POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

23.4.2015 - (COM(2013)0794 – C7‑0414/2013 – 2013/0403(COD)) - ***I

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

(COM(2013)0794 – C7‑0414/2013 – 2013/0403(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013) 0794),

–       ob upoštevanju člena 294(2) in člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0414/2013),

–       ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0140/2015),

1.      sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.      poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Člen 1 – točka -1 Uredba (ES) št. 861/2007 Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (-1) Naslov uredbe se nadomesti z naslednjim: Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega poenostavljenega postopka v sporih vrednosti do 10 000 EUR   (Ta predlog spremembe bo povzročil posledične spremembe po vsem besedilu Uredbe (ES) št. 861/2007.)
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (5) Zvišanje zgornje meje vrednosti zahtevka na 10 000 EUR bi koristilo zlasti malim in srednjim podjetjem, ki se zdaj ne odločajo za tožbe, ker so stroški sodnih postopkov v okviru nacionalnih rednih ali poenostavljenih postopkov nesorazmerni z vrednostjo zahtevkov in/ali ti postopki trajajo predolgo. Zvišanje zgornje meje vrednosti zahtevka bi izboljšalo dostop do učinkovitega in cenejšega sodnega varstva v čezmejnih sporih malih in srednjih podjetij. Boljši dostop do sodnega varstva bi okrepil zaupanje v čezmejne posle in prispeval k čim večjemu izkoriščanju možnosti, ki jih ponuja notranji trg. (5) Zvišanje zgornje meje vrednosti zahtevka, tako da bi pokrivali vse spore s pravnimi osebami do vrednosti 10 000 EUR, bi koristilo zlasti malim in srednjim podjetjem, ki se zdaj ne odločajo za tožbe, ker so stroški sodnih postopkov v okviru nacionalnih rednih ali poenostavljenih postopkov nesorazmerni z vrednostjo zahtevkov in/ali ti postopki trajajo predolgo. Zvišanje zgornje meje vrednosti zahtevka bi izboljšalo dostop do učinkovitega in cenejšega sodnega varstva v čezmejnih sporih malih in srednjih podjetij. Boljši dostop do sodnega varstva bi okrepil zaupanje v čezmejne posle in prispeval k čim večjemu izkoriščanju možnosti, ki jih ponuja notranji trg. Za namene te uredbe bi morali šteti, da je spor s pravno osebo, če je vsaj ena tožena stranka pravna oseba, ki jo kot tako obravnava pravo države članice ali tretje države, in ne posameznik, ki deluje v svojem imenu. Spori s posamezniki, ki delujejo v svojem imenu, bi bili pokriti le, če vrednost zahtevka ne presega 5000 EUR.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Evropski postopek v sporih majhne vrednosti bi bilo nadalje mogoče izboljšati tako, da se izkoristi tehnološki napredek na področju pravosodja, ki odpravlja odvračilne dejavnike pri dostopu do sodnega varstva, to so geografska razdalja in njene posledice v smislu visokih stroškov in dolgotrajnosti postopkov.	(8) Evropski poenostavljeni postopek ▌bi bilo nadalje mogoče izboljšati tako, da se izkoristi tehnološki napredek na področju pravosodja, ki naj bi odpravil odvračilne dejavnike pri dostopu do sodnega varstva, to so geografska razdalja in njene posledice v smislu visokih stroškov in dolgotrajnosti postopkov.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Glavne obravnave in izvajanje dokazov prek zaslišanj prič, strokovnjakov ali strank bi bilo treba izvajati z uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo. To ne bi smelo vplivati na pravico strank v postopku, da so med glavno obravnavo prisotne na sodišču. V okviru glavnih obravnav in izvajanja dokazov bi morale države članice uporabljati sodobna sredstva za komuniciranje na daljavo, ki strankam omogočajo, da se zaslišanja udeležijo, ne da bi morale potovati na sodišče. Če ima oseba, ki jo je treba zaslišati, stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri pred sodiščem poteka postopek, bi bilo treba glavno obravnavo organizirati v skladu s pravili iz Uredbe Sveta (ES) št. 1206/200117. Če ima stranka, ki jo je treba zaslišati, stalno prebivališče v državi članici, v kateri se nahaja pristojno sodišče, ali v tretji državi, se lahko glavna obravnava izvede prek videokonference, telekonference ali s pomočjo druge tehnologije za komuniciranje na daljavo v skladu z nacionalno zakonodajo. Stranka bi morala vedno imeti pravico do prisotnosti na glavni obravnavi na sodišču, če to zahteva. Sodišče bi moralo uporabiti najpreprostejši in najcenejši način izvajanja dokazov.	(12) Glavne obravnave in izvajanje dokazov prek zaslišanj prič, strokovnjakov ali strank bi bilo treba izvajati z uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo. To ne bi smelo vplivati na pravico strank v postopku, da so med glavno obravnavo prisotne na sodišču. V okviru glavnih obravnav in izvajanja dokazov bi morale države članice uporabljati sodobna sredstva za komuniciranje na daljavo, ki strankam omogočajo, da se zaslišanja udeležijo, ne da bi morale potovati na sodišče. Če ima oseba, ki jo je treba zaslišati, stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri pred sodiščem poteka postopek, bi bilo treba glavno obravnavo organizirati v skladu s pravili iz Uredbe Sveta (ES) št. 1206/200117. Če ima stranka, ki jo je treba zaslišati, stalno prebivališče v državi članici, v kateri se nahaja pristojno sodišče, ali v tretji državi, se lahko glavna obravnava izvede prek videokonference, telekonference ali s pomočjo druge tehnologije za komuniciranje na daljavo v skladu z nacionalno zakonodajo. Stranka, ki to zahteva, bi morala vedno imeti pravico do prisotnosti in do izjave na glavni obravnavi na sodišču oziroma do prisotnosti in do izjave njene priče. Sodišče bi moralo uporabiti najpreprostejši in najcenejši način izvajanja dokazov.
__________________	__________________
17 Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 1).	17 Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 1).
Obrazložitev
Pri zaslišanju prič je treba spoštovati načelo neposrednosti in ustne narave postopka.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Morebitni stroški sodnega postopka lahko vplivajo na odločitev tožeče stranke glede vložitve tožbe. Od teh stroškov lahko zlasti sodne takse odvrnejo tožeče stranke od vložitve tožbe, predvsem v tistih državah članicah, kjer so sodne takse nesorazmerne. Sodne takse bi morale biti sorazmerne z vrednostjo zahtevka, da se zagotovi dostop do sodnega varstva v čezmejnih sporih majhne vrednosti. Cilj te uredbe ni uskladitev sodnih taks; namesto tega uvaja najvišjo zgornjo mejo za sodne takse, ki bo velikemu deležu tožečih strank omogočila dostop do postopka, hkrati pa bo državam članicam omogočala, da po lastni presoji izberejo metodo izračuna in višino sodnih taks.	(13) Morebitni stroški sodnega postopka so eden od temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev tožeče stranke glede vložitve tožbe. Od teh stroškov lahko zlasti sodne takse odvrnejo tožeče stranke od vložitve tožbe, predvsem v tistih državah članicah, kjer so sodne takse nesorazmerne. Sodne takse bi morale biti določene v višini, ki ne presega taks, ki se zaračunajo za ustrezne domače postopke. Pričakovati je, da bodo enako visoke ali nižje takse spodbudile uporabo evropskega poenostavljenega postopka, deloma tudi zaradi tega, ker bo prikazan kot stroškovno učinkovit instrument, primerljiv z bolj znanimi domačimi postopki. V državah članicah, kjer ni ustreznih domačih postopkov, bi morale biti sodne takse določene na višini, ki ni nesorazmerna z vrednostjo zahtevka.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Zaradi plačila sodnih taks se od tožeče stranke ne bi smelo zahtevati, da v ta namen potuje ali najame odvetnika. Zato bi morala vsa sodišča, pristojna za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, sprejemati vsaj bančna nakazila in plačila prek spletnih sistemov za plačevanje s kreditno ali debetno kartico.	(14) Zaradi plačila sodnih taks se od tožeče stranke ne bi smelo zahtevati, da v ta namen potuje ali najame odvetnika. Zato bi morala vsa sodišča, pristojna za evropski poenostavljeni postopek ▌, sprejemati vsaj bančna nakazila, plačila prek spletnih sistemov za plačevanje s kreditno ali debetno kartico ali druge vrste sredstev za plačila na daljavo.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, kjer vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 10 000 EUR v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“). 1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, kjer je vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov do 10 000 EUR, če gre za spor s pravno osebo, ali do 5000 EU, če gre za spor s fizično osebo, v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Ta uredba se ne uporablja, kadar so, v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka, vsi naslednji elementi, če so pomembni, v isti državi članici: črtano (a) stalno ali običajno prebivališče strank;   (b) kraj izvajanja pogodbe;   (c) kraj, kjer so nastala dejstva, na katerih temelji zahtevek;   (d) kraj izvršbe sodbe;   (e) pristojno sodišče.   Stalno prebivališče se določi v skladu s [členoma 59 in 60 Uredbe (ES) št. 44/2001] / [členoma 62 in 63 Uredbe (EU) št. 1215/2012].
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 2 – odstavek 3 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (f) z delovnim pravom; črtano
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 2 – odstavek 3 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (h) s kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem. črtano
Obrazložitev
Ker osebnostne pravice niso več izključene s področja uporabe Uredbe Bruselj I, se tudi v postopkih v sporih majhne vrednosti ta izjema ne bi smela uporabljati.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe Člen 1 – točka 2 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Člen 3 se črta. črtano
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka a Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 4 – odstavek 4 – drugi pododstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Sodišče tožečo stranko obvesti, da je bila vloga zavržena.“ Sodišče, ki je odločilo o vsebini zahtevka, tožečo stranko obvesti, da je bila vloga zavržena, ter o možnih načinih pritožbe zoper sprejeto odločitev.
Obrazložitev
Sodišče, ki je odločilo o zahtevku, bi moralo tožečo stranko obvestiti o možnih načinih pritožbe zoper sprejeto odločitev. Vsaka država članica bi morala določiti te načine pritožbe v skladu s svojim nacionalnim pravom, ki se uporablja.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe Člen 1 – točka 3 – točka b Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 4 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 5. Države članice zagotovijo, da je standardni obrazec zahtevka A na voljo v papirni obliki pri vseh sodiščih, pri katerih se lahko začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti, ter v elektronski obliki na spletnih mestih navedenih sodišč ali ustreznega osrednjega organa. 5. Države članice zagotovijo, da vsa sodišča, pri katerih se lahko začne evropski poenostavljeni postopek, izpolnijo svojo obveznost in državljanom prek svojih pristojnih služb nudijo standardni obrazec zahtevka A v papirni obliki, in da je ta na voljo pri vseh sodiščih, pri katerih se lahko začne evropski poenostavljeni postopek ▌, ter v elektronski obliki na spletnih mestih navedenih sodišč ali ustreznega osrednjega organa.
Obrazložitev
Izvajanje besedila uredbe v predloženi obliki bi lahko pripeljalo do težav, zlasti glede dostopnosti standardnega obrazca zahtevka A v papirni obliki. Npr. v Romuniji je potrebno jasno določiti, da imajo sodišča obveznost, da državljanom ponudijo standardni obrazec zahtevka A v papirni obliki prek vložišča, saj romunska sodišča še niso začela uporabljati tega načina dela in tako državljani nimajo dostopa do standardnih obrazcev, zahtevkov, primerov predložitve zadeve sodišču itd. v papirni obliki.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe Člen 1 – točka 4 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 5 – odstavek 1 – drugi pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b) obe stranki izrazita pripravljenost za sodno poravnavo in v ta namen zahtevata glavno obravnavo.“ (b) obe stranki izrazita pripravljenost za sodno poravnavo in te ni mogoče doseči z dopisovanjem.
Obrazložitev
Glavna obravnava ne bi smela biti obvezna za sodno poravnavo, temveč bi jo bilo treba organizirati le, če je to potrebno.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Glavna obravnava se izvede z videokonferenco, telekonferenco ali drugo ustrezno tehnologijo za komuniciranje na daljavo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001, če ima stranka, ki jo je treba zaslišati, stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je pristojno sodišče. 1. Od [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] se vsaka glavna obravnava izvede z videokonferenco, telekonferenco ali drugo ustrezno tehnologijo za komuniciranje na daljavo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001, če ima stranka, ki jo je treba zaslišati, stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je pristojno sodišče.   1a. Države članice zagotovijo, da so zadevna sodišča opremljena z ustrezno tehnologijo za komuniciranje na daljavo. 2. Stranka ima vedno pravico do nastopa pred sodiščem in pravico do izjave, če to zahteva.“ 2. Stranka ima vedno pravico do nastopa pred sodiščem in pravico do izjave, če to zahteva.“
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   2a. Sodišče dovoli strankam, da zaslišanim pričam zastavijo vprašanja v pisni obliki, če meni, da je to potrebno za pravično poravnavo zahtevka. Sodišče vprašanja strank posreduje pričam in jih obvesti o roku, do katerega morajo priče pripraviti pisni odgovor za stranke in svoj odgovor posredovati sodišču.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe Člen 1 – točka 6 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 9 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   2b. Sodišče imenuje strokovnjaka, ki ga je treba zaslišati v skladu z odstavkom 2a.
Obrazložitev
Postopek za imenovanje strokovnjaka bi moral biti določen v besedilu uredbe. V besedilu bi moralo biti tudi zapisano, če imajo stranke pravico do svojega lastnega strokovnjaka in če imajo možnost, da strokovnjaku zastavijo vprašanja. Kar zadeva možnosti strank, da pričam zastavijo vprašanja v pisni obliki, bi morala biti ta pravica urejena tako, da bi zagotavljala, da se spoštuje pravica do obrambe strank in da se doseže pravična poravnava zahtevka.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Države članice zagotovijo, da stranke lahko dobijo praktično pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. Takšna pomoč je na voljo zlasti pri ugotavljanju, ali se postopek lahko uporabi za reševanje zadevnega spora, ter pri določanju pristojnega sodišča, izračunu zapadlih obresti in določitvi dokumentov, ki jih je treba priložiti. 1. Države članice zagotovijo, da stranke lahko dobijo praktično pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. Takšna pomoč je brezplačna in na voljo zlasti pri ugotavljanju, ali se postopek lahko uporabi za reševanje zadevnega spora, ter pri določanju pristojnega sodišča, izračunu zapadlih obresti in določitvi dokumentov, ki jih je treba priložiti.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 13 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Listine iz členov 5(2) in 7(2) se vročajo s poštnimi storitvami ali v elektronski obliki s potrdilom o prejemu, vključno z datumom prejema. Listine se vročajo v elektronski obliki le stranki, ki se je vnaprej izrecno strinjala, da se ji lahko listine vročajo v elektronski obliki. Vročitev v elektronski obliki se lahko potrdi z avtomatično potrditvijo dostave. 1. Listine iz členov 5(2) in 7(2) se vročajo s poštnimi storitvami ali v elektronski obliki s potrdilom o prejemu, vključno z datumom prejema. Način vročitve preprečuje zlorabe in zagotavlja zaupnost. Listine se vročajo v elektronski obliki le stranki, ki se je vnaprej izrecno strinjala, da se ji lahko listine vročajo v elektronski obliki. Vročitev v elektronski obliki se lahko potrdi tudi z avtomatično potrditvijo dostave.
Predlog spremembe  20 Predlog uredbe Člen 1 – točka 8 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Vsa pisna sporočila med sodiščem in strankami, ki niso navedena v odstavku 1, se pošiljajo v elektronski obliki s potrdilom o prejemu, če je tak način pošiljanja sprejemljiv v postopkih v skladu z nacionalno zakonodajo in samo če se stranka strinja s takšnim načinom sporočanja. Vsa pisna sporočila med sodiščem in strankami, ki niso navedena v odstavku 1, se pošiljajo v elektronski obliki s potrdilom o prejemu, če je tak način pošiljanja sprejemljiv v postopkih v skladu z nacionalno zakonodajo▌.
Obrazložitev
Sklicevanje na nacionalno zakonodajo zadostuje. Na evropski ravni ne bi smeli uvajati posebne zahteve za privolitev stranke, če ta zahteva na nacionalni ravni ne obstaja.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 15 a – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Sodna taksa, ki se zaračuna za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, ne presega 10 % vrednosti zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov. Če države članice zaračunavajo minimalno sodno takso za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, navedena taksa v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka, ne sme presegati 35 EUR. 1. Sodna taksa, ki se zaračuna za evropski poenostavljeni postopek ▌, ne presega 5 % vrednosti zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov. Če države članice zaračunavajo minimalno sodno takso za evropski postopek v sporih majhne vrednosti, navedena taksa v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka, ne sme presegati 35 EUR.
Obrazložitev
Predlagani delež v višini 10 % vrednosti zahtevka je previsok. Primerneje bi bilo določiti takso v višini 5 % vrednosti zahtevka (ali celo 3 %). V primeru zahtevka z največjo vrednostjo 10 000 EUR bi tako taksa znašala 500 EUR ali okoli 2217,35 RON.
Predlog spremembe  22 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 15 a – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1a. Vsaka država članica določi prag minimalnega dohodka, pod katerim stranki ni treba plačati sodnih taks.
Obrazložitev
Od strank z zelo nizkimi dohodki ne bi smeli zahtevati plačila sodnih taks, kljub temu pa ni primerno določiti enotnega vseevropskega zneska v ta namen, saj se minimalne plače in življenjski stroški razlikujejo med državami članicami. Zato bi morala vsaka država članica določiti svoj prag, po možnosti ob upoštevanju minimalne plače v državi.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 15 a – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice zagotovijo, da lahko stranke sodne takse plačajo z uporabo sredstev za plačila na daljavo, vključno z bančnimi nakazili in spletnim plačilnim sistemom za plačevanje s kreditno ali debetno kartico.“ Države članice zagotovijo, da lahko stranke sodne takse plačajo z uporabo sredstev za plačila na daljavo, vključno z bančnimi nakazili ali spletnim plačilnim sistemom za plačevanje s kreditno ali debetno kartico.
Obrazložitev
Pomembno je, da se lahko sodne takse plačajo na daljavo in da stranki ni treba zgolj zaradi tega potovati, vendar od držav članic ne bi smeli zahtevati, da omogočijo več kot en način plačila na daljavo.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe Člen 1 – točka 16 Uredba (ES) št. 861/2007 Člen 28 – prvi odstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Komisija do [5 let od datuma začetka uporabe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o delovanju te uredbe. Temu poročilu se, če je primerno, priložijo zakonodajni predlogi. Komisija do [5 let od datuma začetka uporabe] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o delovanju te uredbe. Temu poročilu se, če je primerno, priložijo zakonodajni predlogi. Do [2 leti od datuma začetka uporabe] se pripravi vmesno poročilo, v katerem se pregleda širjenje informacij o evropskem poenostavljenem postopku v državah članicah, in lahko vključuje priporočila, kako izboljšati ozaveščenost javnosti glede tega instrumenta.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe Člen 2 a (novo) Uredba (ES) št. 1896/2006 Člen 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 2 a   Člen 20 Uredbe (ES) št. 1896/2006 se nadomesti z naslednjim:   „Člen 20   Minimalni standardi za ponovno preučitev sodne odločbe   1. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga pred pristojnim sodiščem države članice, v kateri je bil izdan plačilni nalog, če:   (a) plačilni nalog toženi stranki ni bil vročen pravočasno in na način, ki bi ji omogočil pripravo obrambe; ali   (b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde.   Vendar pa pravica zahtevati ponovno preučitev iz prvega pododstavka ne velja, če tožena stranka ni izpodbijala sodne odločbe, ko je imela to možnost.   2. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan, glede na zahteve te uredbe, ali zaradi drugih izrednih okoliščin.   3. Rok za vložitev zahteve za ponovno preučitev je 30 dni. Teči začne od dneva, ko je bila tožena stranka dejansko seznanjena z vsebino naloga in je bila sposobna ukrepati, vendar najpozneje od dneva prvega izvršilnega ukrepa, zaradi katerega njeno premoženje v celoti ali delno postane nerazpoložljivo. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi velike razdalje.   4. Če sodišče zavrne zahtevo za ponovno preučitev iz odstavka 1 ali 2, ker za to ni podan noben od tam navedenih razlogov, ostane evropski plačilni nalog veljaven.   Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 ali 2, je evropski plačilni nalog ničen. Vendar upnik ne izgubi pravic, ki izhajajo iz prekinitve prekluzivnih ali zastaralnih rokov.“
Obrazložitev
Člen 18 Uredbe 861/2007 bo spremenjen v skladu z ustrezno določbo Uredbe 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, za večjo jasnost in lažje izvajanje v praksi. Ker ni nobenega razloga, zakaj so te določbe o ponovni preučitvi, ki imajo povsem enak namen, v različnih evropskih predpisih oblikovane drugače, je primerno spremeniti tudi ustrezni člen 20 Uredbe (ES) št. 1896/2006.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe Člen 3 – drugi odstavek
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Uporablja se od [6 mesecev od datuma začetka veljavnosti uredbe]. Uporablja se od [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti uredbe], z izjemo točk 13 do 15 člena 1, ki se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti.
Obrazložitev
Ker se z navedenimi točkami uvajajo obveznosti za države članice, ki jih je treba izpolniti do datuma uporabe sprememb, in ker se na Komisijo v skladu z njimi prenese pooblastilo za sprejemanje zahtevanih obrazcev, je treba te točke začeti uporabljati prej.

OBRAZLOŽITEV

I. Uvod

Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti je namenjena poenostavitvi in pospešitvi postopkov v zvezi s čezmejnimi spori majhne vrednosti in znižanju stroškov. Zasnovana je bila predvsem za to, da bi potrošniki ter mala in srednja podjetja (MSP) lažje uveljavljali svoje zahtevke ter tako imeli zagotovljen dostop do sodnega varstva. Poročevalka ta cilj v celoti podpira.

Pri analizi stanja, opravljeni po petih letih uporabe te uredbe, se je izkazalo, da je evropski postopek v sporih majhne vrednosti uporabno sredstvo. Kljub temu bi ga bilo mogoče uporabljati še širše in v večji meri, kar je novembra 2013 poudarila Komisija v svojem poročilu o uporabi. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je zmanjšal stroške čezmejnih sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti tudi do 40 %, njihovo trajanje pa je z do dveh let in petih mesecev skrajšal na povprečno pet mesecev. Po drugi strani se število vlog med državami članicami močno razlikuje in se je v letu 2012 gibalo med zgolj tremi vlogami v Bolgariji in 1047 vlogami v Španiji.

Parlament je v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2011 ugotovil, da „ostaja uporaba sodišč za spore majhne vrednosti v številnih državah članicah zelo nizka in da je treba narediti več na področju pravne varnosti, jezikovnih ovir in preglednosti postopkov“. Vsak primer zahtevka majhne vrednosti, ki ga potencialne tožeče stranke ne uveljavljajo, ker niso naklonjene možnostim, ki so jim na voljo, ali z njimi niso seznanjene, je utemeljeno zaskrbljujoč, saj bi lahko to zelo ogrozilo zaupanje v notranji trg, zlasti kar zadeva njegovo čezmejno razsežnost in priložnosti za spletno trgovanje.

II. Predlog Komisije

II A. Področje uporabe

Komisija predlaga zvišanje zgornje meje vrednosti zahtevkov majhne vrednosti, za katere se uporablja evropski postopek v sporih majhne vrednosti, s sedanjih 2 000 EUR na 10 000 EUR. Meni, da je to zvišanje zgornje meje za potrošnike sicer manj pomembno, saj večina njihovih zahtevkov ne presega 2 000 EUR, vendar pomeni znatno izboljšanje za mala in srednja podjetja. Po ugotovitvah Komisije je le 20 % zahtevkov podjetij manjših od 2 000 EUR, medtem ko jih približno 30 % znaša od 2 000 EUR do 10 000 EUR. Z uvedbo nove zgornje meje v višini 10 000 EUR bi se torej delež zahtevkov podjetij, ki se rešujejo v okviru evropskega postopka, s sedanjih 20 % povečal na približno 50 %.

Komisija predlaga tudi razširitev opredelitve čezmejne zadeve in s tem področja uporabe te uredbe. Sedanja uredba se uporablja samo, če ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek. Komisija zato predlaga, da se vključijo tudi zadeve, v katerih imata obe stranki stalno prebivališče v isti državi članici, prisoten pa je še drug čezmejni element, kot je kraj izvajanja pogodbe, kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka, ali izvrševanje sodbe v drugi državi članici.

II B. Postopek

Iz raziskave, ki jo je opravila Komisija, je razvidno, da 45 % družb v čezmejnem sporu ne vloži tožbe, ker so stroški sodnih postopkov nesorazmerni z vrednostjo zahtevkov, 27 % pa jih tožbe ne vloži, ker bi postopek trajal predolgo. Komisija za večjo uspešnost evropskega postopka v sporih majhne vrednosti predlaga dodatno zmanjšanje njegovih stroškov in trajanja.

Sedanja uredba omogoča pošiljanje začetne vloge po elektronski pošti, če je to sprejemljivo v državi članici, v kateri se postopek začne (člen 4(1)). Člen 13 pa določa, da se med postopkom listine primarno vročajo s poštnimi storitvami s potrdilom o prejemu, medtem ko se drugi načini vročanja, na primer v elektronski obliki, lahko uporabljajo le, če vročitev po pošti ni mogoča. To v praksi pomeni, da v mnogih državah članicah vsa komunikacija med strankami in sodiščem poteka po pošti.

Komisija predlaga, da vročitev listin po pošti in vročitev v elektronski obliki postaneta enakovredni, pod pogojem, da se stranka z vročitvijo listin v elektronski obliki že vnaprej izrecno strinja.

Ker gre pri evropskem postopku v sporih majhne vrednosti načeloma za pisni postopek, se glavne obravnave organizirajo le v izrednih okoliščinah. V skladu s sedanjo zakonodajo lahko sodišče „izvede glavno obravnavo z video konferenco […], če so na voljo tehnična sredstva.“. To pomeni, da bi osebe, ki so vabljene na glavno obravnavo, v primeru, ko tehnična sredstva niso na voljo, morale potovati na sodišče, ki je lahko tudi v drugi državi članici. Sedanja uredba ne vsebuje nobene spodbude ali obveznosti za države članice, da zagotovijo ta tehnična sredstva.

Komisija predlaga, da se glavne obravnave v prihodnje vedno izvajajo s sredstvi za komuniciranje na daljavo, razen če stranka zahteva, da je fizično navzoča in zaslišana pred sodiščem.

II C. Stroški

Sodne takse za zadeve, ki se rešujejo v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, se v državah članicah močno razlikujejo, in sicer se v nekaterih državah sodne takse sploh ne zaračunavajo, v nekaterih pa lahko znašajo tudi do 57 % vrednosti zahtevka. Sodne takse se praviloma zaračunajo vnaprej ob vložitvi vloge in se tožeči stranki povrnejo le v primeru uspešnega zahtevka (načelo „neuspešna stranka plača“). Komisija predlaga, da se kot najvišji znesek sodnih taks določi 10 % vrednosti zahtevka, saj bi se s tem dodatno izboljšal dostop do sodnega varstva. Poleg tega predlaga, da se kot najvišji znesek za minimalno sodno takso določi 35 EUR.

Ker je treba v številnih državah članicah sodne takse plačati z gotovino ali v obliki kolekov, morajo stranke za plačilo le-teh potovati v državo članico, v kateri je zadevno sodišče, ali pa morajo tam najeti odvetnika. V obeh primerih nastanejo stroški, kar utegne stranke odvrniti od uveljavljanja zahtevkov. Zato Komisija skuša uvesti obveznost za države članice, da omogočijo plačilo sodnih taks na daljavo.

V skladu z veljavno zakonodajo mora stranka, ki zahteva izvršbo, priložiti overjeno kopijo sodbe in obrazca D, ki vsebuje potrdilo v zvezi s sodbo. Komisija ugotavlja, da se običajno celoten obrazec na stroške stranke prevaja v jezik države članice izvršbe.

Predlaga, da se zahteva po prevajanju omeji zgolj na točko 4.3 obrazca (vsebino sodbe).

III. Ocena poročevalke

III A. Področje uporabe

Poročevalka pozdravlja zvišanje zgornje meje za uporabo evropskega postopka v sporih majhne vrednosti. Če bo poenostavljeni postopek na voljo tudi za čezmejne zahtevke v vrednosti od 2 000 EUR do 10 000 EUR, bo mogoče več zadev rešiti z nižjimi stroški in krajšimi postopki.

Poročevalka meni, da bo s tem še več zadev, pri katerih bodo lahko podjetja in potrošniki deležni dobrodošlih prihrankov. Za zagotovitev potrebnih postopkovnih jamstev za zahtevke večje vrednosti mora zgornja meja vrednosti zahtevkov majhne vrednosti ostati razumno nižja od zneska povprečnega zahtevka. Ne bi smeli pozabiti, da se bo ta postopek zaradi zvišanja zgornje meje pogosteje uporabljal in bo torej postal del običajnega dela sodišča. S tem bodo morebitni uporabniki, zlasti potrošniki, lažje dostopali do potrebnih informacij. Zvišanje zgornje meje nad 10 000 EUR pa v tej fazi ni izvedljivo, zato poročevalka podpira zneske, ki jih je predlagala Komisija.

III B. Postopek

Čas je, da se postopek posodobi, zato se predlaga izvedba glavnih obravnav z videokonferenco. Potreba po potovanju na glavno obravnavo in kritju potnih stroškov je lahko v čezmejnih zadevah precejšnja obremenitev. V raziskavi o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ki jo je opravila Komisija, je tretjina anketirancev navedla, da bi bili bolj pripravljeni vložiti zahtevek, če bi se lahko postopki v celoti izvedli na daljavo, torej če njihova fizična navzočnost na sodišču ne bi bila potrebna.

Dodati je treba, da bi bilo treba za to na sodiščih zagotoviti ustrezne prostore in opremo ter jih vzdrževati. Ta infrastruktura pogosto ni na voljo, sredstev zanjo pa v tem obdobju ekonomske krize primanjkuje. Zato poročevalka meni, da bi bilo treba državam članicam dati na voljo dodatni dve leti, da se zagotovi razpoložljivost te infrastrukture povsod v Evropi, kjer je to potrebno.

Poleg tega v zvezi z glavnimi obravnavami meni, da bi moralo imeti sodišče večjo diskrecijsko pravico, da ne ugodi zahtevi za glavno obravnavo, kadar ta na podlagi dejstev v zadevi ni potrebna.

Podpira predlog v točkah, kjer se skuša spodbuditi uporaba informacijske tehnologije. Podatki kažejo, da nezadostna uporaba informacijske tehnologije državljane odvrača od uporabe evropskega postopka v sporih majhne vrednosti. V raziskavi, ki jo je izvedla Komisija, je namreč petina anketirancev navedla, da bi bili uporabi postopka bolj naklonjeni, če bi se lahko vsi postopki izvedli prek spleta. Vendar pa mora elektronski komunikacijski sistem, ki se uporablja v ta namen, delovati brezhibno in zagotavljati enako postopkovno varnost kot poštne storitve, npr. kar zadeva potrdilo o prejemu.

Zato bi bilo treba okrepiti določbe o uporabi informacijske tehnologije, kar pa ne bi smelo po nepotrebnem vplivati na nacionalne postopke.

III C. Stroški

Poročevalka meni, da so stroški v višini 1 000 EUR, ki bi se lahko v skladu z novim pravilom zaračunali za zahtevek v vrednosti 10 000 EUR, še vedno precej visoki, vendar o tem še vedno v veliki meri odločajo države članice.

Predlog Komisije, da se kot najvišji znesek za minimalno sodno takso določi 35 EUR, je razumen glede na ugotovitev, da povprečna minimalna sodna taksa za zahtevek v vrednosti 200 EUR znaša 34 EUR, za zahtevek v vrednosti 500 EUR pa 44 EUR. Poročevalka meni tudi, da bi morale stranke z nižjimi dohodki imeti ugodnost, da so oproščene tega plačila. Za določitev praga za oprostitev plačila takse v vsaki državi članici bi bilo treba upoštevati minimalno plačo v državi.

Poročevalka podpira predlog Komisije o določitvi obveznosti držav članic, da uvedejo sredstva za plačilo na daljavo, vključno z bančnimi nakazili in spletnimi sistemi za plačevanje s kreditno ali debetno kartico. Tako bi tožeče stranke prihranile pri stroških plačil, ki po ocenah Komisije znašajo od 400 EUR do 800 EUR, če je treba kriti tudi potne stroške. Kadar se zahtevek dovolj dobro obravnava na daljavo, bi bilo namreč nesmiselno, da bi morale stranke potovati zgolj zaradi plačila taks. Da bodo državljani deležni teh prihrankov, bo treba izvrševanju te zahteve nameniti posebno pozornost. Poročevalka obenem meni, da upravam sodišč v državah članicah ne bi bilo treba zagotoviti več načinov plačila na daljavo, temveč bi bilo dovolj, da zagotovijo enega.

Sprememba zahteve v zvezi s prevajanjem je pozitivna, saj bo omogočila prihranke v obliki denarja in časa. Po podatkih, ki jih je objavila Komisija, povprečni stroški prevajanja obrazca D znašajo 60 EUR, ki bi lahko bili nižji in bi znašali 40 EUR, če bi se prevajala le točka 4.3. To pa ne bi povzročilo težav v zvezi z razumevanjem, saj so v besedilu uredbe vsi deli obrazca, razen točke 4.3, že na voljo v vseh uradnih jezikih. Za dodatno poenostavitev postopka bi bilo treba preučiti tudi možnost zagotavljanja obrazcev v elektronski obliki.

IV. Ozaveščenost in usmerjanje

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je lahko uspešen samo, če so potrošniki in podjetja ter sodišča in združenja, ki zagotavljajo svetovanje, z njim seznanjeni. Po podatkih Komisije 86 % državljanov in skoraj 50 % sodišč za ta postopek sploh še ni slišalo. Zato je bistveno, da Komisija nadaljuje s svojimi prizadevanji za zagotavljanje informacij o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, zlasti prek portala e-pravosodje. Enako pomembno je tudi, da države članice njena prizadevanja dopolnjujejo z nacionalnimi kampanjami za ozaveščanje.

Poleg tega potrošniki in podjetja potrebujejo tudi zelo konkretne informacije o tem, kako lahko postopek uporabijo v praksi in koliko bi jih to stalo. Zato je smiselno, da države članice zagotovijo informacije o sodnih taksah in načinih plačila za evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Komisija bo te informacije objavila na internetu, tako da bodo lahko potrošniki in podjetja sprejeli ozaveščeno odločitev.

Potrošniki ter mala in srednja podjetja utegnejo potrebovati praktično pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za postopek. Torej je predlog Komisije o praktični pomoči zelo koristen, vendar le, če je ta pomoč usmerjena, praktična in specifična. Morda bi bilo koristno preučiti možnosti spletnega usmerjanja, pri čemer je treba upoštevati, da bo potrebno tudi individualno, osebno svetovanje. Pomoč je lahko koristna tudi v fazi izvrševanja.

V. Sklepne ugotovitve

Poročevalka je na splošno zelo naklonjena spremembam, ki jih je predlagala Komisija. Meni, da bodo spremembe, predlagane v tem osnutku poročila, še izboljšale delovanje postopka v sporih majhne vrednosti, in z zanimanjem pričakuje zamisli, ki jih bodo v obliki predlogov sprememb podali drugi poslanci.

Predlog v tej obliki bi začel veljati dvajseti dan po njegovi objavi, uporabljati bi se začel šest mesecev po tem. Poročevalka predlaga, da bi morala prenos zakonodajnih pooblastil na Komisijo v zvezi z zahtevanimi obrazci in obveznost držav članic, da zagotovijo določene informacije, začeti veljati z začetkom veljavnosti, saj bi s tem zagotovili, da bo na datum uveljavitve vsebinskih sprememb na voljo okvir.

Poleg tega predlaga dodatno obdobje treh let od datuma začetka veljavnosti, v katerem bodo države članice zagotovile, da bo na sodiščih na voljo ustrezna oprema, preden bo izvedba glavnih obravnav z videokonferenco obvezna.

POSTOPEK

Naslov	Evropski postopek v sporih majhne vrednosti in evropski plačilni nalog
Referenčni dokumenti	COM(2013)0794 – C7-0414/2013 – 2013/0403(COD)
Datum predložitve EP	19.11.2013
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 9.12.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 9.12.2013	IMCO 9.12.2013	LIBE 9.12.2013
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	ITRE 27.11.2013	IMCO 24.9.2014	LIBE 5.12.2013
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Lidia Joanna Geringer de Oedenberg 3.9.2014
Obravnava v odboru	24.9.2014	11.11.2014	20.1.2015
Datum sprejetja	16.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Heidi Hautala, Victor Negrescu, Angelika Niebler, Virginie Rozière
Datum predložitve	23.4.2015