PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

28.4.2015 - (07657/2015 – C8-0103/20215 – 2014/0236(NLE)) - ***

Odbor za razvoj
Poročevalec: Davor Ivo Stier

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

(07657/2015 – C8-0103/20215 – 2014/0236(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07657/2015),

–       ob upoštevanju osnutka Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (13175/2015),

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0103/20215),

–       ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za razvoj (A8-0146/2015),

1.      odobri sklenitev protokola;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in   Republike Južne Afrike.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I.         Dodatni protokol k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in Južno Afriko zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške. Postopek.

Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi strani je bil podpisan v Pretorii 11. oktobra 1999 in je začel veljati 1. maja 2004. Spremenjen je bil 11. septembra 2009 v Kleinmondu (Južna Afrika).

Julija 2013 je Republika Hrvaška pristopila k EU in postala njena 28. država članica. Namen predloga sklepa Sveta je v imenu Unije in njenih držav članic potrditi Dodatni protokol k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in Južno Afriko zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k EU. (Svet je 24. septembra 2012 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Južno Afriko za sklenitev dodatnega protokola. Pogajanja so se uspešno zaključila 19. maja 2014.)

Svet je dodatni protokol potrdil 9. oktobra 2014, Južna Afrika pa konec decembra 2014.

Južnoafriška vlada se trenutno odloča, katerega stalnega predstavnika bo pooblastila za podpis tega protokola. Svet čaka na odločitev, nato pa bo organiziral podpis. Po podpisu protokola bo uradno zaprosil Parlament za odobritev sklenitve protokola. Nobene ovire pa ni, da Parlament medtem ne bi mogel začeti prve faze postopka odobritve na ravni odbora (ne more pa glasovati, vsaj ne na plenarnem zasedanju, dokler sporazum ni podpisan in mu Svet ne posreduje uradnega 'zaprosila' za odobritev; tudi začasna uporaba dodatnega protokola bo odvisna od podpisa pogodbenih strani, z izjemo členov 3 in 4 tega protokola, ki veljata neposredno od pristopa Hrvaške, tj. od 1. julija 2013, gl. naslednjo točko).

II.       Dodatni protokol k sporazumu o Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in Južno Afriko. Vsebina

Edini namen tega protokola je v Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju vnesti nekaj tehničnih in jezikovnih prilagoditev, ki so potrebne zaradi pristopa Hrvaške. Podpis protokola je potreben, da Republika Hrvaška lahko postane pogodbenica tega sporazuma. Na podlagi dodatnega protokola (člen 2) se hrvaščina doda na seznam verodostojnih jezikov sporazuma. Dodajo se zaznamki v hrvaščini, ki bodo uporabljeni na potrdilu o gibanju blaga, v dvojniku in v izjavi na računu iz členov 16(4), 17(2) in Priloge IV Protokola 1 navedenega sporazuma (člen 3 Dodatnega protokola, ki se uporablja od 1. julija 2013). V dodatnem protokolu so določene prehodne določbe za blago na poti v ali v začasni hrambi na Hrvaškem ali v Južni Afriki, ali pa na poti med obema državama (člen 4 Dodatnega protokola, ki velja od 1. julija 2013). Navedene so podrobnosti o postopku potrjevanja, začasni uporabi (člen 6 Dodatnega protokola) in začetku veljavnosti Dodatnega protokola (člen 7 Dodatnega protokola).

III.      Mnenje poročevalca

Poročevalec meni, da bi moral Odbor za razvoj Parlamentu predlagati odobritev sklenitve Dodatnega protokola.

IV.      Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju: ozadje in postopek

Sporazum je nastajal relativno dolgo, postopek pa je bil precej zapleten.

Prvi Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi strani je bil podpisan 11. oktobra 1999 v Pretorii in je začel veljati 1. maja 2004 za nedoločen čas.

Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi strani o spremembi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju je bil podpisan 11. septembra 2009 v Kleinmondu (Južna Afrika).

V.       Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju in dodatni protokol: vpliv Lizbonske pogodbe in odobritev Parlamenta

Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe sporazuma (in njegovih protokolov) uradno ne odobri več Evropska skupnost, temveč Evropska unija.

Ta sporazum (z vsemi protokoli) se s tehničnega vidika smatra kot sporazum o pridružitvi v smislu člena 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tak sporazum se lahko v skladu s členom 218(6) navedene pogodbe sklene (s sklepom Sveta) šele po odobritvi Parlamenta.

Na podlagi Pogodbe (zlasti člena 218) in Poslovnika (zlasti členov 99 in 108) velja, da spremembe besedila sporazuma ali katerega od njegovih protokolov na plenarnem zasedanju niso dopustne in da lahko le pristojni odbor (v tem primeru Odbor za razvoj) plenarnemu zasedanju priporoči, naj bodisi sprejme bodisi zavrne sporazum, plenarno zasedanje pa se mora izreči z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov. Predlogi sprememb, vloženi v odboru, so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, kot ga predlaga poročevalec (člen 99, odstavek 1, pododstavek 1, zadnji stavek v Poslovniku).

VI.      Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju: vsebina sporazuma

Namen prvotnega sporazuma, ki je bil podpisan v Pretorii leta 1999, je okrepiti dvostransko sodelovanje na več področjih. Ima več ciljev: okrepiti dvostranski dialog, podpreti Južno Afriko v procesu gospodarskega in družbenega prehoda, spodbujati regionalno sodelovanje in gospodarsko povezovanje med južnoafriškimi državami in vključevanje v svetovno gospodarstvo ter razširiti in liberalizirati dvostransko blagovno menjavo, trgovino s storitvami in pretok kapitala. S sporazumom se vzpostavlja tudi stalen politični dialog o zadevah v skupnem interesu tako na dvostranski kot na regionalni ravni (v okviru dialoga, ki ga ima EU z južnoafriškimi državami in skupino držav AKP). Sporazum vsebuje več kot sto členov, in sicer 109, od katerih se manj kot dvajset (členi od 65 do 82) nanaša posebej na razvojno sodelovanje, k tem pa je treba dodati še štiri člene o financiranju splošnega sodelovanja.

Kar zadeva to sodelovanje, se bistveni del naše pomoči Južni Afriki financira iz proračuna Unije prek instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Sporazum ne vključuje posebnih finančnih sredstev. Proračun za Južno Afriko v okviru novega sporazuma za obdobje 2014–2020 znaša 241 milijonov EUR (v primerjavi s tem obdobjem je bil proračun za obdobje 2007–2013, ki je znašal 980 milijonov EUR, veliko večji).

(Nekdanji komisar za razvoj Andris Piebalgs je 1. aprila 2014 na seji Odbora za razvoj, namenjeni strateškemu dialogu o novem sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju, ki je začel veljati 15. marca 2014, izjavil, da bodo sredstva, ki bodo Južni Afriki dodeljena na podlagi tega sporazuma, sicer občutno nižja, južnoafriškemu prebivalstvu pa bodo vseeno bistveno pomagala pri premagovanju še nerešenih težav: približno štirje od desetih Južnoafričanov živijo pod pragom revščine; država trpi zaradi neenakosti, njen ginijev količnik znaša 0,7, stopnja brezposelnosti pa je 25 %. Nacionalni okvirni program za tekoče obdobje ima tri prednostna področja: prvič, ustvarjanje delovnih mest; drugič, izobraževanje, usposabljanje in inovacije; tretjič, vzpostavitev sposobne in razvojno naravnane države.)

Druge določbe tega sporazuma poleg gospodarskega sodelovanja (ki je predmet njegovega celotnega naslova IV ) zadevajo več zelo pomembnih področij sodelovanja, povezanih z razvojem, kot so: sodelovanje na socialnem področju na podlagi organiziranega dialoga s poudarkom na svobodi združevanja; pravicah delavcev, pravicah otrok, enakosti med ženskami in moškimi; boju proti nasilju nad ženskami; okoljskem sodelovanju, zlasti glede podnebnih sprememb; kulturnem sodelovanju; sodelovanju na področju boja proti prepovedanim drogam in pranju denarja; sodelovanju na področju zdravja, zlasti na področju boja proti aidsu.

Ker gre za sporazum o sodelovanju, se z ustanovitvijo zgoraj omenjenega Sveta za sodelovanje vzpostavlja tudi skupna institucionalna struktura.

Revidirani sporazum, podpisan v Kleinmondu leta 2009, vnaša v prvotni sporazum nekaj zanimivih sprememb, med katerimi so zlasti naslednje, ki se nanašajo na razvoj: demokratična načela, človekove pravice in pravna država, sodelovanje pri vprašanjih razorožitve in preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje so postali bistveni elementi sporazuma; vnesena sta bila načelo učinkovitosti pomoči (kot cilj razvojnega sodelovanja) ter prednost ukrepom, ki zlasti s preprečevanjem revščine prispevajo k doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja; poleg tega je bil uveden poseben člen o razvojnih ciljih tisočletja, da bi podkrepili zavezanost pogodbenic, da cilje dosežejo do leta 2015; poudarjena je potreba, da se prednostna področja našega razvojnega sodelovanja določijo v večletnih programskih dokumentih, ki jih skupaj sprejmeta pogodbenici, vključno s skupnimi programskimi dokumenti, ki jih v skladu z instrumenti sodelovanja EU sprejmejo države članice Unije; nedržavni akterji so (namesto „nevladnih razvojnih partnerjev in izvajalcev“) potrjeni kot partnerji pri sodelovanju, ki so upravičeni do finančne in tehnične pomoči.

Dodati je treba tudi, da je bilo vnesenih sedem novih členov za sedem novih, razmeroma dobro opredeljenih področij sodelovanja z Južno Afriko: boj proti orožju za množično uničevanje in njegovim izstrelitvenim sistemom, in sicer s podpisom in spoštovanjem mednarodnih instrumentov na tem področju, kar mora postati tudi predmet stalnega političnega dialoga; boj proti terorizmu; boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in organiziranemu kriminalu; boj proti proizvodnji in kopičenju tako imenovanega osebnega in lahkega orožja ter trgovini s tem orožjem; preprečevanje dejavnosti plačancev; neomajna podpora Mednarodnemu kazenskemu sodišču in njegovemu prizadevanju za odpravo nekaznovanosti in za uveljavljanje mednarodne pravice; predmet rednega političnega dialoga mora biti tudi sodelovanje na področju migracij (nov člen, ki se nanaša posebej na to, je zelo podrobno opredeljen) in v tem okviru zlasti povezava med sodelovanjem in razvojem (kar neizčrpno zajema: strategije za zmanjšanje revščine, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter ustvarjanje delovnih mest, udeležbo migrantov pri razvoju njihove domovine, sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti, zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju, da bi omejili negativni vpliv bega možganov Južnoafričanov na trajnostni razvoj v Južni Afriki, zakonite, hitre in poceni načine prenosa nakazil izseljencev v državo).

Razširitev sodelovanja na ta številna nova področja je z vidika razvoja v prid revidiranemu sporazumu iz Klainmonda, sta pa to razširitev, ki je bila v prvotnem sporazumu iz leta 1999 predvidena le kot možnost, želeli obe pogodbenici (ker sta se dogovorili o skupnem akcijskem načrtu za izvajanje strateškega partnerstva med Južno Afriko in Evropsko unijo). Poročevalec ob tej priložnosti pozdravlja nove določbe o razvoju, ki so bile leta 2009 v Kleinmondu vnesene v Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju, zlasti določbe o odpravljanju revščine, učinkovitosti pomoči, razvojnih ciljih tisočletja ali povezavi med migracijami in razvojem.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	20.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Hans Jansen, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Joachim Zeller