POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (ES) št. 2187/2005 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1098/2007
9.4.2015 - (COM(2014)0614 – C8‑0174/2014 – 2014/0285(COD)) - ***I
Odbor za ribištvo
Poročevalec: Jarosław Wałęsa
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (ES) št. 2187/2005 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1098/2007
(COM(2014)0614 – C8‑0174/2014 – 2014/0285(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0614),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0174/2014),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta[1],
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0128/2015),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(1) Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 198216, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. |
(1) Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 198216, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos v skladu z ustreznimi okoljskimi in ekonomskimi dejavniki. | ||||||||||||
__________________ |
__________________ | ||||||||||||
16 UL L 179, 23.6.1998, str. 3 |
16 UL L 179, 23.6.1998, str. 3. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Dodano besedilo pomembno dopolnjuje določbo iz UNCLOS glede na to, da bi imelo ohranjanje staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, velike ekonomske prednosti. | |||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(4) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila skupne ribiške politike v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji skupne ribiške politike so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva okoljsko dolgoročno trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. |
(4) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila skupne ribiške politike v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji skupne ribiške politike so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva dolgoročno trajnostne s socialno-ekonomskega in okoljskega vidika, hkrati pa uravnoteženo izvajati previdnostni pristop in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. | ||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(7a) Načrt upravljanja več vrst, ki ga izpostavlja ta uredba, zahteva bolj dosledno upoštevanje različnih ekoloških vlog in funkcij vrst, zajetih v načrt. Različne vrste v veliki meri vplivajo druga na drugo, zato ulova ni mogoče trajnostno dvigniti na najvišjo raven za vse vrste hkrati, to pa zahteva odločitve o tem, katere vrste naj bodo prednostno obravnavane. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Odločitev o specifičnih ciljih za največji trajnostni donos ribolova in biomase bi morala upoštevati posodobljene ocene glede obsega največjega trajnostnega donosa ribolova, ki naj bi jih kmalu objavil Mednarodni svet za raziskovanje morja, ter ustrezno odražati posebnosti upravljanja več vrst v ribištvu. | |||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 b (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(7b) Svet in Evropski parlament bi morala upoštevati najnovejša priporočila in poročila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja v zvezi z največjim trajnostnim ulovom, zato da bo ta uredba kar najbolj aktualna. | ||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 c (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(7c) V skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a (v nadaljevanju: okvirna direktiva o morski strategij) je naravna distribucija komercialnih ribjih staležev glede na velikost in starost pomemben kazalnik za doseganje dobrega ekološkega stanja morskega okolja. | ||||||||||||
|
_________________________ | ||||||||||||
|
1a Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19). | ||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(8) Načrt za ribolov več vrst je treba vzpostaviti ob upoštevanju dinamike med staleži trske, sleda in papaline ter ob upoštevanju vrste prilova pri ribolovu teh staležev, tj. staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Cilj tega načrta bi moral biti namenjen uresničevanju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže. |
(8) Končni cilj je vzpostaviti načrt za ribolov več vrst ob upoštevanju dinamike med staleži trske, sleda in papaline ter ob upoštevanju vrste prilova pri ribolovu teh staležev, tj. staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Cilj tega načrta bi moral biti znova določiti, doseči in ohraniti populacije navedenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo trajnostni donos za zadevne staleže, pri tem pa kolikor je mogoče zmanjšati vpliv na druge vrste, kot so morske ptice, in na širše morsko okolje, v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Eden od ciljev reforme skupne ribiške politike (člen 2(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013) je kar najbolj zmanjšati negativni učinek ribolova na morski ekosistem. Končni cilj je vzpostavitev načrta za ribolov več vrst. Iz besedila, ki ga predlaga Komisija, sledi, da načrt zajema izključno sovplivanje vrst. V predlogu spremembe pa so dodane ocene za posamezne vrste. | |||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(9) Izkoriščanje staležev trske in pelagičnih vrst ne bi smelo ogrožati trajnosti staležev, ki so prilov pri ribolovu teh staležev, namreč staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Načrt bi zato moral biti usmerjen tudi v ohranjanje teh staležev prilova nad ravnmi biomase v skladu s previdnostnim pristopom. |
(9) Izkoriščanje staležev trske in pelagičnih vrst ne bi smelo ogrožati trajnosti staležev, ki so prilov pri ribolovu teh staležev, namreč staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Načrt bi zato moral biti usmerjen tudi v ohranjanje teh staležev prilova nad ravnmi biomase v skladu s previdnostnim in ekosistemskim pristopom k upravljanju ribištva, ki omogoča največji trajnostni donos. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Gre za skladnost s ciljem skupne ribiške politike po njeni reformi, namreč da se ohranijo staleži nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. | |||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(9a) Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je nadaljevati postopno odpravljanje zavržkov, ob upoštevanju najboljših znanstvenih mnenj, s preprečevanjem in zmanjševanjem naključnega ulova. Ta cilj je mogoče doseči z boljšo selektivnostjo ribolovne opreme in praks. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Cilj skupne ribiške politike iz člena 2(5)(a) Uredbe št. 1380/2013. | |||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(11) Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji iz večletnih načrtov. |
(11) Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji iz večletnih načrtov. Pri določanju ravni umrljivosti zaradi ribolova in biomase, ki jih je treba doseči, bi bilo treba upoštevati najnovejša znanstvena mnenja. | ||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(12) Te cilje bi bilo zato treba na podlagi znanstvenega mnenja določiti in izraziti v ravneh ribolovne umrljivosti19. |
(12) Te cilje bi bilo zato treba na podlagi znanstvenega mnenja določiti in izraziti v ravneh ribolovne umrljivosti19, ki obnavljajo in ohranjajo populacije lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Raven izkoriščanja, ki omogoča največji trajnostni donos, bi morala biti zgornja meja izkoriščanja. | ||||||||||||
__________________ |
__________________ | ||||||||||||
19 Tehnične storitve ICES, september 2014 http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Advice/2014/Special%20Requests/EU_Fmsy_range_for_Baltic_cod_and_pelagic_stocks.pdf. |
19 Tehnične storitve ICES, september 2014 http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Advice/2014/Special%20Requests/EU_Fmsy_range_for_Baltic_cod_and_pelagic_stocks.pdf. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
V skladu s členom 2(2) in 9(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bo samo taka stopnja ribolovne umrljivosti (F), ki bo nižja od ribolovne umrljivosti na ravni največjega trajnostnega donosa (FMSY), na koncu privedla do obnovitve ribjih staležev nad raavnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Zato bi bilo treba v baltskem večletnem načrtu uporabljati znanstvene ocene o ribolovni umrljivosti na ravni največjega trajnostnega donosa kot zgornjo mejo pri določanju razponov. Opombo s sklicevanjem na konkretni dokument ICES bi bilo treba črtati. | |||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(13) Treba je določiti referenčne točke ohranjanja kot dodatni previdnostni ukrep v primeru, da se velikost staleža zmanjša na določeno kritično raven, ki predstavlja resno tveganje. Referenčne točke ohranjanja bi bilo treba določiti na ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, ki je v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja. Predvideti bi bilo treba popravne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod najnižjo biomaso drstitvenega staleža. |
(13) Treba je določiti referenčne točke ohranjanja kot dodatni previdnostni ukrep v primeru, da se velikost staleža zmanjša na določeno kritično raven, ki predstavlja resno tveganje. Referenčne točke ohranjanja bi bilo treba določiti na ravneh biomase, skladnih z največjim trajnostnim donosom (BMSY) staleža. Predvideti bi bilo treba popravne ukrepe, s katerimi bi preprečili zmanjšanje velikosti staleža pod to raven. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
V predlogu Komisije se bo ukrepalo šele, ko bo biomasa padla pod kritično raven (Bpa). Tak pristop ni ravno ambiciozen. Glede na to, da biomasa na ravni največjega trajnostnega donosa že pomeni spodnjo mejo, ki je ne bi smeli preseči, bi bilo treba pri tej meji določiti tudi referenčne točke ohranjanja, tako da bi se v primeru zmanjšanja biomase pod njo nujno ukrepalo. Ukrepati bi bilo treba, preden staleži dosežejo to točko, namesto da čakamo, da se ugotovi problem. Tako bi pomagali zagotoviti, da bodo staleži ostali v okviru ciljev. | |||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(14) Za staleže, ujete kot prilov, če ni podano znanstveno mnenje o takih ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar je v skladu z znanstvenim mnenjem stalež ogrožen. |
(14) Za staleže, ujete kot prilov, če ni podano znanstveno mnenje o takih ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar se na podlagi drugih kazalnikov oblikuje znanstveno mnenje, da je stalež ogrožen. Znanstveni podatki o ravneh biomase drstitvenega staleža za prilov bi morali biti na voljo hitro, da bi se omogočilo ustrezno ukrepanje. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Prvotno besedilo je nekoliko nelogično; ni mogoče zahtevati, da se izhaja iz znanstvenega mnenja, če znanstveno mnenje ne obstaja. | |||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(16) Da bi načrt upošteval obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi moral zagotoviti druge ukrepe upravljanja, kot so določeni v točkah (a) do (c) člena 15(4) navedene uredbe. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti. |
(16) Da bi načrt upošteval obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi moral zagotoviti druge ukrepe upravljanja, kot so določeni v točkah (a) do (c) člena 15(4) navedene uredbe. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti po posvetovanju s svetovalnimi odbori, ki jih to zadeva. | ||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(16a) Komisija bi morala pri sprejemanju delegiranih aktov zaradi skladnosti z obveznostjo iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva, ter tako predvideti druge ukrepe upravljanja, kot so določeni v točkah (a) do (c) člena 15(4) navedene uredbe. | ||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(17) Načrt bi moral zagotoviti tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov z delegiranimi akti, da se prispeva k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite nedoraslih ali drstečih se rib. Do revizije Uredbe Sveta (ES) št. 2187/200520 bi bilo treba predvideti, da lahko takšni ukrepi, kjer je to potrebno za doseganje ciljev načrta, odstopajo od nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe. |
(17) Načrt bi moral zagotoviti tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov z delegiranimi akti po posvetovanju s svetovalnimi odbori, ki jih to zadeva, da se prispeva k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite nedoraslih ali drstečih se rib. Do revizije Uredbe Sveta (ES) št. 2187/200520 bi bilo treba predvideti, da lahko takšni ukrepi, kjer je to potrebno za doseganje ciljev načrta, odstopajo od nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe. | ||||||||||||
__________________ |
__________________ | ||||||||||||
20 Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1). |
20 Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1). | ||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(17a) Komisija bi morala pri sprejemanju nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov za lažje doseganje ciljev načrta upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva. | ||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(18) Da se zagotovi pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe glede popravnih ukrepov v zvezi z morsko ploščo, iverko, rombom in gladkim rombom, izvajanja obveznosti iztovarjanja in tehničnih ukrepov. Pomembno je zlasti, da Komisija med pripravo izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način. |
(18) Da se zagotovi pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe glede popravnih ukrepov v zvezi z morsko ploščo, iverko, rombom in gladkim rombom, izvajanja obveznosti iztovarjanja in tehničnih ukrepov. Pomembno je zlasti, da Komisija med pripravo izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov in strokovnih organov v državah članicah in Uniji, kamor bodo vključeni strokovnjaki Evropskega parlamenta in Sveta. Pred dokončnim oblikovanjem predloga za konkretni ukrep bi bilo treba opraviti intenzivno razpravo z deležniki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način.
| ||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(18a) Komisija bi morala pri sprejemanju delegiranih aktov za razširitev področja uporabe te uredbe v zvezi s popravnimi ukrepi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb, izvajanjem obveznosti iztovarjanja in tehničnimi ukrepi upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva. | ||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 b (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(18b) Pri izvajanju načrta, sprejetega s to uredbo, bi bilo treba prednostno uporabljati načelo regionalizacije, kot je določeno v členu 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013. | ||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(19) V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo, da sprejme delegirane akte v zvezi z nekaterimi ohranitvenimi ukrepi, določenimi v načrtu, bi morale imeti države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes v ribištvu v Baltskem morju, možnost predložitve skupnih priporočil za takšne ukrepe, da bodo ti ukrepi dobro oblikovani ter ustrezali posebnostim Baltskega morja in ribištva na tem območju. Rok za predložitev teh priporočil bi bilo treba določiti v skladu s členom 18(1) navedene uredbe. |
(19) V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo, da sprejme delegirane akte v zvezi z nekaterimi ohranitvenimi ukrepi, določenimi v načrtu, bi morale imeti države članice in svetovalni odbori, ki imajo neposreden upravljalni interes v ribištvu v Baltskem morju, možnost predložitve skupnih priporočil za takšne ukrepe, da bodo ti ukrepi dobro oblikovani ter ustrezali posebnostim Baltskega morja in ribištva na tem območju. Rok za predložitev teh priporočil bi bilo treba določiti v skladu s členom 18(1) navedene uredbe. | ||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(19a) Zaradi večje učinkovitosti in poudarka na inovacijskih vidikih načrta bi moral biti cilj skupnega priporočila in naknadnih delegiranih aktov zagotoviti vključitev pristopa od spodaj navzgor in pristopa, temelječega na rezultatih. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Preprečiti bi morali, da države članice regionalna skupna priporočila sprejemajo po pristopu od zgoraj navzdol. Skupna priporočila bi morala temeljiti na pristopu od spodaj navzgor, v katerega so vključeni deležniki. | |||||||||||||
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(19b) Komisija bi morala pri sprejemanju delegiranih aktov v zvezi z nekaterimi ukrepi ohranjanja, predvidenimi v načrtu, upoštevati mnenje svetovalnih odborov, ki jih to zadeva. | ||||||||||||
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
(22a) Določiti bi bilo treba pravila, s katerimi bi zagotovili, da bi bilo mogoče v primeru začasnega prenehanja ribolova zagotoviti finančno podporo v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1a. | ||||||||||||
|
___________ | ||||||||||||
|
1a Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1). | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Na podlagi Uredbe (EU) št. 508/2014 je mogoče v primeru začasnega prenehanja ribolova ribičem in lastnikom ribiških plovil izplačati odškodnino in nadomestila, če je na primer prenehanje ribolova neposredna posledica ohranitvenih ukrepov. Predpogoj za to je, da je začasno prenehanje določeno v večletnem načrtu. Torej mora večletni načrt vsebovati konkretno določbo, na podlagi katere je mogoče v primeru prenehanja ribolova zagotoviti finančna sredstva iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. | |||||||||||||
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(25) Glede časovnega okvira se pričakuje, da bi bilo treba največji trajnostni donos za zadevne staleže doseči do leta 2015. Po tem letu bi ga bilo treba ohranjati. |
(25) Glede časovnega okvira bi bilo treba cilj za zadevne staleže doseči do leta 2015, kjer je to mogoče, in postopoma najpozneje do leta 2020. Ta cilj bi bilo treba nato ohranjati. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Uvodna izjava 25, ki jo je predlagala Komisija, ni dosledna, saj v isti povedi vsebuje pričakovanje („se pričakuje“) in obveznost („bi bilo treba“). S predlogom spremembe se vnese ubeseditev iz Uredbe (EU) št. 1380/2013. | |||||||||||||
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(26) Ob odsotnosti ureditve ribolovnega napora je treba črtati posebna pravila o posebnem ribolovnem dovoljenju in zamenjavi plovil ali motorjev, ki se uporabljajo za Riški zaliv. Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
črtano | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Kot je navedeno v pristopni pogodbi Latvije in Estonije, je Riški zaliv, ki velja za zelo občutljivo ekoobmočje, zaščiten s posebnimi ukrepi. Zaenkrat lahko le latvijska in estonska ribiška plovila izvajajo ribolov v teh vodah. Z odpravo prepovedi bi bile te vode odprte za vso ladjevje, na primer industrijski ribolov, kar bi ogrozilo trajnost staležev in podrlo občutljivo ravnotežje ekosistema, ki se je v zadnjih letih izboljšalo zaradi zaščitne politike. | |||||||||||||
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
2. Načrt se uporablja tudi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb v podrazdelkih ICES 22–32, ujetih pri ribolovu zadevnih staležev. |
2. Ta uredba določa tudi ukrepe za prilov morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v podrazdelkih ICES 22–32, ki se uporabljajo pri ribolovu staležev iz odstavka 1. | ||||||||||||
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 2 – točki b in c | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(b) „mrežna past“ pomeni velike, zasidrane mreže, ki so pritrjene na drogove ali ponekod plavajo, so na površini odprte in vsebujejo različne naprave za zbiranje in zadrževanje rib ter so običajno razdeljene na prekate, ki so spodaj zaprti z mrežo; |
(b)„mrežna past, kogol, mrežna pregrada“ pomeni velike, zasidrane mreže, ki so pritrjene na drogove ali ponekod plavajo in vsebujejo različne naprave za zbiranje in zadrževanje rib ter so običajno razdeljene na prekate, ki so spodaj zaprti z mrežo; | ||||||||||||
(c) „vrše in košare“ pomeni majhne pasti, ki so namenjene lovu rakov ali rib v obliki kletk ali košev iz različnih materialov in se nastavijo na morsko dno posamezno ali v vrstah; imajo eno ali več odprtin ali vhodov in so z vrvmi povezane z bojami, ki kažejo na njihov položaj; |
(c) „vrše in košare“ pomeni pasti, ki so namenjene lovu rakov ali rib v obliki kletk ali košev iz različnih materialov in se nastavijo na morsko dno posamezno ali v vrstah; imajo eno ali več odprtin ali vhodov in so z vrvmi povezane z bojami, ki kažejo na njihov položaj; | ||||||||||||
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 3 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
1. Načrt prispeva k ciljem skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in zlasti k: |
1. Načrt zagotavlja uresničitev ciljev skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in zlasti: | ||||||||||||
(a) doseganju in ohranjanju največjega trajnostnega donosa za zadevne staleže ter |
(a) obnavljanje in ohranjanje zadevnih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter | ||||||||||||
(b) zagotavljanju, da se v skladu s previdnostnim pristopom ohranijo staleži morske plošče, iverke, romba in gladkega romba. |
(b) prispevanje k ohranjanju staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba z upravljanjem prilova v skladu s previdnostnim pristopom. | ||||||||||||
2. Načrt prispeva k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za zadevne staleže in morsko ploščo. |
2. Načrt prispeva k odpravi zavržkov, in sicer ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in s preprečevanjem in zmanjšanjem naključnega ulova, ter k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za zadevne staleže in morsko ploščo | ||||||||||||
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 3 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Člen 3a | ||||||||||||
|
Usklajenost z okoljsko zakonodajo Unije | ||||||||||||
|
1. V načrtu se uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. | ||||||||||||
|
2. Da se zagotovi, da se čim bolj zmanjša negativen vpliv ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem in da se zaradi teh dejavnosti morsko okolje ne slabša, je načrt usklajen z okvirno direktivo o morski strategiji in prispeva k uresničevanju njenih ciljev, tako da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje. Njegov namen je zlasti: | ||||||||||||
|
(a) zagotoviti, da so pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k tej direktivi, izpolnjeni; | ||||||||||||
|
(b) prispevati k izpolnjevanju deskriptorjev 1, 4 in 6 iz Priloge I k tej direktivi sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Področje uporabe baltskega večletnega načrta mora odražati dogovorjeno ubeseditev v členu 2(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se s predlogom spremembe zagotovi usklajenost z uvodno izjavo (3) predloga Komisije. | |||||||||||||
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
1. Ciljna ribolovna umrljivost se pri zadevnih staležih doseže do leta 2015, nato pa ohranja v naslednjih razponih: |
1. Cilj v zvezi z ribolovno umrljivostjo upošteva najnovejše znanstveno mnenje in se doseže do leta 2015, kjer je to primerno, in postopoma najpozneje do leta 2020, nato pa se ohranja za zadevne staleže. Ribolovna umrljivost za zadevne staleže se določi v naslednjih razponih: | ||||||||||||
Stalež | |||||||||||||
Ciljni razpon ribolovne umrljivosti | |||||||||||||
Stalež | |||||||||||||
Ciljni razpon v zvezi z ribolovno umrljivostjo | |||||||||||||
Trska iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
0,23–0,29 | |||||||||||||
Trska iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
Trska iz vzhodnega Baltskega morja | |||||||||||||
0,41–0,51 | |||||||||||||
Trska iz vzhodnega Baltskega morja | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
Sled iz osrednjega Baltskega morja | |||||||||||||
0,23–0,29 | |||||||||||||
Sled iz osrednjega Baltskega morja | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
Sled iz Riškega zaliva | |||||||||||||
0,32–0,39 | |||||||||||||
Sled iz Riškega zaliva | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega morja | |||||||||||||
0,13–0,17 | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega morja | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega zaliva | |||||||||||||
Ni določena. | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega zaliva | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
Sled iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
0,25–0,31 | |||||||||||||
Sled iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
Papalina iz Baltskega morja | |||||||||||||
0,26–0,32 | |||||||||||||
Papalina iz Baltskega morja | |||||||||||||
0 do FMSY | |||||||||||||
|
Vrednosti za FMSY (ribolovna umrljivost na ravni največjega donosa) se vzamejo iz najnovejšega zanesljivega znanstvenega mnenja, ki je na voljo, ribolovna umrljivost (F) pa naj bi se bližala vrednosti 0,8 x FMSY. | ||||||||||||
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
2a. Ta uredba zagotavlja začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti, kot je opredeljeno v členu 33 Uredbe (EU) št. 508/2014, pri čemer se finančna podpora zagotovi na podlagi navedene uredbe. | ||||||||||||
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
1. Referenčne točke ohranjanja, izražene z najnižjo ravnijo biomase drstitvenega staleža, ki je v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja, so za zadevne staleže naslednje: |
1. Referenčne točke ohranjanja, ki so v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja, so za zadevne staleže naslednje: | ||||||||||||
Stalež | |||||||||||||
Najnižja raven biomase drstitvenega staleža (v tonah) | |||||||||||||
Stalež | |||||||||||||
Najnižja raven biomase drstitvenega staleža (v tonah) | |||||||||||||
Trska iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
36 400 | |||||||||||||
Trska iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
36 400 za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Trska iz vzhodnega Baltskega morja | |||||||||||||
88 200 | |||||||||||||
Trska iz vzhodnega Baltskega morja | |||||||||||||
88 200 za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Sled iz osrednjega Baltskega morja | |||||||||||||
600 000 | |||||||||||||
Sled iz osrednjega Baltskega morja | |||||||||||||
600 000 za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Sled iz Riškega zaliva | |||||||||||||
Ni določena. | |||||||||||||
Sled iz Riškega zaliva | |||||||||||||
Ni določena za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega morja | |||||||||||||
Ni določena. | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega morja | |||||||||||||
Ni določena za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega zaliva | |||||||||||||
Ni določena. | |||||||||||||
Sled iz Botnijskega zaliva | |||||||||||||
Ni določena za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Sled iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
110 000 | |||||||||||||
Sled iz zahodnega Baltskega morja | |||||||||||||
110 000 za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Papalina iz Baltskega morja | |||||||||||||
570 000 | |||||||||||||
Papalina iz Baltskega morja | |||||||||||||
570 000 za leto 2015 in BMSY za druga leta | |||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Z največjim trajnostnim donosom biomase (BMSY) bo dosežena popolna sposobnost razmnoževanja. | |||||||||||||
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
2. Če je biomasa drstitvenega staleža zadevnih staležev določeno leto nižja od najnižjih ravni biomase drstitvenega staleža iz odstavka 1, se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na previdnostne ravni. Z odstopanjem od člena 4(2) te uredbe in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo na ravneh, nižjih od tistih, ki so posledica razponov za ciljno ribolovno umrljivost iz člena 4(1). Ti popravni ukrepi lahko po potrebi vključujejo tudi zakonodajne predloge, ki jih predloži Komisija, in nujne ukrepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013. |
2. Če je biomasa drstitvenega staleža zadevnih staležev določeno leto nižja od najnižjih ravni biomase drstitvenega staleža iz odstavka 1, se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi čimprejšnja vrnitev zadevnega staleža na ravni nad tistimi, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY). Z odstopanjem od člena 4(2) te uredbe in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo na ravneh, nižjih od tistih, ki so posledica razponov za ciljno ribolovno umrljivost iz člena 4(1) te uredbe. Ti popravni ukrepi lahko po potrebi vključujejo tudi zakonodajne predloge, ki jih predloži Komisija, in nujne ukrepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Najnižje ravni drstitvene biomase (v tonah) se določijo na ravni biološke previdnostne referenčne točke (PaRP). | ||||||||||||
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 6 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
Člen 6 |
Člen 6 | ||||||||||||
Ukrepi v primeru ogroženosti morske plošče, iverke, romba in gladkega romba |
Tehnični ohranitveni ukrepi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb | ||||||||||||
1. Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da je ohranjanje staležev morske plošče, iverke, romba ali gladkega romba v Baltskem morju ogroženo, je Komisija v skladu s členom 15 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o posebnih ohranitvenih ukrepih za ogrožen stalež in v zvezi s katerim od naslednjih elementov: |
1. Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, da se zagotovi upravljanje staležev morske plošče, iverke, romba ali gladkega romba v Baltskem morju v skladu s previdnostnim pristopom, je Komisija v skladu s členom 15 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o posebnih ohranitvenih ukrepih za prilov morske plošče, iverke, romba in gladkega romba in v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi: | ||||||||||||
(c) (a) prilagoditev ribolovne zmogljivosti in ribolovnega napora; |
(a) prilagoditev ribolovne zmogljivosti in ribolovnega napora; | ||||||||||||
(d)(b) tehnični ukrepi, vključno z: |
| ||||||||||||
(1) lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, debelino vrvi, velikostjo opreme; |
(b) lastnost ribolovnega orodja, zlasti velikost mrežnega očesa, debelino vrvi, velikost opreme; | ||||||||||||
(2) uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja: |
(c) uporaba ribolovnega orodja, zlasti čas ribolova in globina, na kateri se orodje uporablja: | ||||||||||||
(3) prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih; |
(d) prepoved ali omejitev ribolova na določenih območjih; | ||||||||||||
(4) prepovedjo ali omejitvijo ribolova v določenih časovnih obdobjih; |
(e) prepoved ali omejitev ribolova v določenih časovnih obdobjih; | ||||||||||||
(5) najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja. |
(f) najmanjša referenčna velikost ohranjanja; | ||||||||||||
|
(g) druge lastnosti, povezane s selektivnostjo. | ||||||||||||
2. Ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni uresničevanju cilja iz člena 3(1)(b) in temeljijo na znanstvenem mnenju. |
2. Ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni uresničevanju cilja iz točke (b) člena 3(1) in uskladitvi z okoljsko zakonodajo Unije, kot je določeno v členu 3a, ter temeljijo na najboljšem znanstvenem mnenju, ki je na voljo. | ||||||||||||
3. Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 predložijo skupna priporočila za posebne ohranitvene ukrepe iz odstavka 1. |
3. Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 predložijo skupna priporočila za posebne ohranitvene ukrepe iz odstavka 1. | ||||||||||||
|
3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje z Evropskim parlamentom in ustreznim svetovalnim odborom. | ||||||||||||
|
3b. Komisija v posvetovanju z zadevnimi državami članicami eno leto po sprejetju delegiranih aktov iz odstavka 1 in nato vsako leto opravi analizo njihovega učinek. Če se pri analizi izkaže, da delegirani akt ne ustreza trenutnim razmeram, lahko zadevna država članica predloži skupno priporočilo v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Menimo, da je potrebna udeležba Evropskega parlamenta, preden se sprejme delegirani akt. Ker je za zaustavitev ali zavrnitev delegiranega akta pogosto malo časa, Parlament ne more ustrezno oceniti njegove vsebine. | |||||||||||||
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 7 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja za zadevne staleže in morsko ploščo ne velja pri ribolovu z naslednjim orodjem: mrežnimi pastmi, vršami in košarami. |
Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja ne velja pri ribolovu z naslednjim orodjem: mrežnimi pastmi, vršami in košarami, kogoli in mrežnimi pregradami. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Veljavni načrt v zvezi z zavržki se nanaša le na trsko in lososa, zato ne bi bilo primerno dodati papalina in sleda, saj je njuna stopnja preživetja nižja. | |||||||||||||
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
2. Ukrepi iz člena 1 so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3 in zlasti zaščiti nedoraslih ali drstečih se rib. |
2. Ukrepi iz člena 1 so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3, zlasti zaščiti nedoraslih ali drstečih se rib, pa tudi uskladitvi z okoljsko zakonodajo Unije, kot je določeno v členu 3a, ter zagotavljanju, da se čim bolj zmanjša negativen vpliv ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. | ||||||||||||
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – točka a | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 – točka f | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(f) o prepovedi ribolova z vlečno mrežo za Riški zaliv iz člena 22 navedene uredbe. |
črtano | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Z določbami v členu 22 Uredbe (ES) št. 2187/2005 se uveljavijo posebni ukrepi za zaščito Riškega zaliva, ki je zelo občutljivo ekoobmočje. Ti ukrepi so določeni v tistem delu Priloge III k pristopni pogodbi, ki se nanaša na ribištvo. Prepoved ribolova z vlečno mrežo v plitkih vodah Riškega zaliva bi bilo treba ne glede na navedene ukrepe ohraniti kot model upravljanja, ki se trenutno izvaja na tem območju. Prepoved je del ohranitvene politike, s katero so se razmere v Riškem zalivu stabilizirale, tako da so se staleži sleda povečali in so zdaj skladni z ravnmi največjega trajnostnega donosa, določenimi za ustrezni stalež. | |||||||||||||
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
4a. Poleg tega Komisija pred sprejetjem tehničnih ukrepov skuša upoštevati najnovejše znanstvene študije, vključno s študijami ICES. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Komisija mora sprejeti ukrepe, ki so potrebni za ohranitev staležev trske, sleda in papaline v Baltskem morju, kar pa mora storiti na podlagi najnovejših znanstvenih študij, da se ne bi zadevna ribištva pretirano kaznovala. | |||||||||||||
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 b (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
4b. V obdobju drstenja trske je prepovedan pelagični ribolov, pri katerem se uporablja nepremično orodje z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od 110 mm ali 120 mm v primeru prevese. | ||||||||||||
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Poglavje VI a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
POGLAVJE VIa | ||||||||||||
|
POSEBNI UKREPI | ||||||||||||
|
Člen 9a | ||||||||||||
|
Posebni ukrepi | ||||||||||||
|
1. Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedana kakršna koli ribolovna dejavnost na območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege, ki se merijo v skladu s koordinatnim sistemom WGS84: | ||||||||||||
|
(a) Področje 1: | ||||||||||||
|
– 55° 45′ N, 15° 30′ E | ||||||||||||
|
– 55° 45′ N, 16° 30′ E | ||||||||||||
|
– 55° 00′ N, 16° 30′ E | ||||||||||||
|
– 55° 00′ N, 16° 00′ E | ||||||||||||
|
– 55° 15′ N, 16° 00′ E | ||||||||||||
|
– 55° 15′ N, 15° 30′ E | ||||||||||||
|
– 55° 45′ N, 15° 30′ E | ||||||||||||
|
(b) Področje 2: | ||||||||||||
|
– 55° 00′ N, 19° 14′ E | ||||||||||||
|
– 54° 48′ N, 19° 20′ E | ||||||||||||
|
– 54° 45′ N, 19° 19′ E | ||||||||||||
|
– 54° 45′ N, 18° 55′ E | ||||||||||||
|
– 55° 00′ N, 19° 14′ E | ||||||||||||
|
(c) Področje 3: | ||||||||||||
|
– 56° 13′ N, 18° 27′ E | ||||||||||||
|
– 56° 13′ N, 19° 31′ E | ||||||||||||
|
– 55° 59′ N, 19° 13′ E | ||||||||||||
|
– 56° 03′ N, 19° 06′ E | ||||||||||||
|
– 56° 00′ N, 18° 51′ E | ||||||||||||
|
– 55° 47′ N, 18° 57′ E | ||||||||||||
|
– 55° 30′ N, 18° 34′ E | ||||||||||||
|
– 56° 13′ N, 18° 27′ E. | ||||||||||||
|
2. Vsa plovila Unije s skupno dolžino osem metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo orodje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2187/2005, imajo posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju. | ||||||||||||
|
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15 v zvezi s spremembo tega člena, kjer je potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 ter zlasti za zaščito nedoraslih ali drstečih se rib. | ||||||||||||
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 10 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
Člen 10 |
Člen 10 | ||||||||||||
Regionalno sodelovanje |
Regionalno sodelovanje | ||||||||||||
1. Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz tega poglavja. |
1. Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 6, 8 in 9 te uredbe. | ||||||||||||
2. Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 skupna priporočila predložijo v naslednjih rokih: |
2. Zadevne države članice lahko po posvetovanju z regionalnimi svetovalnimi sveti predložijo morebitna skupna priporočila iz členov 6(3), 8(3) in 9(4) prvič najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 14, vendar najpozneje do 1. septembra za ukrepe, ki zadevajo države članice. Priporočila lahko predložijo tudi v primeru, da se stanje katerega od staležev, ki jih zajema načrt, nenadoma spremeni, če se priporočeni ukrepi zaradi znanstvenega mnenja zdijo potrebni ali upravičeni. | ||||||||||||
a) za ukrepe iz člena 6(1) in v zvezi z določenim koledarskim letom najpozneje do 1. septembra prejšnjega leta; |
| ||||||||||||
b) za ukrepe iz členov 8(1) in 9(1) prvič najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato šest mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 14. |
| ||||||||||||
|
2a. Tudi pristojni svetovalni sveti lahko v skladu s časovnim razporedom iz odstavka 2 predložijo priporočila. | ||||||||||||
|
2b. Vsako odstopanje Komisije od skupnih priporočil se predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu in je lahko predmet pregleda. | ||||||||||||
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 12 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
Člen 12 |
Člen 12 | ||||||||||||
Predhodno obveščanje |
Predhodno obveščanje | ||||||||||||
1. Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 obveznost predhodnega obveščanja iz navedenega člena velja za |
1. Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 obveznost predhodnega obveščanja iz navedenega člena velja: | ||||||||||||
kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več, ki imajo na krovu najmanj 300 kg staleža trske |
(a) pri ribiških plovilih, ki lovijo trsko, za kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več, ki imajo na krovu najmanj 300 kilogramov staleža trske; | ||||||||||||
dve toni pelagičnega staleža. |
(b) pri ribiških plovilih, ki lovijo sled in/ali papalino, za kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več in ki imajo na krovu najmanj dve toni pelagičnega staleža. | ||||||||||||
2. Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je predhodno obdobje obveščanja iz navedenega člena vsaj ena ura pred predvidenim prihodom v pristanišče. |
2. Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je predhodno obdobje obveščanja iz navedenega člena vsaj ena ura pred predvidenim prihodom v pristanišče. Pristojni organi obalnih držav članic lahko za vsak primer posebej dovolijo zgodnejši vstop v pristanišče, če so izpolnjeni pogoji za ustrezne nadzorne ukrepe. | ||||||||||||
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 12 a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
Člen 12a | ||||||||||||
|
Izpolnjevanje in predložitev ribolovnih ladijskih dnevnikov | ||||||||||||
|
Z odstopanjem od člena 14(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 lahko kapitani ribiških plovil Unije, ki lovijo pelagične ali industrijske vrste in ki te ulove ohranjajo na krovu sveže in nerazvrščene, v ribolovnem ladijskem dnevniku navedejo vse količine vseh vrst v ulovu, znotraj dopustnega odstopanja v oceni količin v višini 10%, izračunanega v razmerju do celotnega ulova, ki se na krovu ohranja svež in nerazvrščen. | ||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||
Odstopanje od določb o ladijskem dnevniku iz Uredbe št. 1224/2009 je potrebno, saj omogoča izpolnjevanje teh določb v praksi in s tem preprečuje stalno nalaganje sankcij zaradi nespoštovanja določb, ki jih ni mogoče spoštovati. Razmere so še posebej problematične v Baltskem morju, v katerem se dve pelagični vrsti pojavljata v mešanih jatah. | |||||||||||||
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
(b) 5 ton pelagičnih staležev. |
(b) 2 toni pelagičnih staležev. | ||||||||||||
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 14 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
Člen 14 |
Člen 14 | ||||||||||||
Ocena načrta |
Ocena načrta | ||||||||||||
Komisija zagotovi, da se ocena učinkov tega načrta na staleže, zajete v tej uredbi, in ribolove, ki te staleže izkoriščajo, da se zlasti upoštevajo spremembe znanstvenega mnenja, izvede šest let po začetku veljavnosti načrta in nato vsakih nadaljnjih šest let. Komisija rezultate teh ocen predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. |
Komisija tri leta po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let oceni učinek večletnega načrta na staleže, zajete v tej uredbi, in ribolove, ki te staleže izkoriščajo, zlasti kar zadeva napredek, dosežen pri obnavljanju in ohranjanju staležev rib nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Komisija rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter lahko po potrebi in ob upoštevanju najnovejšega znanstvenega mnenja predlaga prilagoditve večletnega načrta in da pobudo za spremembo delegiranih aktov. | ||||||||||||
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Poglavje IX a (novo) | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
POGLAVJE IXa | ||||||||||||
|
PODPORA IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO | ||||||||||||
|
Člen 14a | ||||||||||||
|
Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo | ||||||||||||
|
Za namene člena 33(1)(c) Uredbe (EU) št. 508/2014 večletni načrt iz te uredbe velja za večletni načrt v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013. | ||||||||||||
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 8 in 9 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe. |
2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 8 in 9 se prenesejo na Komisijo za obdobje petih let od 1. septembra 2015. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. | ||||||||||||
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 16 | |||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||
Člena 20 in 21 Uredbe (ES) št. 2187/2005 se črtata. |
Uredba (ES) št. 2187/2005 se spremeni: | ||||||||||||
|
1. Člen 13(3) se črta. | ||||||||||||
|
2. V prilogi IV se v stolpcu „Najmanjša velikost“ besede „38 cm“ za najmanjšo dovoljeno velikost ohranjanja za trsko nadomestijo s „35 cm“. |
- [1] Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
OBRAZLOŽITEV
Predlog Komisije
Evropska komisija je oktobra 2014 objavila večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže. Namen predloga je vzpostaviti okvir za upravljanje več vrst za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju, kjer je ribištvo predvsem usmerjeno v te tri vrste. V zadnjih letih so trska, sled in papalina znašale več kot 94 % ulova v Baltskem morju. Baltsko morje je skoraj zaprto vodno telo, v katerem so te tri vrste povsod navzoče in stalno sovplivajo med sabo. Zato je nadvse pomembno, da pripravimo ureditev, ki bo omogočala priznanje sovplivanja med vrstami, ki jih načrt zajema, med drugim vpliv trske na staleže sleda in papaline in obratno.
Načrt upravljanja za staleže trske v Baltskem morju je vzpostavljen že od leta 2008[1], vendar je splošno ocenjen kot neustrezen sedanjemu stanjem staležu trske in ribištvu, ki je od njega odvisno. Staleža sleda in papaline še nista vključena v načrt upravljanja. Trska, sled in papalina so pomemben del baltskega ekosistema. Trske plenijo sled in papalino, zato velikost staleža trsk vpliva na velikost staležev sleda in papaline ter obratno. Načrt bi moral zajemati zlasti učinke ribolova trske na bokoplute ribe.
Ob upoštevanju velikih bioloških vplivov in okoljskih učinkov na baltske staleže je zaželeno, da bi se ob izboljšavah znanstvenega razumevanja vplivov in sprememb okoljskih pogojev lahko prilagodili ravni in vzorci izkoriščanja teh staležev. Tak pristop bi bil prav tako skladen z ekosistemskim pristopom k upravljanju ribištva. Prvi korak k tako prilagodljivemu upravljanju je predlog Komisije za vključitev vseh ustreznih staležev v enotni načrt upravljanja. To vključuje tudi ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v stopnjah za vsakega od staležev. S tem bo zagotovljen bolj prožen pristop k virom pri letnem določanju ribolovnih možnosti ter izboljšan odziv na spreminjanje stanja staležev.
Mnenje poročevalca
Splošna usmeritev predloga Komisije, da je potreben načrt upravljanja več vrst za Baltsko morje, je pravilna. Pristop upravljanja več vrst je učinkovitejši kot pa upravljanje samo ene vrste. Z načrtom bi moralo biti zagotovljeno uravnoteženo, trajnostno izkoriščanje teh staležev in stabilnost ribolovnih možnosti, s tem pa preživetje ribištva. Obenem bi moralo biti zagotovljeno, da bo upravljanje temeljilo na najnovejših znanstvenih priporočilih o statusu staležev, ki jih načrt zajema, sovplivanju med vrstami in drugih vidikih, povezanih z ekosistemi in ribištvom.
Poročevalec se tudi strinja s stališčem Komisije, da mora uredba vsebovati pravila o prilovu bokoplute ribe. Bokoplute ribe, kot so morska plošča, iverka, romb ali gladki romb, so lahko v znatnih količinah prisotne v prilovu pri ribolovu trske in ne predstavljajo znatnega tveganja za trske, sledi in papaline. Načrt Komisije v številnih točkah omenja bokoplavute ribe, medtem ko je to dejansko načrt za trsko, sled in papalino. Poročevalec želi premakniti poudarek z bokoplavute ribe na prilov glavnih vrst, ki so zajete v načrtu, sicer bi lahko porušili sorazmernost celotnega predloga. Prilov teh vrst, če je pravilno obravnavan, ne bi smel ogroziti njihovega pravilnega izkoriščanja. Komisija mora ukrepati in s pomočjo ustreznega niza tehničnih ukrepov urediti prilov bokoplavute ribe, če bi postal pretiran.
Poročevalec se tudi strinja s pristopom Komisije, da bi bilo treba dodatne ukrepe, potrebne za doseganje največjega trajnostnega donosa za ustrezne staleže, določiti na podlagi regionaliziranega pristopa reforme skupne ribiške politike. Vendar pa morajo biti pravila bolje povezana z načelom regionalizacije iz člena 18 osnovne uredbe in dovoljevati pravočasen odziv na nenadne spremembe statusa zajetih staležev. V primeru večletnih načrtov je treba upoštevati in prenesti v prakso prevladujoče mnenje v regiji ter v ustrezni fazi zagotoviti sodelovanje Evropskega parlamenta.
Poleg tega obstajajo tehtni razlogi za ohranitev sedanjih pravil, da bi se zaščitila staleže trske med drstenjem in mali ribolov. Nekateri predlogi sprememb bi v poletnih mesecih dovoljevali ribolov trske v malem obsegu brez negativnega vpliva na koncentracijo preddrstenja in drstenja v globinah Baltskega morja, daleč od priobalnega območja. To se utegne izkazati kot ekonomsko pomembno za ta segment ladjevja, saj so cene v tem obdobju visoke.
Nazadnje ne smemo pozabiti, da z načrtom orjemo ledino v vezi na področju zelo občutljivega ekosistema Baltskega morja. Lahko ga obravnavamo kot delo v teku, saj znanstveniki razvijajo naprednejše pristope k upravljanju več vrst, ki jih bo morda kasneje treba upoštevati v načrtu. Zato je pomembno, da je prvi pregled opravljen relativno zgodaj, zlasti ker je upravljanje več vrst nov koncept, ki se še razvija. Prvi pregled načrta bi bilo treba opraviti tri leta po začetku veljavnosti in, če bodo učinki načrta ugodni, pregled ponovit čez pet let. S tem bo zagotovljena tako potrebna prožnost načrta.
- [1] Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 (UL L 248, 22.9.2007).
POSTOPEK
Naslov |
Večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2014)0614 – C8-0174/2014 – 2014/0285(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
3.10.2014 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
PECH 20.10.2014 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Jarosław Wałęsa 21.10.2014 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
3.12.2014 |
21.1.2015 |
24.2.2015 |
|
|
Datum sprejetja |
31.3.2015 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 1 2 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Richard Corbett, Linnéa Engström, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Marek Józef Gróbarczyk, Anja Hazekamp, Verónica Lope Fontagné, Lidia Senra Rodríguez |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Fabio Massimo Castaldo, Fredrick Federley, Sandra Kalniete |
||||
Datum predložitve |
9.4.2015 |
||||