bolonjskega procesa in njeno podporo procesu, vključno z ukrepanjem na osnovni ravni, da bi dosegli učinkovitejšo in bolj dinamično udeležbo pri doseganju njegovih ciljev;

13.    poudarja, da ima Komisija kot članica bolonjskega procesa pomembno vlogo pri ustvarjanju evropskega visokošolskega prostora in jo poziva, naj v tej vlogi tudi spodbudi ta proces in pospeši prizadevanja za doseganje zastavljenih ciljev;

14.    poudarja, da je treba med omenjene cilje vključiti kakovost izobraževanja in raziskav v terciarnem sektorju; meni, da bi bil eden od kazalnikov izpolnjevanja teh ciljev izboljšana zaposljivost diplomantov, kar je tudi cilj strategije Evropa 2020;

15.    poziva, naj vlade, visokošolski zavodi in raziskovalni inštituti začnejo dialog, da bodo razpoložljiva sredstva porabljena namensko, čim boljše in učinkovitejše ter da se bodo poiskali novi in raznoliki modeli financiranja kot dopolnilo javnemu financiranju; prav tako poudarja pomen Obzorja 2020 kot gonila skupnih raziskovalnih projektov evropskih visokošolskih zavodov in je zaskrbljen zaradi nenehnih poskusov zniževanja njegovih sredstev, medtem ko na drugih področjih proračun ostaja nespremenjen;

16.    poziva vlade, naj izboljšajo učinkovitost porabe javnih sredstev v izobraževanju in spoštujejo krovni cilj EU, da se do leta 2020 vloži 3 % BDP EU v raziskave in razvoj; poudarja, da je potrebno ambiciozno financiranje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti, saj je to eno od ključnih orodij za zagotavljanje dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse, pa tudi za boj proti gospodarski krizi in brezposelnosti;

17.    poudarja potencialne možnosti za financiranje visokošolskega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki naj bi ga zagotavljal Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); je zaskrbljen zaradi načrtovanega zmanjšanja sredstev za Obzorje 2020, ki so neposredno povezana z raziskavami in izobraževanjem, v dobro Evropskega sklada za strateške naložbe;

18.    opozarja, da bo znižanje sredstev za Obzorje 2020 nedvomno vplivalo na polno izvajanje bolonjskega procesa, in zato Evropsko komisijo poziva, naj umakne takšne predloge;

19.    spodbuja tako pristop od zgoraj navzdol kot tudi od spodaj navzgor, ki zajemata celotno akademsko skupnost in socialne partnerje, ter poziva k politični udeležbi in sodelovanju ministrov evropskega visokošolskega prostora pri oblikovanju skupne strategije za uresničitev bolonjskih reform;

20.    poziva k nadaljnjemu razvoju študijskih programov z jasno zastavljenimi cilji, ki bodo omogočali pridobitev potrebnega znanja in skupek splošnih in strokovnih spretnosti, da bodo lahko diplomanti izpolnjevali zahteve na trgu dela ter bodo imeli zmogljivosti za vseživljenjsko učenje, pa tudi, še pomembneje, za vključevanje državljanov; podpira polno izvajanje evropskega okvira za potrjevanje strokovnih kvalifikacij;

21.    poudarja vlogo področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter njihov pomen za družbo, gospodarstvo in zaposljivost diplomantov;

22.    poziva k pravilnemu izvajanju evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS) in priloge k diplomi v evropskem visokošolskem prostoru, saj so to ključna orodja, povezana z delovno obremenitvijo študentov in učnimi rezultati, da bi olajšali mobilnosti in študentom omogočili zbiranje akademskih in zunajšolskih dosežkov;

23.    poudarja pomen zagotavljanja vzajemnega priznavanja in združljivosti univerzitetnih diplom za krepitev sistema za zagotavljanje kakovosti na evropski ravni in v vseh državah evropskega visokošolskega prostora, v skladu z revidirano različico evropskih standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru; poziva vse države evropskega visokošolskega prostora in njihove agencije za zagotavljanje kakovosti, naj se pridružijo evropskima mrežama za zagotavljanje kakovosti (ENQA in EQAR);

24.    spodbuja partnerice v bolonjskem procesu, zlasti pa Komisijo, naj ob vstopu diplomantov v svet dela redno merijo neusklajenost med ponudbo spretnosti in kompetenc ter povpraševanjem po njih;

25.    poudarja pomen cilja iz strategije Evropa 2020, po katerem naj bi 40 % oseb v starosti od 30 do 34 let pridobilo terciarno izobrazbo ter ustrezne spretnosti in kompetence, da bi lahko dobili zaposlitev, ki jim bo v zadovoljstvo;

26.    poudarja vrednost okvira kvalifikacij za večjo preglednost in poziva vse države bolonjskega procesa, naj poskrbijo, da bo njihov okvir kvalifikacij združljiv z evropskim okvirom in evropskim visokošolskim prostorom;

27.    poudarja, da je treba nacionalne okvire kvalifikacij v številnih državah članicah še prilagoditi evropskemu okviru, pa tudi evropskim standardom in smernicam za zagotavljanje kakovosti; ugotavlja, da številni nacionalni okviri kvalifikacij še vedno niso vpisani v evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu;

28.    dodaja, da je mobilnost študentov, učiteljev, raziskovalcev in neučiteljskega osebja ena od glavnih prednostnih nalog bolonjskega procesa; poziva države članice, naj izboljšajo možnosti za mobilnost in njeno kakovost, ter poudarja, da je treba boljše izvajati strategijo Mobilnost 2020 v evropskem visokošolskem prostoru in izpolniti količinski cilj 20 % mobilnosti med študenti do leta 2020; glede tega poudarja bistveno vlogo programa Erasmus+ in Obzorja 2020 ter pomen zagotavljanja njunega nemotenega in učinkovitega izvajanja in spodbujanja; poudarja, da bi morale biti štipendije, povezane s programom Erasmus+, izvzete iz obdavčitve in socialnih prispevkov;

29.    poziva k temu, da bi se mobilnost študentov postopno vključila v uradni študijski program univerz;

30.    poudarja, da je treba v programe mobilnosti EU vključiti ustrezno število študentov in predavateljev s področja umetnosti in glasbe;

31.    poziva Evropsko komisijo in države članice, naj med merila za razvrščanje univerz in visokošolskih zavodov vključijo partnerstva na evropski in mednarodni ravni ter ureditev mobilnosti;

32.    se zaveda osrednje vloge visokošolskih zavodov pri spodbujanju mobilnosti in opremljanju diplomantov in raziskovalcev z znanjem in spretnostmi, ki so potrebni za uspeh pri iskanju zaposlitve v globalnem gospodarstvu;

33.    poziva države članice, EU in evropski visokošolski prostor, naj povečajo mobilnost s spodbujanjem učenja jezikov, odpravijo upravne ovire ter zagotovijo ustrezne mehanizme finančne podpore in prenosljivost štipendij in posojil; ugotavlja, da je mobilnost manj dostopna za študente iz manj premožnih okolij;

34.    poudarja, da so se izobraževalni vzorci v zasnovi, pa tudi pri izvajanju programov premaknili k bolj študentsko usmerjenemu pristopu, ki vključuje osebni razvoj študentov; poudarja pomen udeležbe študentov pri upravljanju visokega izobraževanja;

35.    poudarja, da bi se morali študijski programi osredotočati na dolgoročno povpraševanje na trgu; poudarja tudi, da zaposljivost pomeni obvladovanje raznovrstnih kompetenc, ki študente pripravijo na trg dela in jih usposobijo za vseživljenjsko učenje; glede tega spodbuja aktiven dialog in nacionalno in čezmejno sodelovanje med univerzami in podjetji pri programih in pripravništvu, ki bosta pripomogla k premagovanju gospodarske krize, spodbujala gospodarsko rast ter prispevala k družbi, k temelji na znanju, in s tem omogočila priložnosti v širšem družbenem smislu; spodbuja visokošolske zavode, naj bodi odprti za naddisciplinarne študije, ustvarjanje univerzitetnih raziskovalnih inštitutov in sodelovanje z različnimi partnerji;

36.    poudarja, da je treba zagotoviti obsežne priložnosti za vseživljenjsko učenje in dodatne oblike učenja, kot so neformalno in priložnostno izobraževanje, ki je zelo pomembno za razvoj mehkih veščin;

37.    poziva k prizadevanjem za okrepitev povezave med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, tudi s spodbujanjem izobraževanja na podlagi raziskovanja, ter poudarja, da je program Obzorje 2020 ključni mehanizem financiranja za spodbujanje raziskav; poziva k bolj usklajenim ukrepom za spodbujanje bolonjskega procesa, kot sta programa Obzorje 2020 in Erasmus+;

38.    poziva k prožnejšim učnim potem, ki vključujejo programe skupnih diplom in interdisciplinarne študije in podpirajo inovacije, ustvarjalnost, poklicno izobraževanje in usposabljanje, dualno izobraževanje in podjetništvo v visokem šolstvu, poleg tega poziva, naj se razišče potencial novih tehnologij in digitalizacije ter IKT za obogatitev učenja in poučevanja ter za dodatni razvoj številnih spretnosti in novih vzorcev učenja, poučevanja in ocenjevanja;

39.    poziva visokošolske zavode, javne uprave, socialne partnerje in podjetja, naj neprestano sodelujejo v dialogu, da bi olajšali in izboljšali zaposljivost; v zvezi s tem poudarja, da je treba v razpravi nameniti poudarek neizrabljenemu potencialu visokega šolstva v smislu spodbujanja rasti in zaposlovanja; poziva države evropskega visokošolskega prostora in visokošolske zavode, naj okrepijo sodelovanje, da bi zagotovile kakovostna pripravništva in vajeništva, ter naj okrepijo mobilnost na tem področju; poudarja, da bi morali deležniki bolje sodelovati pri dvigovanju temeljnih kvalifikacij in prenovi kvalificirane delovne sile, pa tudi pri boljšem, bolj dostopnem in kakovostnejšem poklicnem svetovanju in zaposlovanju; ugotavlja, da bi bilo treba še dodatno spodbuja to, da se v študijske programe vključi pripravništvo in učenje na delovnem mestu;

40.    poudarja, da je treba beguncem s priznanim statusom omogočiti dostop do vseh ustanov v evropskem visokošolskem prostoru in jim omogočiti, da si z izobrazbo zgradijo neodvisno življenje; poudarja še, da bi bilo treba dodatno sprostiti izdajanje dovoljenj za prebivanje diplomantom, ki iščejo kvalificirano poklicno dejavnost; poudarja, da bi bilo treba okrepiti prizadevanja za vzajemno priznavanje beguncev s priznanim statusom, zlasti z vidika mobilnosti teh študentov;

41.    poudarja, da imajo države članice in vsi visokošolski zavodi iz evropskega visokošolskega prostora nalogo, da zagotovijo kakovostno izobraževanje, ki bo ustrezalo socialnim in gospodarskim izzivom, in poudarja potrebo po njihovem tesnem medsebojnem sodelovanju za doseganje ciljev, zastavljenih z bolonjskim procesom;

42.    ugotavlja, da je le nekaj držav članic izdelalo celovito strategijo za vključevanje študentov iz nižjega družbeno-gospodarskega okolja v visoko šolstvo, in se s tem spopadlo s problemom tako imenovanega socialnega filtra;

43.    poziva k večjemu vključevanju srednješolskih učiteljev v bolonjski proces, v smislu njihovega kakovostnejšega usposabljanja in poklicne mobilnosti, da bi izpolnili nove izobraževalne potrebe in potrebe po usposabljanju, ki jih narekuje družba, temelječa na znanju, in bi prispevali k večji uspešnosti študentov;

44.    poudarja vlogo izobraževanja, njegove kakovosti in poučevalnega poslanstva pri izoblikovanju prihodnjih generacij, prispevanju k večji socialni in ekonomski koheziji, pa tudi pri ustvarjanju novih delovnih mest, večji konkurenčnosti in potencialu za rast; v zvezi s tem poziva k boljšemu priznavanju pomena učiteljskega poklica;

45.    poziva k gospodarskim in družbenim prizadevanjem za večjo socialno vključenost z zagotavljanjem pravičnega in odprtega dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse, lajšanjem priznavanja univerzitetnih in poklicnih kvalifikacij, pa tudi študijskih obdobij v tujini in predhodnega učenja, programov za pridobivanje mehkih veščin, programov za neformalno in priložnostno učenje, ter z zagotavljanjem ustreznega izobraževanja za raznoliko študentsko populacijo prek vseživljenjskega učenja;

46.    poudarja socialno razsežnost bolonjskega procesa; poziva k ukrepanju za večjo udeležbo nezadostno zastopanih in prikrajšanih skupin, tudi z mednarodnimi programi mobilnosti;

47.    poudarja vlogo, ki jo ima mobilnost na področju izobraževanja pri medkulturnem učenju, zato bi bilo treba v okviru bolonjskega procesa sprejeti dejavne ukrepe za spodbujanje medkulturnega znanja in spoštovanja med študenti;

48.    poziva k prizadevanjem za razvoj strategije za zunanjo razsežnost evropskega visokošolskega prostora prek sodelovanja z drugimi regijami po svetu, da bi povečali njegovo konkurenčnost in privlačnost na svetovni ravni, izboljšali obveščenost o evropskem visokošolskem prostoru, okrepili sodelovanje na temelju partnerstev, okrepili politični dialog in še dodatno priznavali kvalifikacije;

49.    poudarja potrebo po boljšemu zbiranju podatkov med državami evropskega visokošolskega prostora za boljše prepoznavanje izzivov bolonjskega procesa in odzivanje nanje;

50.    poudarja, da je naslednja ministrska konferenca o evropskem visokošolskem prostoru, ki bo maja 2015 v Erevanu, pomembna za uresničevanje cilja in za kritičen pregled napredka in pomanjkljivosti pri doseganju prednostnih nalog za obdobje 2012–2015, da bi evropski visokošolski prostor ob popolni podpori Unije spodbudili in še bolj uskladili;

o

o         o

51.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

http://www.ehea.info/Uploads/Declarations/SORBONNE_DECLARATION1.pdf

(2)

http://www.ehea.info/Uploads/Declarations/BOLOGNA_DECLARATION1.pdf

(3)

http://www.ehea.info/Uploads/Declarations/Leuven_Louvain-la-Neuve_Communiqu%C3%A9_April_2009.pdf

(4)

http://ceps.pef.uni-lj.si/knjiznica/doc/2010-03-12-Budapest-Wien-Communique-SLO.pdf

(5)

http://www.ehea.info/Uploads/(1)/Bucharest%20Communique%202012(1).pdf

(6)

http://www.ehea.info/Uploads/%281%29/2012%20EHEA%20Mobility%20Strategy.pdf

(7)

UL L 354, 28.12.2013, str. 132.

(8)

UL L 289, 3.11.2005, str. 23.

(9)

UL L 64, 4.3.2006, str. 60.

(10)

UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(11)

UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(12)

UL C 302, 12.12.2009, str. 3.

(13)

UL C 135, 26.5.2010, str. 12.

(14)

UL C 191, 1.7.2011, str. 1.

(15)

UL C 199, 7.7.2011, str. 1.

(16)

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/099EN.pdf

(17)

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/122EN.pdf

(18)

http://www.ehea.info/Uploads/(1)/Bologna%20Process%20Implementation%20Report.pdf

(19)

http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl198_en.pdf

(20)

http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_260_en.pdf

(21)

http://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/5713011/KS-78-09-653-EN.PDF/3eb9f4ec-dc39-4e51-a18b-b61eb7c2518b?version=1.0

(22)

http://www.ehea.info/news-details.aspx?ArticleId=253

(23)

UL C 8 E, 14.1.2010, str. 18.

(24)

UL C 251 E, 31.8.2013, str. 24.


OBRAZLOŽITEV

Junija 1999 je 29 evropskih držav podpisalo bolonjsko deklaracijo, namenjeno vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora do leta 2010. Cilj te deklaracije je bil in še vedno je študentom zagotoviti obsežnejšo in preglednejšo izbiro možnosti visokošolskega izobraževanja in poenostaviti postopek notranjega in zunanjega priznavanja v vseh sodelujočih visokošolskih sistemih. Doslej je vseh sedanjih 47 članic bolonjskega procesa uvedlo glavne reforme svojega visokošolskega sistema.

Čeprav se spremembe zaradi bolonjskega procesa uvajajo predvsem na univerzitetni ravni, je zamisel o vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora do neke mere politična. Gre za medvladno pobudo, ki jo je spodbudila Komisija, v akademskih krogih pa so jo podprli in v okviru katere naj bi poiskali skupni odgovor na težave, s katerimi se soočajo sodelujoče države. To na primer vključuje ustvarjanje pogojev za večjo mobilnost, prilagoditev izobraževalnih sistemov potrebam na trgu dela za boljšo splošno zaposljivost in povečanje konkurenčnosti in privlačnosti visokošolskega izobraževanja v Evropi, da bi pomembno prispevali k napredku civilizacije. Države bolonjskega procesa se sedaj soočajo z novimi izzivi, kot so brezposelnost mladih, gospodarske omejitve in demografske spremembe.

Kar zadeva doseganje ciljev EU za rast in gospodarstvo, temelječe na znanju, ima lahko ta proces pomembno vlogo pri reviziji strategije Evropa 2020 in izvajanju Junckerjevega naložbenega načrta za Evropo.

V okviru tega procesa je bilo v zadnjih 15 letih veliko doseženega v zvezi s kakovostjo izobraževanja, mobilnostjo in akademskim priznavanjem. Glede na primerjalno analizo nacionalne uspešnosti in zastavljenih skupnih ciljev je bila v okviru tega procesa na splošno dosežena večja preglednost, informacije o evropskem visokošolskem izobraževanju pa so postale lažje dostopne.

Čeprav je treba te dosežke pohvaliti, je na nekaterih področjih še vedno potreben nadaljnji razvoj. Nadvse pomembno je, da se da temu procesu nov zagon, da se bo mogoče spopasti z novimi izzivi in zagotoviti kakovost in preglednost skupnega visokošolskega prostora.

Ocenjevanje procesa in novi izzivi

Da bi natančno ugotovili, katero smer je treba ubrati pri bolonjskih reformah, bi morali objektivno oceniti ta proces in ugotoviti, katera področja je treba izboljšati. Zato je treba obravnavati njegov širši okvir, vključno z vzpostavitvijo evropskega območja izobraževanja in usposabljanja, evropskega prostora za vseživljenjsko učenje in evropskega raziskovalnega prostora, ki so skupaj z evropskim visokošolskim prostorom pomembni za uresničitev cilja o Evropi znanja.

Zato je treba dodati, da bolonjski proces ni namenjen standardiziranju visokošolskih sistemov, temveč jih približati z oblikovanjem skupnih pravil sodelovanja, pri čemer se upoštevata raznolikost in avtonomnost posameznih držav in univerz.

Najprej je treba navesti, da v sodelujočih državah cilji tega procesa niso bili doseženi v enaki meri. Zato je prednostna naloga izvedba dogovorjenih reform v državah evropskega visokošolskega prostora in krepitev pristopa od spodaj navzgor. Za dosego tega cilja sta nujna politična zavezanost in sodelovanje v tem prostoru. Poleg tega bi lahko razvili dodatna orodja in nove delovne metode, kot so grozdi, kar bi lahko državam, ki se soočajo z izzivi, pomagalo doseči večji napredek, obenem pa bi to spodbujalo druge, da si zastavijo še višje cilje. Nadaljnja orodja vključujejo izmenjavo najboljše prakse, intenzivnejšo uporabo bolonjske mreže strokovnjakov in večjo udeležbo akademske skupnosti. Poleg tega nove tehnologije in prostodostopni učni viri, zlasti prostodostopni spletni učni programi za vse, omogočajo enostaven čezmejni prenos znanja, kar izboljšuje potencial za mednarodno sodelovanje in pomaga promovirati evropske izobraževalne zavode kot centre za inovacije. Te potenciale bi bilo treba še bolj proučiti.

Poleg tega mora biti učenje bolj usmerjeno v študente, kar se ni vedno dojemalo kot pomemben del evropske strukture diplom in ni bilo ustrezno vključeno v univerzitetne programe. Izobraževalni vzorci bi se morali odmakniti od tega, kar se študenti učijo, in se premakniti k temu, kar se morajo naučiti. Socialni vidiki tega procesa naj bi bili najbolj zanemarjen element evropskega visokošolskega prostora.

Poleg tega izvorni ideal bolonjskega procesa ni bil vedno jasno predstavljen ter so ga včasih v sodelujočih državah napačno razumeli in razlagali. V nekaterih primerih so ta proces uporabili v pomoč nacionalnim reformam ali pa so ga dojemali kot obveznost, ki jo mora vlada izpolniti. Zato so potrebne jasne informacije o tem procesu, da se bosta povečali ozaveščenost javnosti in podpora za proces ter se bo doseglo učinkovitejše in dinamično sodelovanje pri doseganju njegovih ciljev.

Poleg tega so nedavni proračunski rezi vplivali na visokošolsko izobraževanje, saj visokošolski zavodi večino svojih finančnih sredstev prejmejo iz javnih virov. Zato so potrebne stalne naložbe in učinkovitejša raba razpoložljivih sredstev, poleg tega je priporočljivo razviti nove modele financiranja.

Bolonjska struktura in orodja

Na splošno je večina študentov v državah evropskega visokošolskega prostora vpisana v programe z bolonjsko strukturo treh ciklov. Poudariti je treba, da uvedba strukture diplom s tremi cikli sama po sebi ni bila cilj, temveč je skupaj z drugimi pomembnimi spremembami študijskega programa sredstvo, ki omogoča boljšo pripravo študentov na potrebe na trgu dela in socialne izzive.

Poleg doseganja bolonjskih ciljev je treba ustrezno izvajati evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS). Čeprav je bilo pri izvajanju tega sistema doseženega nekaj napredka glede zbiranja in prenašanja kreditnih točk, je še vedno treba boljše povezati kreditne točke/dele programov in učni uspeh.

Kar zadeva priloge k diplomi, bi bilo treba dodati, da je bilo sicer doseženega nekaj napredka, kljub temu pa 70 % držav evropskega visokošolskega prostora ni izpolnilo vseh zahtev, med drugim o samodejni brezplačni izdaji priloge k diplomi vsem diplomantom v razširjenem evropskem jeziku.

Prav tako je še vedno izziv razvoj in izvajanje nacionalnega okvira kvalifikacij, kar vključuje dejstvo, da mora še vedno večina držav v ta okvir vključiti neformalne kvalifikacije. Da bi bile kvalifikacije, pridobljene v okviru kratkega usposabljanja, bolj razumljive in mednarodno primerljive, bi bilo treba za države, ki so te kvalifikacije vključile v nacionalni okvir, obravnavati njihovo priznavanje v okviru kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, ne da bi pri tem imele enako obveznost tudi druge države.

Priznavanje tujih kvalifikacij in študijskih semestrov, opravljenih v tujini, ter predhodnega učenja (vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem) je treba nedvomno okrepiti, da bodo imeli študenti večje neposredne koristi. Ker končno odločitev o priznavanju tujih kvalifikacij v več kot dveh tretjinah držav evropskega visokošolskega prostora sprejmejo visokošolski zavodi in je od njih odvisno tudi priznavanje kreditnih točk, zbranih v tujini, je pomembno, da ti zavodi to nalogo bolje opravljajo. Za evropski visokošolski prostor je bistveno razviti politike in prakso, ki bodo nadalje spodbujale priznavanje kvalifikacij.

Razvoj tega prostora tudi zahteva nadaljnji razvoj in vključitev prožnih učnih poti, da se spodbudita mobilnost in vseživljenjsko učenje.

Prav tako pomemben vidik evropskega visokošolskega prostora so skupni programi, ki so tudi poglavitni del internacionalizacije visokošolskega izobraževanja, zato je treba olajšati njihovo akreditacijo.

Mobilnost in kakovost visokošolskega izobraževanja

Mobilnost se ne nanaša le na strukturo, temveč tudi na ustrezno organizacijo in zagotavljanje kakovosti. Za spodbujanje mobilnosti bi bilo treba ustrezno izvajati orodja bolonjskega procesa. Poleg tega bi bilo treba okrepiti postopke priznavanja, izboljšati storitve za študente na univerzah gostiteljicah, uvesti mehanizem finančne podpore, zagotoviti prenos štipendij in posojil, spodbujati učenje tujih jezikov in udeležbo v evropskih programih, kot je Erasmus+. Poleg tega bi morale biti štipendije, povezane s programom Erasmus+, izvzete iz obdavčitve in socialnih prispevkov.

Bistveno je tudi ustvariti bolj spodbudno okolje za mobilnost zaposlenih in učiteljev, kar lahko prispeva k razvoju metod raziskovanja, poučevanja in učenja, pa tudi k posodobitvi vodenja in upravljanja.

Mnogo držav veliko prednost namenja povečanju kakovosti visokošolskega izobraževanja in uvedbi sistema za zagotavljanje kakovosti. Evropski standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti (ključni cilj evropskega visokošolskega prostora) so bili pregledani in spremenjeni, potrdili pa naj bi se maja 2015 na ministrski konferenci v Erevanu. Potem pa jih je treba ustrezno izvajati in okrepiti sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru.

Socialna razsežnost

Kljub zavezam o določitvi merljivih ciljev glede razširitve splošne udeležbe v visokošolskem izobraževanju in povečanja dostopa za nezadostno zastopane skupine so se kvantitativni cilji za te skupine opredelili v manj kot 20 % izobraževalnih sistemov. Izboljšanje socialne vključenosti in krepitev enakih možnosti dostopa, pa tudi mednarodne mobilnosti za nezadostno zastopane in prikrajšane skupine so še vedno izziv bolonjskega procesa. Poleg prizadevanj za povečanje števila študentov v visokošolskem izobraževanju, se je treba zavzemati za povečanje deleža tistih, ki študij zaključijo.

Še en pomemben vidik socialne razsežnosti je zaposljivost, ki je tudi zelo zaskrbljujoče vprašanje. Zaposljivost je v okviru bolonjskega procesa opredeljena kot „zmožnost pridobiti začetno smiselno zaposlitev ali se samozaposliti in ohraniti zaposlitev ter možnost gibanja na trgu dela“(1). Na podlagi tega je vloga visokega šolstva, da študente opremi z znanjem, spretnostmi in sposobnostmi, ki jih potrebujejo na delovnem mestu, in jim zagotovi možnost, da jih razvijajo skozi poklicno pot.

Predvsem si je treba prizadevati za boljšo zaposljivost prek stalnega dialoga z delodajalci, izvajanja programov, ki temeljijo na kompetencah, in spremljanja poklicnega razvoja diplomantov.

Zunanja razsežnost

Zunanja razsežnost evropskega visokošolskega prostora bo v prihodnje pridobivala vse večji pomen. Osredotočiti bi se bilo treba na promocijo evropskega visokošolskega prostora, da bi povečali njegovo privlačnost in konkurenčnost na svetovni ravni, na podpiranje mreženja in sodelovanja med visokošolskimi zavodi (zlasti v sosednjih državah evropskega visokošolskega prostora), nadaljnje priznavanje kvalifikacij, pa tudi na razvoj skupnih programov in programov sodelovanja na vseh ravneh.

Prednostne naloge v bližnji prihodnosti

Celovit, pregleden in visokokakovosten visokošolski sektor je bistven za kulturni, gospodarski in družbeni razvoj. Bolonjski cilji zagotavljajo bistvena sredstva, ki evropskemu visokemu šolstvu omogočajo soočanje s sedanjimi izzivi. Kljub temu je treba še veliko storiti, da bi dosegli cilje bolonjskega procesa. Čeprav je očitno, da so bili uresničeni številni dosežki in strukturna konvergenca, so se pojavili novi izzivi. Da bi se spopadli z njimi in bi temu procesu dali nov zagon, se moramo osredotočiti na pravilno uveljavitev sedanje strukture in orodij, odpraviti njihove pomanjkljivosti ter izobraževalni pristop premakniti k bolj študentskemu pristopu, ki bo usmerjen v uspeh. Pomembno je tudi okrepiti povezave med visokošolskim izobraževanjem in raziskavami ter olajšati dialog med znanstveno skupnostjo in družbo ter promovirati prednosti uporabe tehnoloških inovacij pri poučevanju in učenju. Poleg tega se je treba osredotočiti na večjo usklajenost ukrepov za podporo bolonjskega procesa, kot sta programa Obzorje 2020 in Erasmus+.

(1)

Delovna skupina o zaposljivosti, bolonjska konferenca, Leuven/Louvain-la-Neuve, 28. in 29. aprila 2009.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, Emanuil (Manolis) Glezos (Emmanouil Glezos), Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sylvie Guillaume, György Hölvényi, Dietmar Köster, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ernest Maragall, Emma McClarkin, Liadh Ní Riada

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov