Postopek : 2014/2153(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0164/2015

Predložena besedila :

A8-0164/2015

Razprave :

PV 09/06/2015 - 10
CRE 09/06/2015 - 10

Glasovanja :

PV 10/06/2015 - 8.6
CRE 10/06/2015 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


POROČILO     
PDF 303kWORD 377k
18.5.2015
PE 541.614v02-00 A8-0164/2015

o evropski strategiji za energetsko varnost

(2014/2153(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Algirdas Saudargas

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski strategiji za energetsko varnost

(2014/2153(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska strategija za energetsko varnost“ in priloženih delovnih dokumentov (COM(2014)0330),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030“ (COM(2014)0520),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Napredek pri dokončanju notranjega trga z energijo“ (COM (2014)0634),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „O kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom – Pripravljenost na morebitne motnje v oskrbi s plinom z vzhoda jeseni in pozimi 2014/2015“ (COM (2014)0654),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“ (COM(2014)0015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Za oživitev evropske industrije“ (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. in 21. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju javne predstavitve o evropski strategiji za energetsko varnost, ki jo je 5. novembra 2014 priredil Odbor za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za strateške naložbe ter spremembi Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Uredbe (EU) št. 1316/2013,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1391/2013 z dne 14. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije,

–  ob upoštevanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja naložbe za rast in delovna mesta ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006, in Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Čist zrak za Evropo“ (COM(2013)0918),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Dolgoročna vizija za evropsko infrastrukturo in naprej“ (COM(2013)0711), ki določa seznam projektov energetske infrastrukture v skupnem interesu,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropsko ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Izvajanje sporočila o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju ter sklepov Sveta za energijo iz novembra 2011“ (COM(2013)0638),

–  ob upoštevanju poročila Sveta Evropske unije z dne 12. decembra 2013 o napredku pri dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga EU na podlagi zasedanja Evropskega sveta dne 22. maja 2013,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (COM(2013)0214),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o prihodnosti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Evropi (COM(2013)0180),

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju za leto 2013: razvoj in izvajanje tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2 v Evropi,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Za boljše delovanje notranjega energetskega trga“ in priloženih delovnih dokumentov (COM(2012)0663),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885) in samoiniciativnega poročila Evropskega parlamenta o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo (2012/2103(INI),

_  ob upoštevanju sporočila Komisije o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju z naslovom „Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja“ (COM(2011)0539),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050“ (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje“ (COM(2010)0677),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska strategija za čista in energetsko učinkovita vozila“ (COM(2010)0186),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb,

–  ob upoštevanju poročila posvetovalne skupine na visoki ravni o Energetski skupnosti v prihodnosti,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 17. junija 2009 v zvezi z načrtom medsebojnega povezovanja baltskega energetskega trga, ki so ga podpisale države članice ob Baltskem morju in Komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom „Drugi strateški pregled energetske politike: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo“ (COM(2008)0781),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0164/2015),

A.  ker sta za blaginjo in varnost EU potrebni racionalna in visoko učinkovita raba energije ter stabilna, cenovno dostopna in trajnostna oskrba z energijo in ker energetska varnost pomeni predvsem politično neodvisnost;

B.  ker je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek pri krepitvi energetske varnosti EU, saj je delež obnovljivih virov energije vse večji, povpraševanje pa manjše, kar je prispevalo k stabilizaciji uvozne odvisnosti; ker EU kljub temu še vedno krije 53 % svoje skupne porabe energije z uvozom, in sicer uvozi 85 % nafte, 67 % plina, 41 % trdnih goriv in okoli 95 % urana; ker EU velik delež energije uvozi iz geopolitično nestabilnih območij, številne države članice pa so še vedno odvisne od enega samega zunanjega vira oskrbe, kar prinaša visoke stroške za državljane, podjetja in javne proračune, ovira gospodarsko rast in blaginjo v Evropi ter ogroža nacionalno varnost in varnost EU;

C.  ker se 61 % plina, ki se uvozi v EU, uporablja predvsem za ogrevanje stavb, od katerih je 75 % stanovanjskih, zato je vsaka kriza oskrbe s plinom hkrati tudi kriza oskrbe s toploto; ker je najhitrejši in najmanj drag način za zmanjšanje porabe plina v Uniji zmanjšanje izgub energije v stanovanjskih stavbah, ki prinaša prednosti glede energetske varnosti; ker EU nima strategije ogrevanja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, dekarbonizacijo, cenovno dostopnostjo in konkurenčnostjo; ker vsakršne prekinitve oskrbe s plinom za ogrevanje, ki imajo za posledico neustrezno ogrevanje, ogrožajo zdravje in dobro počutje velikega dela državljanov EU;

D.  ker bi morala zanesljiva dolgoročna energetska strategija upoštevati negotovost, ki je povezana z nestanovitnostjo trga nafte in plina z rednimi in začasnimi nihanji cen;

E.  ker račun EU za uvoženo energijo znaša več kot 1 milijardo EUR na dan – za leto 2013 je znašal okoli 400 milijard EUR – in predstavlja več kot petino celotnega uvoza v EU; ker se je svetovna cena nafte znatno zmanjšala, zaradi česar ima EU možnost sprejeti pomembne ukrepe, s katerimi bi preoblikovali našo energetsko krajino, in sicer z naložbami v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, izkoriščanjem potenciala stavb in industrije na področju energetske učinkovitosti ter razvojem pametne infrastrukture; ker denar, porabljen za uvoz fosilnih goriv, le skromno prispeva k naložbam, delovnim mestom in rasti v Uniji, preusmeritev tega denarja v notranje naložbe pa bi spodbudilo rast in ustvarilo visokokakovostna in visokokvalificirana lokalna delovna mesta;

F.  ker stroški uvoženega goriva, ki smo se jim izognili zaradi večje uporabe obnovljive energije, znašajo najmanj 30 milijard EUR na leto;

G.  ker je glede na krizo v Ukrajini vprašanje zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo pomembnejše kot kdajkoli prej, enako pomembno pa je tudi vprašanje diverzifikacije virov oskrbe in prevelike uvozne energetske odvisnosti;

H.  ker so izkušnje iz leta 2006 in 2009, ko je Rusija prekinila dobavo plina Ukrajini, pokazale, da motnje in prevelika odvisnost od zunanjih dobaviteljev energije v nekaterih državah članicah srednje in vzhodne Evrope pomenijo strateško šibkost sedanje ureditve oskrbe z energijo; ker te motnje kažejo, da ukrepi, ki so bili že sprejeti v energetskem sektorju, niso zadostovali, da bi Evropa ne bila več odvisna od ruskega plina;

I.  ker je EU močno odvisna od ene same države, Ruske federacije, ki je največja izvoznica nafte (35 %), plina (26 %), premoga (30 %) in urana (25 %) v EU; ker Ruska federacija uporablja oskrbo z energijo kot politično orožje, to ravnanje pa je v nasprotju s tržno logiko in resno povečuje tveganja za EU;

J.  ker uporaba nafte in zemeljskega plina za namene zunanje politike in destabilizacijo drugih držav ogroža gospodarsko rast in – kar je še bolj nevarno – demokratično stabilnost v Evropi ter neodvisnost suverenih držav;

K.  ker mora politika energetske varnosti upoštevati potrebo po stabilni oskrbi iz različnih virov energije in evropskemu gospodarstvu zagotoviti energijo, potrebno za promet, industrijo in stanovanja, in sicer na način, ki bo podpiral konkurenčnost in podnebno politiko, hkrati pa mora čim bolj zmanjšati odvisnost od tistih, ki vire energije namenoma uporabljajo za lastne politične cilje, da bi vplivali na politično dogajanje v svoji državi;

L.  ker je bil 30. oktobra 2014 sklenjen dogovor o tako imenovanem zimskem svežnju v vrednosti 4,6 milijarde USD, ki se trenutno izvaja, zagotovil pa naj bi zanesljivo oskrbo s plinom za Ukrajino in tudi države članice EU, vendar le za omejeno obdobje;

M.  ker so se države članice zavezale k dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga do leta 2014 in odpravi „energetskih otokov“ v EU do leta 2015;

N.  ker je Komisija oblikovala seznam projektov energetske infrastrukture v skupnem interesu, ki naj bi jih izvedli do leta 2020, ki se posodablja vsaki dve leti in bi moral v celoti izpolnjevati zahteve zakonodaje EU na področju podnebja, energetike in državne pomoči; ker se ti projekti financirajo tudi iz večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2014–2020 v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in naložbenega načrta, ki bi morala to infrastrukturo prednostno obravnavati;

O.  ker je večja energetska učinkovitost v zadnjem desetletju delno ločila gospodarsko rast od porabe energije in ker je treba ta proces pospešiti;

P.  ker se je po navedbah Komisije energetska intenzivnost v industriji med letoma 2001 in 2011 znižala za 19 %; ker bi lahko učinkovitejši gospodinjski aparati do leta 2020 prihranili za 100 milijard EUR energije, nove stavbe pa zdaj porabijo le pol količine energije kot v osemdesetih letih 20. stoletja in moramo še naprej napredovati v tej smeri;

Q.  ker bi po navedbah Komisije lahko uvoz plina v EU za vsak dodaten odstotek prihranka energije zmanjšali za 2,6 %;

R.  ker more strategija za energetsko varnost dati prednost nizkoogljični tehnologiji in nizkoogjičnim virom energije;

S.  ker je Evropski svet v sklepih zasedanja z dne 22. maja 2013 pozval, naj se da prednost postopnemu odpravljanju okolju ali gospodarstvu škodljivih subvencij, vključno s tistimi za fosilna goriva;

T.  ker energetski načrt Komisije za leto 2050 ugotavlja, da sta dekarbonizacija energetskega sektorja in scenarij z visokim deležem obnovljivih virov energije cenejša kot nadaljevanje sedanjih politik ter da bodo cene jedrske energije in energije iz fosilnih goriv še naprej naraščale, medtem ko se bodo stroški obnovljivih virov energije zmanjševali;

U.  ker Komisija trdi, da so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije in pametna infrastruktura tri opcije „brez obžalovanja“, saj je energetska učinkovitost „prvo gorivo“ ter najcenejše in najhitrejše sredstvo za nižje račune gospodinjstev in industrije v EU, energija iz obnovljivih virov je proizvedena v EU in pogosto v bližini kraja porabe in tako ustvarja trajnostna lokalna delovna mesta, zagotavlja energetsko varnost in prispeva k doseganju zastavljenih podnebnih ciljev, pametno prenosno in distribucijsko omrežje na ravni EU pa lahko prepreči prevelike zmogljivosti in izpade električne energije v državah članicah;

V.  ker sta za to, da bo energija iz obnovljivih virov še naprej osrednji steber energetske in podnebne politike EU, potrebna pristop Skupnosti in sodelovanje držav članic, da bi cilje glede te energije dosegli na stroškovno učinkovitejši način in z boljšo uporabo posebnega regionalnega potenciala v EU;

W.  ker so voditelji držav in vlad na vrhu dne 24. oktobra 2014 sklenili dogovor o zavezujočem cilju na ravni EU za energijo iz obnovljivih virov v višini vsaj 27 % do leta 2030 in za okvirni cilj na ravni EU za izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 27 % – pri čemer naj bi razmišljali tudi o možnosti 30-odstotnega izboljšanja in se usmerili predvsem v sektorje, kjer bi lahko dosegli največje prihranke – ter podprli tudi zavezujoč cilj EU do leta 2030 za zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990; ker ima EU še naprej vodilno vlogo na področju tehnologij, povezanih z obnovljivimi viri energije, in bi to moralo prispevati h kvalificiranemu zaposlovanju in trajnostni rasti;

X.  ker je predsednik Komisije v novem mandatu Jean-Claude Juncker med njene prednostne naloge, ki jih je objavil 15. julija 2014, vključil zavezo, da bo na področju energije iz obnovljivih virov evropska energetska unija zavzela vodilni položaj;

Y.  ker je predsednik Jean-Claude Juncker v javnem pismu komisarjema Miguelu Ariasu Cañeteju in Marošu Šefčoviču izjavil, da mora biti za to, da bo EU verodostojna, zavezujoči cilj glede energetske učinkovitosti najmanj 30 %;

Z.  ker je Parlament dvakrat pozval k določitvi zavezujočih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030, in sicer zmanjšanje emisij CO2 v višini 40 %, delež obnovljivih virov energije v višini vsaj 30 % in izboljšanje energetske učinkovitosti za 40 %, ki naj bi jih dosegli z določitvijo ciljev v posameznih državah; ker zavezujoči nacionalni cilji in cilji EU glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije prispevajo k ustvarjanju rasti in delovnih mest ter bi lahko zagotovili vodilni tehnološki položaj EU na teh področjih;

AA.  ker je treba pri strategiji za energetsko varnost upoštevati pravice potrošnikov, predvidljivost trga za naložbe in jasen okvir za industrijo;

AB.  ker se industrija zaradi visokih stroškov energije umika iz EU, zaradi česar je njen delež v BDP manjši, zapirajo pa se tudi delovna mesta; ker je Komisija postavila cilj, da bo delež industrije v BDP do leta 2020 okoli 20 %;

AC.  ker je treba cilj, da se s ponovno industrializacijo doseže 20-odstotni delež industrije v BDP, obravnavati kot enako pomembnega kot cilje glede podnebnih sprememb, nizkoogljičnih industrij, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije;

AD.  ker se bosta vloga in pomen električne energije še naprej krepila, politične odločitve na evropski in nacionalni ravni pa morajo to nujno zagotoviti;

AE.  ker bo boljša medomrežna povezanost za električno energijo in plin povečala energetsko varnost, prispevala k večjemu vključevanju energije iz obnovljivih virov, omogočila zbliževanje cen, prinesla koristi potrošnikom ter uravnotežila ponudbo in povpraševanje med državami članicami; ker bi morala EU razviti skupni regulativni okvir, da bi čim bolj izkoristili medomrežno povezanost električne energije in plina ter pri tem dosledno zagotavljali najugodnejše cene za potrošnike;

AF.  ker je Parlament pozval k določitvi zavezujočih ciljev za minimalno čezmejno prenosno zmogljivost;

AG.  ker je energetski sistem v zadnjem obdobju postal bolj decentraliziran, saj vključuje energijo iz obnovljivih virov, skladiščne zmogljivosti in prožne potrošnike, ki so povezani v dejavnejša pametna distribucijska omrežja; ker se bo ta trend predvidoma nadaljeval tudi v prihodnje;

AH.  ker so naložbe v prenosna omrežja zagotovo vsaj tako pomembne kot naložbe v distribucijska omrežja, predvsem glede na vse večjo decentralizacijo energetske krajine v prihodnosti in glede na to, da je 90 % energije, proizvedene iz obnovljivih virov, vključene v distribucijska omrežja;

AI.  ker bo hitrejše uvajanje pametnih omrežij izboljšalo energetsko učinkovitost, povečalo delež obnovljivih virov energije in decentraliziralo energetski sistem, s čimer se bo v državah članicah okrepila energetska varnost;

AJ.  ker zunanja razsežnost energetske politike EU ni dovolj usklajena in še ni sposobna v celoti prispevati k zanesljivi oskrbi z energijo in konkurenčnosti Unije;

AK.  ker države članice sklepajo medvladne sporazume samostojno, Komisija pa lahko pri tem sodeluje le kot opazovalka;

AL.  ker je energetska varnost ključni element trgovinske politike EU, številna energetska partnerstva pa so bila sklenjena s tretjimi državami, katerih oskrba z energijo temelji predvsem na energiji iz fosilnih goriv;

AM.  ker so za polno izvajanje tretjega energetskega svežnja EU, drugega podnebnega in energetskega svežnja ter nadaljnje zakonodaje EU na področju energetske učinkovitosti odgovorne vse države članice, nepravilen in nepravočasen prenos pa lahko ogrozi varnost drugi držav članic ali EU kot celote;

AN.  ker so pogodbenice Energetske skupnosti del notranjega trga električne energije in plina ter bi morale biti enakopravno vključene v prizadevanja za zanesljivo oskrbo v vsej Evropi;

AO.  ker je leto 2015 evropsko leto razvoja, program EU za razvoj po letu 2015 pa bi moral biti v celoti skladen z zunanjo energetsko politiko na področju podnebja, izkoreninjenja revščine in spoštovanja človekovih pravic;

AP.  ker se v mestih proizvede več kot 70 % emisij CO2 in porabi 66 % energije; ker bo v mestih do leta 2008 živela več kot polovica svetovnega prebivalstva in se ta koncentracija povečuje, tako da naj bi do leta 2030 dosegla 60 %; ker morajo mesta spremeniti svoje vzorce porabe in rasti, saj so ti jedro problema, hkrati pa je mogoče rešitve na tem področju izvesti hitreje in prej;

AQ.  ker bo uveljavljanje izkoriščanja domačih konvencionalnih virov nafte in plina ob polnem spoštovanju pravnega reda EU, tako na tradicionalnih proizvodnih območjih (npr. Severno morje) in na novo odkritih območjih (npr. vzhodno Sredozemlje in Črno morje), zmanjšalo odvisnost EU od zunanjih dobaviteljev in tranzitnih držav;

AR.  ker mora strategija za energetsko varnost vključevati okvir stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po energiji, pa tudi učinkovite ukrepe za premostitev velikih in takojšnjih motenj ter solidarnostne in usklajevalne mehanizme za zaščito in krepitev infrastrukture in povezovalnih vodov za proizvodnjo, pametni prenos in distribucijo energije; ker mora biti ta infrastruktura zmožna podpirati različne obnovljive vire in mikroproizvodnjo ter biti vgrajena v popolnoma povezan in dobro delujoč notranji energetski trg, ki bo vključeval trg za zmanjševanje povpraševanja po energiji, tako da bo bistven del energetske unije z raznoliko zunanjo oskrbo in potmi;

Evropski energetski uniji naproti

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Evropska strategija za energetsko varnost“ ter ugotavlja, da ta temelji na podrobni analizi energetske odvisnosti EU, pri čemer poudarja glavna področja, ter opisuje poglavitne kratko-, srednje- in dolgoročne naloge, ki jih je treba opraviti, da bi se uspešno spopadli z izzivi energetske varnosti; poudarja, da je treba zagotoviti usklajenost srednje- in dolgoročnih ukrepov z dolgoročnimi političnimi cilji EU na energetskem, podnebnem in okoljskem področju;

2.  ugotavlja, da enaka energetska varnost, konkurenčnost in trajnost na popolnoma povezanem energetskem trgu predstavljajo glavne stebre za vzpostavitev energetske unije, kar je mogoče doseči z zmanjšanjem povpraševanja po energiji, razvojem in združevanjem trajnostnih virov energije, združevanjem virov, povezovanjem omrežij, zmanjševanjem razdalje med neodvisnimi proizvodnimi verigami, razvojem pametnih omrežij, zagotovitvijo enotne ureditve energetskih trgov za vse državljane in oblikovanjem enotnih stališč v pogajanjih s tretjimi državami na podlagi okrepljenih ukrepov na ravni EU ter bolj kohezivnih in usklajenih nacionalnih politik in ukrepov;

3.  ugotavlja, da bi morali zaradi krize v letu 2014 v Ukrajini in na podlagi rezultatov stresnih testov, ki jih je izvedla Komisija, še pospešiti dokončno vzpostavitev notranjega trga, vključno s polnim izvajanjem obstoječe zakonodaje na energetskem in podnebnem področju v vseh državah članicah, vključevanjem obstoječih „energetskih otokov“ ter posodabljanjem ocene tveganj, preventivnih akcijskih načrtov in načrtov za izredne razmere;

4.  poudarja, da je ambiciozna podnebna politika skladna s cilji glede energetske varnosti in manjše odvisnosti od delov sveta, kjer se strateški viri energije uporabljajo kot orodje zunanje politike;

5.  poudarja, da so stresni testi za plin, ki jih je izvedla Komisija, pokazali ranljivost EU zaradi njene odvisnosti od uvoza iz tretjih držav in da je zato treba posebno pozornost nameniti najranljivejšim državam članicam; poziva države članice in Komisijo, naj brez odlašanja izvajajo priporočila v zvezi s stresnimi testi za sistem oskrbe s plinom na evropski, regionalni in nacionalni ravni;

6.  poudarja pomen kratkoročnih ukrepov za okrepitev energetske neodvisnosti, kot so zmanjševanje povpraševanja po energiji, razvoj obnovljivih virov energije in njihovo skladiščenje, skladiščenje plina, razvoj infrastrukture za pretok plina v obratni smeri, podpora novim projektom, ki bi omogočili največjo možno uporabo obstoječe infrastrukture, priprava načrtov za zanesljivo oskrbo na regionalni ravni in učinkovitejša izraba možnosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, zlasti v države članice, ki so odvisne od enega samega dobavitelja zemeljskega plina ali je njihova izpostavljenost do njega prevelika; opozarja, da je za vzpostavitev povezanega energetskega trga zelo pomembno izboljšati povezave med energetskimi omrežji držav članic; opozarja, da je treba zaradi vsega tega nujno vzpostaviti sodelovanje med evropskimi mesti in občinami, regijami, energetskimi zadrugami in lokalnimi pobudami v različnih sektorjih, Komisijo, državami članicami, sosednjimi državami, regulativnimi organi, agencijo ACER, upravljavci prenosnih sistemov, dobavitelji plina in upravljavci obratov za skladiščenje energije;

7.  poudarja, da bi morala energetska unija – poleg zagotavljanja zanesljive oskrbe – sprejeti celovit pristop, s katerim bi se osredotočila na ključne razsežnosti, kot so oblikovanje popolnoma povezanega notranjega energetskega trga, zmanjšanje povpraševanja po energiji, dekarbonizacija energetske mešanice (ki bi temeljila predvsem na obnovljivih virih energije) ter raziskave in inovacije, s katerimi bi si prizadevali za vodilno vlogo na področju energetskih tehnologij; poudarja tudi, da bi morali biti v središču energetske unije evropski državljani, ki bi morali imeti dostop do zanesljivih, trajnostnih in cenovno dostopnih virov;

8.  poudarja, da mora EU oblikovati popolnoma povezan mehanizem za čezmejni prenos presežne energije, da bi lahko vzpostavila pravo energetsko unijo in zgradila sistem solidarnosti za zaščito pred pretresi pri zunanji oskrbi z energijo; v zvezi s tem meni, da se morajo Komisija, države članice in upravljavci prenosnih sistemov usmeriti v preoblikovanje strukture notranjega energetskega trga EU, pa tudi v posebne projekte na področju infrastrukture;

9.  poudarja, da lahko le z vzpostavitvijo trajnostne energetske krajine, ki bo temeljila na visoki stopnji energetske učinkovitosti, energiji iz obnovljivih virov in pametni infrastrukturi, zagotovimo energetsko varnost ter hkrati ohranimo cenovno dostopnost energije in dosežemo podnebne cilje; poudarja tudi, da je treba pravilno ukrepati danes, da bi ta prehod zagotovili za prihodnje generacije;

10.  se zaveda, da je pomembno v projekte vključiti pobude potrošnikov, kot so zadruge ter projekti za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost v skupnostih, in poudarja, da je treba odpraviti gospodarske, regulativne in upravne ovire, da bi potrošnikom omogočili aktivno udeležbo v energetskem sistemu;

11.  poudarja, da bi moral biti koncept energetske unije resnično vseevropski ter vključevati EU in vsaj države pogodbenice Energetske skupnosti, evropski energetski sektorji pa bi morali vzpostaviti povezave onkraj meja Unije, da bi okrepili položaj in pogajalsko moč EU na globaliziranem energetskem trgu;

12.  poudarja, da mora zlasti na področju energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov energetsko unijo spremljati celostna industrijska strategija, ki bo zmožna prispevati k ponovni industrializaciji EU s ciljem, da se bo do leta 2020 delež industrije v BDP EU povečal na 20 %;

13.  poudarja, da vzpostavitve energetskega gospodarstva ne bomo dosegli z zmanjšanjem proizvodnje na evropski ravni ali preselitvijo evropske industrije;

NOTRANJA RAZSEŽNOST

Zmanjšanje povpraševanja po energiji

14.  želi spomniti, da je zmanjšanje povpraševanja po energiji s prihranki energije in energetsko učinkovitostjo, zlasti za ogrevanje, pomembno iz več razlogov, saj pozitivno vpliva na energetsko varnost, konkurenčnost, gospodarsko rast in trajnost EU, pa tudi na cenovno dostopnost energije, boj proti energijski revščini in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest; v zvezi s tem poudarja, da imajo po navedbah Mednarodne agencije za energijo naložbe v energetsko učinkovitost največjo donosnost pri vseh virih energije; poziva Komisijo in države članice, naj energetsko učinkovitost obravnavajo kot vir energije, ki predstavlja vrednost prihranjene energije; poudarja, da morata imeti energetska učinkovitost in prilagajanje odjema enake konkurenčne pogoje kot proizvodna zmogljivost, če je to tehnično izvedljivo, pri čemer je treba upoštevati probleme energetske varnosti v nujnih primerih in izrednih razmerah; zato države članice poziva, naj v svojih politikah energetsko učinkovitost prednostno obravnavajo;

15.  poudarja, da potencial prihrankov energije zadeva vse sektorje gospodarstva, vključno z industrijo, stavbami, prometom, kmetijstvom in storitvami;

16.  poziva Komisijo, naj odkrije in odpravi preostale ovire za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti ter oblikuje pravi trg energetske učinkovitosti, da bi spodbudili prenos najboljše prakse in zagotovili razpoložljivost proizvodov in rešitev po vsej EU s ciljem, da bi zgradili pravi enotni trg proizvodov energetske učinkovitosti in storitev;

17.  poziva, naj se več pozornosti nameni razvijajočemu se trgu energetskih storitev (vključno s pogodbenim zagotavljanjem prihranka energije in sporazumi o energetskih storitvah); poudarja, da je pomembno določiti standarde za vse elemente v procesu naložb na področju energetske učinkovitosti;

18.  ugotavlja, da se EU še ni približala zastavljenemu cilju, da bo prihranila 20 % energije (371 Mtoe) do leta 2020, in da je treba več kot eno tretjino zmanjšanja porabe energije dejansko pripisati nižji ravni gospodarske dejavnosti, ne pa krepitvi političnih prizadevanj na področju energetske učinkovitosti; zato poziva Komisijo, naj dosledno izvršuje že sprejeto zakonodajo o energetski učinkovitosti, poleg tega pa naj v izmenjavah s Parlamentom in Svetom predstavi posodobitev in izboljšanje zakonodaje o označevanju z energijskimi nalepkami in o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, pri čemer naj upošteva prihranke energije in ustreznost za trg;

19.  poudarja, da je pomembno, da države članice dodelijo ustrezna sredstva za tržni nadzor energetske učinkovitosti proizvodov in tako zagotovijo enake pogoje za sektor ter za uporabnike najkoristnejše informacije in primerna orodja, na podlagi katerih se lahko ozaveščeno odločijo, spoznajo koliko energije porabijo in zmanjšajo svojo porabo;

20.  je prepričan, da lahko spodbujanje krožnega gospodarstva in učinkovitejša raba virov znatno zmanjšata emisije toplogrednih plinov in tako bistveno prispevata k obvladovanju podnebnih in energetskih izzivov;

21.  poudarja, da povpraševanje po energiji v stavbnem sektorju predstavlja okoli 40 % porabe energije v EU in tretjino porabe zemeljskega plina, zaradi česar je treba s pravimi spodbudami za zmanjšanje povpraševanja po energiji pospešiti tako obseg kot hitrost obnove stavb ter uporabo obnovljivih virov energije pri ogrevanju in hlajenju; priporoča, naj se standardi energetske učinkovitosti še naprej dvigujejo, pri čemer naj se upoštevajo in spodbujajo tehnične inovacije; priporoča tudi nadaljnjo podporo gradnje stavb s skoraj nično porabo energije, saj je to še en pomemben korak za zagotavljanje energetske neodvisnosti ter trajnostnega in varnega energetskega sistema; v zvezi s tem poudarja, da je treba vzpostaviti inovativne vire zasebnega financiranja, in spodbuja Evropsko investicijsko banko in Evropski sklad za strateške naložbe, naj se bolj vključita v dopolnjevanje nacionalnih shem financiranja, da bi povečali konkurenčnost industrije in rast ter ustvarili več delovnih mest; to bi moralo prinesti koristi tudi državljanom, med drugim tudi nižje račune za energijo in višji življenjski standard;

22.  se zaveda, da k energetski učinkovitosti pomembno prispevajo lokalni organi in državljani, in sicer z boljšim urbanističnim načrtovanjem, razvojem z energijo povezanega interneta in tehnologij IKT, soproizvodnjo, lastno porabo, aplikacijami s toplotno črpalko, posodabljanjem, širjenjem in vzpostavljanjem sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja ter obnovo posameznih sistemov ogrevanja, pa tudi z večjo uporabo čistejšega javnega prevoza, spodbujanjem dejavnejših modelov potovanja, razvojem in izvajanjem rešitev iz pobude za pametna mesta ter podporo ekološke mobilnosti v mestih;

23.  meni, da imajo lokalne oblasti pomembno vlogo tudi pri spodbujanju alternativnih instrumentov financiranja, vključno z zadružnimi modeli, pa tudi dogovorov o skupinskem nakupu, da bi potrošniki lahko združevali povpraševanje po energiji, s čimer bi se cene energije znižale;

24.  meni, da je treba potrošnikom zagotavljati energetsko učinkovite proizvode, vključno s prehrambnimi, pa tudi točne, ustrezne, primerljive in neodvisno preverjene informacije o energetski učinkovitosti teh proizvodov, da bi potrošnikom omogočili ozaveščeno izbiro in preusmerili trge k energetsko najučinkovitejšim napravam in verigam proizvodnje hrane;

25.  poziva Komisijo, naj razmisli o pripravi kampanje ozaveščanja za evropske državljane v zvezi z enostavnimi in stroškovno učinkovitimi načini za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih, pri čemer naj poudari možne prihranke pri njihovih računih za energijo; Komisijo poziva tudi, naj razmisli o tem, da bi leto 2016 razglasila za evropsko leto varčevanja z energijo;

26.  ugotavlja, da so boljši standardi učinkovitosti vozil in učinkovitejša poraba goriva bistveni tako za zmanjšanje odvisnosti EU od nafte kot za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zato poziva industrijo, države članice in Komisijo, naj nadaljujejo s prizadevanji na tem področju in jih okrepijo; poziva Komisijo, naj pregleda standarde emisij CO2 za avtomobile in lahka dostavna vozila za obdobje po letu 2020; se vseeno zaveda, da je dolgoročna rešitev za zmanjšanje emisij v prometu in povpraševanja po energiji ter diverzifikacijo dobave povezana z alternativnimi viri, elektrifikacijo z električno energijo iz obnovljivih virov in spodbujanjem bolj trajnostnih načinov prevoza;

27.  poziva Komisijo, naj v okviru energetske unije oblikuje celostno strategijo za elektrifikacijo prometa, ki ne bo vključevala le naložb in spodbud za proizvodnjo in uporabo električnih vozil, pač pa tudi širše spodbude za električno mobilnost, ki bo zajemala vlake, kolesa in skiroje, pri čemer naj posebno pozornost nameni intermodalnemu prevozu in sodelovanju z energetskim sektorjem na področju pametnih omrežij in rešitev skladiščenja;

28.  poziva države članice in Energetsko skupnost, naj bodo ambiciozne pri izvajanju obstoječe zakonodaje EU o energetski učinkovitosti, pospešijo izvajanje ukrepov, da bi dosegli cilje glede energetske učinkovitosti za leto 2020, pri čemer naj se osredotočijo na ogrevanje in izolacijo v stavbah in industriji ter v ta namen pripravijo nacionalne in regionalne ukrepe za močno zmanjšanje povpraševanja po energiji pred pretresi pri oskrbi in za odzivanje nanje; v zvezi s tem pozdravlja skorajšnji pregled uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom, ki je del svežnja energetske unije, ter poziva Komisijo, naj v okviru pregleda preuči možnosti za sistem spremljanja za celotno EU, s katerim bi obvladovali tovrstne pretrese; vseeno opozarja, da je treba kratkoročne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja skrbno načrtovati, da bi zagotovili, da bo ukrepanje v morebitnih izrednih razmerah v celoti vključeno in usklajeno z dolgoročnimi ukrepi; poleg tega poziva Komisijo, naj spremlja nastajanje regulativnih ovir, ki državam članicam onemogočajo razvoj na področju energetske učinkovitosti, ter o tem poroča;

29.  hkrati ugotavlja, da kratkoročni ukrepi za hitro zmanjšanje povpraševanja po energiji niso učinkoviti za reševanje tega vprašanja in da Evropa potrebuje širši načrt, če želi zagotoviti stalnost oskrbe;

30.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje direktive o energetski učinkovitosti, zlasti nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost in nacionalnih strategij za obnovo, ter direktive o energetski učinkovitosti stavb; poziva Komisijo, naj opravi omejen pregled direktive o energetski učinkovitosti, da bi dosegli cilj glede izboljšanja energetske učinkovitosti za leto 2030, pri čemer naj večjo pozornost nameni pomoči ranljivim potrošnikom in boju proti energijski revščini; meni, da bi bilo treba v okviru tega izvrševanja redno meriti in preverjati povečevanje energetske učinkovitosti;

31.  poziva Komisijo, naj dejavno podpira države članice pri izvajanju nacionalnih strategij za obnovo, kot je določeno v členu 4 direktive o energetski učinkovitosti; poziva, naj se pri ponovnem oblikovanju teh strategij leta 2017 bolj upošteva vnos ustreznih deležnikov v stavbnem sektorju, da bi na nacionalni ravni določili dolgoročne cilje (za leto 2050) glede zmanjšanja povpraševanja po energiji v obstoječih stavbah, pa tudi vmesne cilje za leta 2040, 2030 in 2020; opozarja , da je določba o sistemih obveznosti energetske učinkovitosti v direktivi o energetski učinkovitosti ključni ukrep za doseganje prihrankov energije do leta 2020; zato poziva Komisijo, naj veljavnost te zahteve podaljša prek leta 2020, saj je ključni instrument za doseganje cilja glede energetske učinkovitosti za leto 2030, pri čemer naj odpravi izvzetja, zaradi katerih je zahteva manj učinkovita;

32.  poudarja, da bi bil zavezujoč cilj glede energetske učinkovitosti stroškovno učinkovit način za zmanjšanje energetske odvisnosti Evrope, s katerim bi se industrija in gospodinjstva hkrati obvarovala pred naraščajočimi računi za energijo; želi spomniti, da je Parlament v svojih resolucijah z dne 14. februarja 2014(1) in 26. novembra 2014(2) sprejel tri zavezujoče cilje, in sicer cilj 40 % glede energetske učinkovitosti, cilj vsaj 30 % glede obnovljivih virov in cilj 40 % glede emisij toplogrednih plinov; v zvezi s tem močno obžaluje, da Evropski svet na vrhu oktobra 2014 ni pokazal pravih ambicij glede energetske učinkovitosti, saj je določil le nezavezujoč cilj 27 % in nobenih ciljev za posamezne države članice;

33.  meni, da sta zakonodaja o energetski učinkovitosti in sistem EU za trgovanje z emisijami instrumenta, ki se medsebojno podpirata, ter poziva k hitri uvedbi rezerve za stabilnost trga, s katero bo mogoče zagotavljati signal cene ogljika, ki bo lahko spodbujal izboljšave na področju energetske učinkovitosti v sektorju sistema za trgovanje z emisijami; poziva Komisijo, naj sistem EU za trgovanje z emisijami dopolni s standardom emisijskih vrednosti, ki bo zagotavljal jasen signal za naložbe za postopno opuščanje najbolj onesnažujočih oblik proizvodnje električne energije, na primer tistih, ki temeljijo na uporabi premoga;

34.  poziva Komisijo, naj izkoristi potencial energetske učinkovitosti z novimi zakonodajnimi predlogi, ki bodo vključevali:

– okvir ciljno usmerjenih finančnih spodbud in pravnih obveznosti, s katerimi bi zagotovili minimalen, stroškovno učinkovit letni delež za temeljito obnovo vseh upravičenih stavb v višini vsaj 3 %;

– ureditev, da bodo naložbe za zmanjšanje povpraševanja po energiji, zlasti v stavbah, kategorizirane in ovrednotene kot naložbe v infrastrukturo, enakovredne naložbam na področju oskrbe z energijo, s čimer bodo upravičene do enakih pogojev financiranja;

– spodbude in obveznosti za večja podjetja, da bodo izvedla najbolj ekonomična priporočila iz obveznih energetskih pregledov, uvedenih na podlagi direktive o energetski učinkovitosti;

35.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za trdno upravljanje na področju energetske učinkovitosti do leta 2030, da bi zagotovili jasne smernice in poštena pravila glede upoštevanja nacionalnih prispevkov in tako zagotovili izpolnitev zastavljenega cilja EU, izboljšali izvršljivost načrtov in omogočili enostavnejše poročanje o zadevnih politikah energetske unije;

36.  opozarja, da je pomembno povezati načrtovanje povpraševanja in ponudbe energije na ravni notranjega energetskega trga EU, pri čemer bi morali imeti prednost zmanjšanje povpraševanja in decentralizirane rešitve, da bi dosegli stroškovno optimalno zanesljivost oskrbe in preprečili nepotrebne ali prevelike naložbe v infrastrukturo in nasedle stroške;

37.  meni, da naložbe v zmanjšanje povpraševanja po energiji, zlasti v stavbah in industriji, pomembno prispevajo k energetski varnosti, hkrati pa spodbujajo gospodarsko rast in odpiranje delovnih mest, in da bi morali to upoštevati pri oblikovanju integriranih ekonomskih instrumentov, pripravi gradbenih predpisov in dodeljevanju finančnih sredstev; poudarja, da bi morali zagotoviti večjo finančno podporo EU za pomoč državam članicam pri doseganju teh ciljev glede energetske učinkovitosti;

Krepitev domače proizvodnje energije

38.  poudarja, da bi morala EU razviti akcijski načrt in dodatno podpreti dolgoročno strategijo za izboljšanje varnosti oskrbe, ki bi morala vključevati razvoj trajnostnih domačih virov energije v EU, zlasti obnovljivih virov, ob popolnem spoštovanju zakonodaje na področjih zdravja, varnosti in okolja; poudarja, da povečanje domače proizvodnje energije ne sme povečati oziroma podaljšati evropske odvisnosti od fosilnih goriv;

39.  poudarja vedno večjo vlogo energije iz obnovljivih virov pri zagotavljanju oskrbe z energijo v EU na dolgi rok; opozarja na dejstvo, da so se v zadnjih letih zelo zmanjšali stroški proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

40.  poudarja, da je bistveno povečati udeležbo evropske industrije in tehnologije v celotni verigi proizvodnje energije, ki zajema ne le surovine, temveč tudi proizvodnjo, rafiniranje, skladiščenje, prenos in distribucijo, saj gre za ključne elemente zmanjšanja odvisnosti EU od uvoza energije; opozarja, da je EU skoraj v celoti odvisna od oskrbe z uranom iz tretjih držav;

41.  meni, da je treba upoštevati vsak vir energije, ki bi lahko prispeval k energetski varnosti Unije, in ga razviti ob doslednem upoštevanju dolgoročni ciljev EU na področju dekarbonizacije in ciljev do leta 2030, da bi se uresničil evropski podnebni cilj „dveh stopinj“ ter spoštovala okoljska in konkurenčna zakonodaja EU; poziva Komisijo, naj oceni izvajanje Direktive 2009/28/ES in še posebej določb iz člena 13(4), po katerih morajo države članice zahtevati uporabo minimalne ravni energije iz obnovljivih virov v novih in v temeljito prenovljenih zgradbah; meni, da subvencioniranje konvencionalnih virov in neinternalizacija eksternalij izkrivljata trg, zato poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje in skupaj s standardi energetske učinkovitosti uvede standarde uspešnosti izpustov CO2 za nove in obstoječe termoelektrarne in jedrske elektrarne, da bi zagotovila jasen naložbeni signal za trajnostne naložbe ter postopno prenehanje delovanja najbolj onesnažujočih in nevarnih oblik proizvodnje električne energije;

42.  meni, da bi morala Komisija razviti ustrezne instrumente za poenotenje jasnega izračuna stroškov različnih virov energije skozi celoten življenjski cikel vsake tehnologije;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj preoblikujejo mehanizme subvencij, da bi olajšale povezovanje energetskega trga, in pri tem odpravijo vse okolju škodljive subvencije, zlasti za fosilna goriva, ter naj v celoti uporabijo sredstva za financiranje trajnostnih obnovljivih virov energije, ki še niso cenovno konkurenčni konvencionalnim virom energije, na podlagi – med drugim – zavezujočih ciljev za energijo iz obnovljivih virov, dogovorjenih na ravni EU;

44.  poudarja, da je treba v okviru obravnave energetske varnosti zagotoviti visoko raven varstva okolja; v zvezi s tem opozarja na okoljska, podnebna in zdravstvena tveganja ter učinke, povezane z izkoriščanjem nekonvencionalnih fosilnih goriv;

45.  meni, da jedrska energija z nizkimi izpusti ogljika še vedno pomembno prispeva k domači proizvodnji električne energije v EU; ugotavlja, da odločitev glede uporabe jedrske energije ostaja v pristojnosti držav članic; vseeno opozarja, da bi morala EU – z vidika varnosti in zaščite – določati najvišje in vedno strožje standarde, da bi zmanjšala tveganja, povezana z jedrsko energijo, in preprečevala nesreče;

46.  priznava, da določenega tveganja hude nesreče, četudi izjemno majhnega, ni mogoče povsem odpraviti, dokler delujejo jedrske elektrarne in drugi jedrski obrati;

47.  meni, da utegnejo obstoječi jedrski obrati in odlagališča jedrskih odpadkov postati tarče terorističnih napadov, kar bi povzročilo ogromno škodo; poziva države članice, naj za tovrstne obrate zagotovijo najvišjo raven varnosti in zaščite;

48.  poziva države članice, ki postopoma odpravljajo jedrsko energijo, naj zagotovijo, da bo to nadomestila proizvodnja energije, ki lahko prispeva enako oskrbo ter obenem prispeva tudi k stabilizaciji skupnega sistema proizvodnje in distribucije;

49.  opozarja, da gre pri energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in pametni infrastrukturi za opcije „brez obžalovanja“, saj predstavljajo najhitrejše in najcenejše sredstvo za zagotavljanje zanesljivosti naše oskrbe z energijo ob hkratnem ohranjanju dostopnih cen, uresničevanju naših okoljskih ciljev ter ustvarjanju več milijonov novih delovnih mest v EU;

50.  opozarja, da je Komisija v svojem energetskem načrtu za leto 2050 ugotovila, da je velik delež obnovljivih virov energije pogoj za bolj trajen in varen energetski sistem;

51.  meni, da je razvoj obnovljivih virov energije bistven za strategijo energetske varnosti, če se upoštevajo stroški energije; poudarja pomen razvoja čezmejne infrastrukture in krepitve raziskav in inovacij pri razvoju pametnejših energetskih omrežij in novih rešitev za shranjevanje energije, pa tudi tehnologij prožne proizvodnje energije za vključevanje obnovljivih virov;

52.  poziva Komisijo, naj predloži analizo o tem, kako lahko stabilni obnovljivi viri energije, na primer hidroenergija (zlasti črpalne hidroelektrarne), trajnostno pridobljena biomasa ali geotermalna energija, dopolnjujejo spremenljive obnovljive vire energije, da bi se povečala stabilnost sektorja električne energije;

53.  poudarja pomen zagotavljanja spodbud za razvoj domačih virov energije, kot je hidroelektrična energija, kot obnovljivih virov energije; ponovno poudarja pomen zagotavljanja učinkovitosti in skladnosti direktiv EU, kot sta direktiva RES-E in okvirna direktiva o vodah, da bi se male hidroelektrarne bolje vključile v okolje;

54.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo preglednost, skladnost, stabilnost in kontinuiteto regulativnih okvirov za obnovljive vire energije ter naj se izognejo retroaktivnim spremembam v ekonomskih naložbenih pogojih, da bi okrepile zaupanje vlagateljev in prispevale k stroškovno učinkovitemu uvajanju obnovljivih virov energije v regijah EU; poudarja, da je treba bolje usklajevati podporne sheme v skladu s smernicami Komisije o oblikovanju podpornih shem za obnovljive vire energije, da se preprečijo morebitna izkrivljanja trga in ohrani dejanska podpora za obnovljive vire energije;

55.  poudarja, da bi bilo treba na ravni EU ustrezno financirati dolgoročno strategijo za razvoj domačih virov energije;

56.  meni, da je vloga obnovljivih virov energije pri zagotavljanju domače oskrbe z energijo v EU zelo pomembna; vseeno priznava, da vse države članice nimajo enakih geografskih zmogljivosti za dobičkonosno proizvodnjo večjih količin energije iz obnovljivih virov;

57.  priznava koristi povečanja uporabe obnovljivih virov energije na trgu ogrevanja, zlasti v zgradbah; poudarja povečano prožnost termalne infrastrukture in shranjevanja pri spodbujanju povezovanja nestalnih obnovljivih virov energije s shranjevanjem energije v obliki toplote; ponovno poudarja, da je mogoče povečati energetsko varnost z razvojem omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so idealno sredstvo za integracijo trajnostnega ogrevanja v mestih v velikem obsegu, saj lahko istočasno zagotavljajo toploto iz različnih virov in niso odvisna zgolj od enega samega vira;

58.  poudarja potrebo po občutnem povečanju zmogljivosti za domačo proizvodnjo energije v EU na kratek in srednji rok; v zvezi s tem opozarja Komisijo in države članice, da je v številnih primerih najhitrejši način za povečanje zmogljivosti za oskrbo z električno energijo, ko je ta potrebna, vzpostavitev ali posodobitev obnovljivih virov energije, saj je zanje potreben razmeroma kratek čas do začetka obratovanja; poziva Komisijo, naj dodatno preuči finančne in pravne ovire za razvoj tovrstnih virov energije in oblikuje uradna politična priporočila državam članicam glede ukrepov, ki vplivajo na uvajanje takšnih virov energije;

59.  poziva Komisijo, naj za spodbuditev zaupanja vlagateljev začne z jasno nacionalno razčlenitvijo razvoja obnovljivih virov energije, ki je rezultat tega;

60.  poudarja, da za občutno zmanjšanje uvoza goriva za evropska sektorja ogrevanja in prometa ostaja ključna njuna obsežna elektrifikacija;

61.  meni, da bi zajemanje in shranjevanje ogljika lahko odigralo pomembno vlogo pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov iz domačih fosilnih goriv, kar bi omogočilo bolj raznovrstno in zanesljivo mešanico energetskih virov; poziva Komisijo, naj izboljša pogoje za uvajanje zajemanja in shranjevanja ogljika; meni, da bo treba zajemanje in shranjevanje ogljika dodatno razviti in izboljšati z velikimi prizadevanji na področju raziskav in inovacij, ter poziva, naj se zagotovi financiranje za stalni razvoj tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika;

62.  poudarja dodano vrednost vključevanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v energijske sisteme in poziva Komisijo, naj uvede skupne standarde za pametna omrežja na ravni sistemov prenosa, saj ta zagotavljajo stabilno oskrbo in prost pretok energije prek mej in prispevajo k energetski varnosti, na ravni distribucijskih sistemov pa naj zagotovi zanesljivost oskrbe za lokalne skupnosti, mesta in regije; glede tega poudarja vlogo, ki jo lahko pri povišanju ravni obnovljivih virov energije odigrajo razvoj pametnejših energetskih omrežij in novi obrati za shranjevanje energije;

63.  meni, da bi morale Komisija in države članice razmisliti o posebnih pobudah za spodbujanje naložb operaterjev distribucijskih sistemov, vključno s finančnimi instrumenti, saj so naložbene potrebe ostarelega in neustreznega distribucijskega omrežja velike, pa tudi zato, ker je večina obnovljivih virov energije priključena na ravni distribucijskega omrežja,

64.  poudarja, da informacijsko-komunikacijske tehnologije lahko odigrajo pomembno vlogo pri spodbujanju odgovorne porabe energije v gospodinjstvih, prometu, proizvodnji energije in industrijski proizvodnji ter da bi takšno vlogo tudi morale odigrati; meni, da imajo pametni merilniki, učinkovita razsvetljava, računalništvo v oblaku in porazdeljena programska oprema potencial za preoblikovanje vzorcev porabe električne energije; poudarja, da bi bilo treba izgube (električne) energije med prenosom po omrežju obravnavati prednostno, takoj za energetsko učinkovitostjo pri viru (to je v primarni proizvodnji energije);

65.  ugotavlja, da bolj decentraliziran in prožen energetski sistem, v katerem so viri električne energije in toplote bližje točkam porabe, lahko spodbuja proizvodnjo energije v malem obsegu in tako opolnomoči potrošnike, da se bolj vključijo v energetski trg in da nadzorujejo svojo porabo energije, zmanjša izgube pri prenosu in distribuciji, izboljša čvrstost energetske infrastrukture in obenem zagotavlja lokalne poslovne priložnosti za mala in srednja podjetja; zato poziva Komisijo in države članice, naj s politikami, ki odpravljajo obstoječe ovire in pripomorejo k preoblikovanju trga, spodbujajo nadaljnji razvoj in širjenje lokalnih in regionalnih obnovljivih virov energije ter lokalnih in regionalnih distribucijskih omrežij ter omrežij za ogrevanje na daljavo; poziva Komisijo, naj predlaga smernice za energetsko samoporabo, da bi spodbujala njeno uporabo in zavarovala pravice potrošnikov;

66.  opozarja, da sta trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo pomembni orodji, ki prispevata k proizvodnji energije iz biomase in k doseganju energetske učinkovitosti;

67.  ugotavlja, da se lokalno proizvede 95 % lesne biomase, ki se v Evropi porabi za ogrevanje in proizvodnjo električne energije;

68.  poziva Komisijo, naj predloži predloge za revizijo Uredbe (EU) 994/2010 o zanesljivosti oskrbe s plinom, in sicer tako, da bo od držav članic zahtevala oblikovanje strategije za spodbujanje prehoda, tudi pri ogrevanju na daljavo, s plina na obnovljive vire energije, kot so geotermalna energija, biomasa in sončna termična energija;

69.  ugotavlja, da so na voljo tehnologije za ogrevanje iz obnovljivih virov (biomasa, geotermalna energija in sončna termična energija) in da so pripravljene nadomestiti uvoženo fosilno gorivo, hkrati pa bodo tudi ustvarile nova delovna mesta in spodbudile naložbe;

70.  poziva Komisijo, naj zagotovi celovito izvajanje direktive o obnovljivih virih energije (2009/28) in predlaga čvrst sistem upravljanja, ki bo vključeval Evropski parlament, skupaj z učinkovitimi predpisi, ki bodo omogočili uresničitev cilja glede obnovljivih virov energije do leta 2030;

71.  poudarja, da ima EU edinstveno priložnost za energetski prehod, saj tradicionalne elektrarne postajajo zastarele, modernizacija celotnega energetskega sistema, ki se stara in je onesnažujoč, pa bi zahtevala ogromna vlaganja v prihodnjih letih, zato poziva Komisijo, naj razširi dostopnost novih tehnologij in spodbuja naložbe, ki uporabljajo trajnostne vire, uporablja najboljše razpoložljive tehnologije in napreduje v smeri decentraliziranih in inteligentnih energetskih sistemov, ki bodo zadovoljevali potrebe državljanov EU;

Razvoj energetskih tehnologij

72.  poudarja, da učinkovita raba raziskav in tehnoloških inovacij spodbuja vodilni položaj evropske industrije ter krepi konkurenčne prednosti in komercialno sposobnost preživetja evropskih podjetij in industrije, ustvarja delovna mesta in obenem prispeva k poglavitnim ciljem EU glede energetske in podnebne politike, vključno z zmanjšanjem povpraševanja po energiji, varnostjo oskrbe, konkurenčnostjo in trajnostnim razvojem proizvodnje energije, distribucijo, prenosom in porabo, bojem proti energetski revščini in cilji EU na področju izpustov toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

73.  poudarja, da so evropske tehnologije v energetskem sektorju izjemno pomembne za energetsko varnost, saj prispevajo k ohranjanju strateških industrijskih obratov, znanja in kompetenc; opozarja, da je treba – v času, ko EU poskuša razviti domače vire in preiti na nizkoogljično gospodarstvo – sprejeti konkretne ukrepe za razvoj evropskega tehnološkega vodstva na področju nizkoogljičnih tehnologij v ključnih sektorjih, kjer je EU razvila globalne prednosti ali te lahko razvije;

74.  poudarja, da so energetska podjetja, od MSP do velikih skupin, strateško pomembna in da je treba podpirati njihov razvoj;

75.  poudarja, da je treba dati prednost izobraževanju, programom usposabljanja in izmenjavi najboljših praks med državami članicami na področju inovativnih energetskih tehnologij, ki imajo potencial za zagotavljanje naše prihodnje oskrbe z energijo;

76.  poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za boljše interakcije in usklajevanje nacionalnih in evropskih raziskovalnih programov, zlasti na področjih energetike, prometa, informacijsko-komunikacijske tehnologije in gradbeništva, da se zagotovi prednostna obravnava skupnih izzivov, kot je povečanje energetske učinkovitosti, tako da se ne osredotočamo zgolj na sektor ogrevanja, temveč tudi na hlajenje, spodbujanje obnovljivih virov energije v malem obsegu, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pa tudi povečanje energetske varnosti ter razvoj novih obnovljivih virov energije in maksimiranje tržnega uveljavljanja novih tehnologij;

77.  priznava, da brez intenzivnega vlaganja v evropske projekte znanstvenih raziskav, ki so vodilne v svetu, ne bo mogoče razviti obstoječih in novih nizkoogljičnih tehnologij, da bi pomagali pri reševanju podnebne krize, s katero se sooča planet;

78.  poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno podporo za raziskovalne projekte jedrske fuzije, kot je reaktor ITER, ki bodo Evropi zagotovili vir brezogljične, neomejene oskrbe z energijo, ki ne bo za sabo puščala škodljivih odpadkov;

79.  poudarja, da ima zaveza zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in preoblikovanju Evrope v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, ki učinkovito rabi energijo, če bo uveljavljena pravilno, velik potencial za povečanje globalne konkurenčnosti EU, a bo treba tudi paziti, da se je hkrati ne spodkopava; zato poudarja, da bi bilo treba optimalno raven in načine uresničevanja prihodnjih ciljev ocenjevati s poglobljenimi presojami vplivov; meni, da je potreben kompleksen, uravnotežen in dosleden pristop do podnebnih sprememb in konkurenčnosti, trajnosti in varnosti, in sicer na temelju uravnoteženega energetskega portfelja, ki se močno opira na trajnostne vire energije in sprejema tehnologije dekarbonizacije, da bi dosegel podnebne cilje in s tem omogočil zagotavljanje dostopne energije za potrošnike in industrijsko proizvodnjo;

80.  poziva Komisijo, naj preuči, kako ustvariti enake konkurenčne pogoje med evropskimi in neevropskimi proizvajalci, zlasti s preučevanjem izvedljivosti mehanizma mejnega prilagajanja ogljika ali standardov izpustov;

81.  poziva k prerazporeditvi subvencij, da bi se osredotočili na celotno verigo inovacij in tako sprostili celoten potencial obstoječih in razvijajočih se tehnologij, da se okrepi domača proizvodnja energije;

82.  poudarja, da bi bilo novo energetsko infrastrukturo in boljše povezave najbolje financirati s komercialnimi naložbami, ki bi jih spodbujale tržno utemeljene cene, in sicer v okviru delujočega notranjega energetskega trga;

83.  priznava, da pravila o državni pomoči obstajajo zato, da bi zagotovila pravno varnost za posredovanja države, ko je neuspešnost trga še posebej izrazita; poziva Komisijo in države članice, naj – za namene povečanja energetske varnosti in prehoda na nizkoogljično in energetsko učinkovito gospodarstvo – v celoti izkoristijo možnosti, ki so na voljo za financiranje energetskih projektov z državno pomočjo, in finančne instrumente v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada, Evropskega sklada za strateške naložbe, Instrumenta za povezovanje Evrope, programa Obzorje 2020 in evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva kot tudi naložbene zmogljivosti Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ter javnih in zasebnih posrednikov; poziva Komisijo, naj redno ocenjuje stroškovno učinkovitost finančnih instrumentov EU poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj nujno opredelita nove instrumente in finančne proizvode, ki bodo prilagojeni posebnostim dolgoročnih naložb v tehnologije za nizkoogljično proizvodnjo energije; pozdravlja dejstvo, da je energetika med prednostnimi nalogami investicijskega načrta; meni, da bi morala Komisija pojasniti, kako namerava skupaj z ostalimi obstoječimi sredstvi porabiti 315 milijard EUR iz investicijskega načrta;

84.  meni, da je z obstoječimi tehnologijami sicer že sedaj mogoče zmanjšati energetsko odvisnost, diverzificirati in utrditi možnosti oskrbe prek celovitega izkoriščanja domačih virov energije ter optimizirati infrastrukturo energetskega omrežja ter srednjeročno in dolgoročno povečati energetsko učinkovitost in se boriti proti energetski revščini, a je vseeno treba izboljšati obstoječe tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, zajemanja in uporabe ogljika ter visoko učinkovitih in prožnih elektrarn, pa tudi razviti nove energetske tehnologije in pri tem upoštevati pristop nevtralnosti tehnologije, ki bo državam članicam omogočil, da v celoti izkoristijo svoje domače vire energije in za to uporabijo sredstva iz okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020; zato je prepričan, da bi bilo treba zagotoviti financiranje, predvideno za uredbo Obzorje 2020, in ga zavarovati pred morebitnimi prihodnjimi rezi;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo varnost informacijske tehnologije in zaščito kritične energetske infrastrukture, ki zagotavlja bistvene storitve za potrošnike, zlasti z vidika razvoja industrijske proizvodnje in vedno večje vloge informacijsko-komunikacijskih tehnologij v energetskem sektorju; glede tega poudarja pomen sprejetja in pravočasnega izvajanja direktive o varnosti omrežij in informacij, da se ohrani visoka raven varnosti omrežij in informacij kritične infrastrukture;

86.  opozarja, da bodo vedno kompleksnejša evropska energetska omrežja vedno bolj izpostavljena grožnjam in varnostnim pomanjkljivostim, kar bo povezano z njihovo infrastrukturo informacijske tehnologije; poudarja rastočo izpopolnjenost in razpoložljivost kibernetskih orožij, ki jih je mogoče uporabiti zoper takšno infrastrukturo; v zvezi s tem opozarja na potrebo po dobro usklajenemu in financiranemu odzivu na področju evropske kibernetske varnosti v okviru pristopa energetske varnosti, vključno z zagotavljanjem ustreznih sredstev in zmogljivosti za Evropski center za kibernetsko kriminaliteto (EC3) in agencije, kakršna je ENISA;

Popolnoma povezanemu notranjemu energetskemu trgu naproti

87.  poziva k razvoju dobro povezanih in konkurenčnih regionalnih trgov električne energije in plina, ki bi pokrivali vse dele Unije in zagotavljali ustreznost in prožnost energetskega sistema; zahteva, naj Komisija odločno in pregledno ukrepa proti vsem primerom protekcionizma, protikonkurenčnega ravnanja ter oviram za vstop na trg in izstop z njega; poudarja pomen zagotavljanja stabilnih nacionalnih regulativnih okvirov, odpravljanja upravnih ovir in pospeševanja nacionalnih upravnih postopkov, tudi za to, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje za projekte, ki se bodo opirali na državljane; natančneje, poziva Komisijo, naj zagotovi objektivni tržni okvir, ki bo omogočil enake pogoje konkurence za tehnologije, tudi tiste z inframejnimi značilnostmi, kot so obnovljivi viri energije, pa tudi maksimizacijo sodelovanja tehnologij, ki najbolj prispevajo k ciljem zanesljivosti oskrbe z energijo, učinkovitosti in okoljske trajnosti;

88.  poudarja, da je povezovanje trgov pozitivno vplivalo na veleprodajne cene in navsezadnje na maloprodajne cene v elektroenergetskem sektorju, zaradi česar je državljanom na voljo energija po ugodnejših cenah; spominja, da bi dokončanje notranjega energetskega trga lahko prinesla neto ekonomski dobiček v višini od 16 do 40 milijard EUR letno;

89.  priznava, da gospodarske, regulativne in upravne ovire trenutno preprečujejo aktivno sodelovanje potrošnikov v energetskem sistemu; priznava, da vedno večji delež potrošnikov proizvaja svojo energijo in da jih zanima izbira dobavitelja njihove energije, da spreminja svoje vedenje in pristopa k skupnim pobudam, kot so obnovljivi viri energije v skupnostih in projekti energetske učinkovitosti; zato poziva Komisijo, naj državljanom omogoči, da postanejo "protrošniki", torej bolj dejavni akterji v evropskem energetskem sistemu, ne pa pasivni potrošniki;

90.  poziva Komisijo, naj podpre prilagoditev tržnih pravil, da bi omogočila vključitev distribuiranih in spremenljivih virov energije, zlasti prek lažjega tržnega dostopa za združevalce;

91.  meni, da je izvajanje tretjega energetskega svežnja, vključno s čezmejnim povezovanjem trgov, osredotočenim na enodnevne in izravnalne trge, ter razvojem energetske infrastrukture in čezmejnih povezav, eden od najpomembnejših dejavnikov za dokončanje preglednega, potrošnikom prijaznega, dobro delujočega in v celoti povezanega trga plina in energije; poziva Komisijo, naj spremlja in uveljavlja izvajanje tretjega energetskega svežnja;

92.  poudarja, da je politika konkurence Evropske unije sestavni del notranjega trga in da jo je treba uporabljati za vse vire energije, vse vrste distribucije in vse dobavitelje, enako kot na drugih trgih;

93.  pozdravlja poročilo Komisije z 10. oktobra 2014 o subvencijah in stroških energije v EU ter poziva Komisijo, naj to poročilo letno posodablja, da bi bolje prepoznala sektorje in področja, ki potrebujejo dodatna sredstva, ter sektorje, v katerih lahko zaradi subvencij pride do izkrivljanja trga;

94.  poudarja, da regulirane cene energije škodijo konkurenci in naložbam, njihova odprava pa je osnovni pogoj za dosego dobro delujočega energetskega trga;

95.  opozarja, da je po podatkih iz zadnje izdaje pregleda stanja potrošniških trgov trg z električno energijo eden od štirih najslabše delujočih trgov; poudarja pomen ukrepov za izboljšanje zagotavljanja informacij potrošnikom o razčlenitvi cen energije in o ukrepih za energetsko učinkovitost, kar bi jim omogočilo dejavno udeležbo pri nadzoru porabe energije, vključno z možnostjo preprostejše menjave ponudnika;

96.  poudarja, da večja trgovalna območja spodbujajo napredek izvajanja notranjega energetskega trga in povečujejo učinkovitost, konkurenčnost in likvidnost trga; poudarja, da – ob upoštevanju rastočega deleža obnovljivih virov energije – takšna območja podpirajo potrebne značilnosti dobro delujočega in likvidnega trga električne energije; ugotavlja, da večja likvidnost vodi v zmanjšanje stroškov trgovanja, čvrste signale cen za naložbene odločitve, boljše zavarovanje za upravitelje obratov in več konkurence, kar nato privede do nižjih cen energije;

97.  poudarja potrebo po povezanemu in stabilnemu prenosnemu sistemu po vsej EU, v katerem se preprečujejo morebitni negativni učinki, kot so nenačrtovani tokovi električne energije;

98.  poziva Komisijo, naj dejavno podpira države članice pri doseganju ciljev medsebojne povezanosti omrežij in sistemov ter naj zagotovi, da bo za to na voljo ustrezno financiranje EU;

99.  priznava, da bi bolj povezan energetski sistem lahko izboljšal čezmejno solidarnost v času zunanjih pretresov pri oskrbi z energijo ter omogočil nadaljnje povezovanje vedno večjih količin energije iz obnovljivih virov; meni, da morajo Komisija in države članice takoj ukrepati, da bi zagotovile, da proizvodnja, prenos in distribucija energije ter upravljanje povpraševanja po energiji in shranjevanje energije lahko delujejo kot funkcionalni elementi notranjega trga EU prek državnih meja brez nepotrebnih omejitev; v tem kontekstu bi bilo treba zagotoviti optimalno uporabo obstoječe infrastrukture;

100.  ugotavlja tudi, da bo pritegnitev zasebnih vlaganj za razvoj projektov v skupnem interesu s čim večjo uporabo finančnih instrumentov pomembno povečala učinek na javno financiranje in ponovno pognala naložbe v infrastrukturo v EU;

101.  opaža, da raven razvoja plinske infrastrukture ni enakomerno razporejena po EU; poudarja, da države članice na Baltiku ter v srednjevzhodni, jugovzhodni in zahodni Evropi potrebujejo naložbe, da bi zagotovile celovito povezanost infrastrukture in zmanjšale svojo izpostavljenost motnjam v oskrbi s strani enega samega ali prevladujočega dobavitelja energije;

102.  pozdravlja predlog Evropskega sveta, da je treba zagotoviti povezanost sistema električne energije s povezavo vseh držav članic v evropska celinska omrežja, pa tudi tudi njegov predlog o najnižji ravni povezanosti sistemov električne energije med državami članicami, ki naj bi bila 10 % do leta 2020 in 15 % do leta 2030, ter poziva, naj se sprejmejo tudi cilji za medsebojno povezanosti na področju plina; poziva Komisijo, naj predlaga oprijemljiv akcijski načrt za uresničitev teh ciljev;

103.  poudarja, da Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) igra ključno vlogo pri dokončanju enotnega energetskega trga EU na področju električne energije in zemeljskega plina; obžaluje, da kljub razširitvi nalog in odgovornosti agencije, ta ni dobila večjih sredstev, ki bi bila potrebna, da se ji omogoči učinkovito uresničevanje njenega statutarnega mandata na podlagi uredbe REMIT, in sicer spremljanja veleprodajnih trgov energije;

104.  poudarja, da bi razširitev in nadgradnja povezav v južnoevropskih državah lahko prispevala k nadaljnjemu uvajanju obnovljivih virov energije in k energetski varnosti v regiji ter tudi spodbudila povezovanje energetskih trgov v regiji z ostalimi s trgi v EU in povečala zanesljivost oskrbe z energijo;

105.  poudarja, da je Evropski svet poudaril potrebo po doseganju višje ravni medsebojne povezanosti med energetskimi omrežji na iberskem polotoku in ostalim delom Evropske unije;

106.  poudarja, da je treba opraviti stresne teste za električno energijo in plin ter z njimi nadaljevati, dokler ne bodo države članice pri nadzoru prenosnih sistemov popolnoma neodvisne od upravljavcev iz tretjih držav in dokler ni – najpozneje leta 2025 – vzpostavljeno sinhrono delovanje v okviru evropskih celinskih omrežij;

107.  poudarja, da je zelo potrebno pospešiti izvajanje strateških infrastrukturnih projektov za uresničitev ciljev energetske in podnebne politike Unije, vključno z odpravo energetskih otokov, in zato spodbuja Komisijo, naj bolj dejavno sodeluje v tem procesu; poudarja, da naložbe v infrastrukturo zajemajo tako ukrepe na strani povpraševanja kot na strani ponudbe energije; trdno verjame, da je financiranje EU bistvenega pomena za izvajanje teh ključnih evropskih projektov energetske infrastrukture za zagotavljanje dobave in virov;

108.  poudarja, da je treba – kot del procesa odobritve pomembnejših infrastrukturnih projektov – vedno upoštevati možnost, da je mogoče enake rezultate z vidika varnosti energije doseči z manjšimi projekti, ukrepi energetske učinkovitosti ali pametnimi prilagoditvami prenosnih ali distribucijskih omrežij, da se prepreči nastanek prevelikih zmogljivosti ali zastalih projektov in da se skromna sredstva vlagajo čim bolj učinkovito;

109.  poudarja, da bo uresničitev teh projektov strateške infrastrukture prispevala k srednjeročnim in dolgoročnim vidikom energetske varnosti in bo v celoti skladna z dolgoročnimi zavezami EU na področju dekarbonizacije ter njeno okoljsko in drugo zadevno zakonodajo;

110.  poziva Komisijo, naj oceni potrebo po evropski strategiji za rezervne zmogljivosti, s katero bi zagotovili notranjo odpornost na zunanje pretrese na strani oskrbe, in morebitno vlogo te strategije;

111.  priznava, da utegnejo biti v določenih okoliščinah potrebni mehanizmi za plačilo zmogljivosti na trgu električne energije EU; poudarja potrebo po usklajenem pristopu na evropski ravni, da na evropskem trgu ne bi prišlo do neučinkovitosti ali presežnih zmogljivosti; poudarja dejstvo, da je treba predhodno preučiti alternativne rešitve, kot so boljše medsebojne povezave in prožnost virov;

112.  poziva, naj se seznam projektov v skupnem interesu, ki je bil prvič sprejet leta 2013 in odtlej redno posodobljen, izvrši takoj in ob popolnem spoštovanju rokov; poudarja, da bi moralo biti izvajanje projektov v skupnem interesu podlaga za izpolnjevanje ciljev EU na področju medsebojnih povezav; poudarja nujnost izvajanja ključnih projektov in pobud, navedenih v evropski strategiji za energetsko varnost;

113.  poudarja vlogo Evropskega sklada za strateške naložbe in instrumenta za povezovanje Evrope pri zagotavljanju podpore za izvajanje projektov v skupnem interesu, s tem pa tudi potrebo po tem, da se v proračun instrumenta za povezovanje Evrope; v tem kontekstu poudarja poseben pomen financiranja EU za projekte energetske infrastrukture za zagotavljanje zanesljive oskrbe, ki komercialno ne morejo preživeti, pred letom 2020 in pozneje;

114.  poudarja, da je treba okrepiti regionalno sodelovanje po vsej EU in Energetski skupnosti, tudi na področju shranjevanja zemeljskega plina in inteligentnih sistemov za shranjevanje električne energije, saj je na lokalni in regionalni ravni mogoče učinkoviteje reševati vprašanja energetske varnosti ter bolj racionalno proizvajati, shranjevati, upravljati in porabljati energijo; ugotavlja, da je načrt medsebojnega povezovanja baltskega energetskega trga, namenjen vključitvi držav regije Baltskega morja v energetska infrastrukturna omrežja EU, odličen primer regionalnega sodelovanja;

115.  poziva Komisijo, naj začne s študijo, v kateri se analizirajo nove in stroškovno učinkovite zasnove trgov za evropski trg električne energije, da se za evropske potrošnike zagotovi električna energija po razumnih cenah in prepreči selitev virov ogljika;

116.  poudarja, da mora biti energija cenovno dostopna za vse državljane EU; meni, da bi s preprečevanjem nepotrebne porabe s pomočjo izboljšanja učinkovitosti, boljšimi medsebojnimi povezavami, večjo povezanostjo trga in trajnostnimi energetskimi naložbami, zlasti v zgradbe, veliko gospodinjstev lahko imelo dostop pod enakimi pogoji do enotnega, trajnostnega, konkurenčnega in varnega energetskega trga ter ubežalo energetski revščini, ki je leta 2012 prizadela vsakega četrtega državljana EU; poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o energetski revščini v Evropi in ga pospremi z akcijskim načrtom za boj proti njej, ki bo vseboval opredelitev in kazalnike;

117.  poudarja, da je v EU mogoče najti močno industrijsko podlago na področju nizkoogljičnih energetskih tehnologij, kot so obnovljivi viri energije in jedrska energija, ki lahko prispeva k boljši energetski varnosti za EU in njene sosede z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza od enega samega dobavitelja;

ZUNANJA RAZSEŽNOST

Povečanje raznolikosti zunanje oskrbe

118.  poudarja, da lahko odvisnost od enega samega dobavitelja virov energije in posledična ranljivost in pomanjkanje konkurence zavrejo gospodarsko rast in ogrozijo varnost na nacionalni in evropski ravni ter da je treba zato dosledno izvajati vse projekte za povečanje števila dobaviteljev energije; poudarja, da bi bilo treba pospešiti ukrepe za diverzifikacijo dobaviteljev, dobavnih poti in virov energije za EU ter pri tem upoštevati povpraševanje po energiji v prihodnosti in potrebo po tem, da se te ukrepe pospremi z ukrepi za zmanjšanje povpraševanja;

119.  poudarja, da je treba z diverzifikacijo odpraviti izključno odvisnost od enega samega dobavitelja proizvedenega jedrskega goriva za 20 delujočih jedrskih reaktorjev v petih državah članicah;

120.  poudarja, da zmanjšanje odvisnosti od enega dobavitelja ne sme povzročiti povečanja odvisnosti od drugega, zlasti kar zadeva utekočinjeni plin;

121.  poziva k večji usklajenosti trgovinske in energetske politike EU; meni, da bi morali sporazumi o prosti trgovini, ki jih sklene EU, voditi k boljšemu dostopu do trga virov energije in energetskih proizvodov, kar velja tako za uveljavljene dolgoletne partnerske države kot za nove in morebitne partnerske države na območjih, kot so med drugim osrednja Azija, severna Afrika in obe Ameriki;

122.  poudarja, da ima trgovina osrednjo vlogo pri energetski varnosti in da so močna energetska partnerstva, okrepljena z vključitvijo poglavij o energiji v trgovinske sporazume EU, osrednje orodje za to; meni, da je izredno pomembno, da se na podlagi teh poglavij poveča diverzifikacija energije v EU in zmanjša odvisnost od uvoza virov energije iz majhnega števila držav dobaviteljic, vzpostavi standarde kakovosti za energetske proizvode in skupne standarde za trajnostno proizvodnjo energije kot tudi spodbudi diverzifikacijo dobavnih poti in lokalne proizvodnje energije, zlasti iz obnovljivih virov, saj bi morala strategija za energetsko varnost spodbujati uporabo domačih virov energije, energetsko učinkovitost, medsebojno povezanost in politike za zmanjšanje porabe; meni, da imajo lahko tuje neposredne naložbe v strateško energetsko infrastrukturo v Uniji tudi negativne učinke in bi jih morala Komisija spremljati; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi najboljšo možno tehnološko podporo, da bi zagotovili hitro in pravilno izvajanje zakonodaje EU na področju energije; poudarja, da je negativna trgovinska bilanca v državah članicah v največji meri posledica stroškov uvoza fosilnih goriv;

123.  poudarja, da se je pri trgovinskih sporazumih že začelo uresničevati sodelovanje na področju energetske učinkovitosti in označevanja z energijskimi nalepkami (npr. označevanje Energy Star v ZDA); poziva k okrepitvi teh prizadevanj v prihodnosti;

124.  poziva Komisijo, naj ohrani cilj vključitve posebnega energetskega poglavja v čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe, saj bi to prispevalo k energetski varnosti EU in odpiranju mednarodnih trgov z energijo; v zvezi s tem prosi Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji za uresničevanje politike proste trgovine za goriva, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom in surovo nafto;

125.  meni, da bi se s trgovino z utekočinjenim plinom med EU in ZDA trg plina EU v celoti vključil v svetovni trg, pomembno pa bi prispevala tudi k dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga;

126.  obžaluje, da Svet zavlačuje z razpravami o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite, čeprav je Parlament izrazil močno podporo strožjim ukrepom proti nepoštenemu uvozu iz tretjih držav;

127.  poudarja, da je treba pri energetski diverzifikaciji EU dati prednost projektom, s katerimi se diverzificirajo poti in viri, in da morajo ti projekti izpolnjevati vse zahteve prava EU; poudarja, da mora biti diverzifikacija poti usmerjena proti zanesljivim dobaviteljem ter da bi morali sporazumi o dobavi v vsakem primeru predvidevati obveznosti, ki so jasne, učinkovite in jih je lahko uveljaviti, ter vključevati kazenske klavzule, ki zagotavljajo, da na dobavo energije ne vplivajo dogodki, kot so, denimo, politični; poudarja pomen in možnosti utekočinjenega zemeljskega plina, kar zadeva energetsko varnost EU;

128.  meni, da energije ne bi smeli uporabljati kot sredstvo političnega pritiska v nobenem kontekstu mednarodnega sodelovanja;

129.  meni, da Rusije ni več mogoče obravnavati kot zanesljive partnerice, saj izrecno nasprotuje evropski zakonodaji, tudi v okviru Svetovne trgovinske organizacije, in oskrbo z energijo izkorišča v politične namene; ugotavlja, da države z diverzifikacijo dobave izboljšajo svoj pogajalski položaj do zunanjih dobaviteljev plina in zato poudarja, da mora EU potegniti nauke iz preteklih energetskih kriz z Rusijo;

130.  meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti razvoju infrastrukture za dobavo plina in novim terminalom za utekočinjeni zemeljski plin, pa tudi učinkovitejši uporabi obstoječe infrastrukture;

131.   poudarja koristi partnerstva med Norveško in EU na področju energetike; poudarja strateški pomen čezjadranskega plinovoda in dokončanja južnega plinskega koridorja za energetsko diverzifikacijo in energetsko varnost Evrope ter obžaluje neuspeh projekta Nabucco; poudarja, da bodo dodatne zmogljivosti v vzhodnem Sredozemlju in Črnem morju olajšale uresničitev cilja EU glede diverzifikacije dobave plina državam članicam in državam iz Energetske skupnosti v jugovzhodni Evropi; poudarja pomen povezave srednjeevropskih plinskih vozlišč z jugovzhodno Evropo preko koridorjev sever-jug;

132.  poudarja, da bo utekočinjeni zemeljski plin za oskrbo vzhodnih držav članic s plinom omogočil konkurenco plina in bo lahko nadomestil uvoz zemeljskega plina na podlagi pogodb z indeksacijo nafte s pogodbami na podlagi cen na vozliščih in promptnih cen;

133.  poudarja, da velike rezerve plina v severnoafriških državah in nedavna odkritja nahajališč v vzhodnem Sredozemlju ponujajo sredozemski regiji možnost, da postane živahno središče omrežja plinovodov, s katerimi se bo dobavljal plin v Evropo; poziva k vzpostavitvi sredozemskega plinskega vozlišča z večjimi zmogljivostmi za utekočinjeni zemeljski plin; poudarja, da bi morala EU izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo te rezerve plina, da bi izboljšala svojo energetsko varnost;

134.  poudarja, da je treba napredek EU upoštevati v energetskih partnerstvih z državami, ki niso članice EU;

135.  poudarja, da morajo podjetja iz tretjih držav, ki so udeležena v celotni verigi proizvodnje energije EU in Energetske skupnosti, kamor spadajo surovine, proizvodnja, prenos in distribucija ter skladiščenje plina, spoštovati vse zahteve evropske zakonodaje, da bi preprečili izkrivljanje trga ter zagotovili konkurenčen in pregleden notranji energetski trg, ki bo zadostil splošnim interesom v zvezi z energetsko varnostjo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta podjetja delovala tudi v skladu s cilji podnebnih in energetskih politik EU;

136.  poudarja, da je prenehanje indeksacije cen plina s cenami nafte še vedno pomembno, kljub nedavnim gibanjem cen soda surove nafte Brent, saj je neravnotežje med tema viroma energije vedno večje;

137.  poziva, naj se evropski industrijski sektorji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo energije, spodbujajo na vseh trgih, predvsem na evropskem trgu;

138.  poziva Komisijo in države članice ter pogodbenice Energetske skupnosti, naj okrepijo svoja prizadevanja za izvajanje (zmanjšanja) strateškega povpraševanja po energiji in infrastrukturnih projektov za oskrbo z energijo, pri tem pa zagotovijo obveščenost Parlamenta; meni, da mora obstoječa infrastruktura prispevati k regionalnemu povezovanju;

139.  poudarja, da morajo infrastrukturni projekti, povezani z energetsko varnostjo, v celoti upoštevati demokratično voljo in udeleženost lokalnih skupnosti, na katere vplivata načrtovanje in gradnja;

Usklajevanje in enotno nastopanje

140.  potrjuje temeljno načelo solidarnosti med vsemi državami članicami; poudarja, da zanesljiva oskrba z energijo zahteva skupno ukrepanje in zadeva vse države članice kljub temu, da niso vse v enaki meri izpostavljene pretresom pri oskrbi; poudarja, da ne sme nobena država članica s svojim ukrepanjem ali neukrepanjem ogroziti varnosti druge države članice ali EU kot celote; meni, da je potrebno vsaj boljše komuniciranje, posvetovanje in sodelovanje med državami članicami;

141.  ponovno poudarja, da mora energetsko sodelovanje temeljiti na temeljnih vrednotah EU, namreč spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in načelu pravne države, ter spodbujati gospodarski in socialni razvoj v državah partnericah, pa tudi odpravljanje energetske revščine; poziva vse akterje v zunanji politiki EU, naj se zavzemajo za razvoj obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost v vseh stikih s tretjimi državami in naj podpirajo mednarodna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj zagotovita strog nadzor subjektov tretjih držav nad jedrsko infrastrukturo v EU in podrobno spremljata standarde jedrske varnosti v sosedstvu EU, pa tudi ravnanje z evropskimi jedrskimi odpadki, saj gre za potencialne izzive zunanje politike;

142.  poudarja, da je treba aktivno okrepiti sodelovanje s partnerji EU in priznati pomembno vlogo mednarodnega sodelovanja na področju energije in še posebej energetske varnosti; v zvezi s tem poudarja, da morajo vsi medvladni sporazumi temeljiti na načelu medsebojnega spoštovanja s sodelujočimi tretjimi državami;

143.  poudarja, da je energetska varnost tesno povezana z geopolitičnimi vprašanji in vprašanji varnostne politike ter da bi bilo treba vse ukrepe na področju energetske varnosti sprejemati v tem širšem kontekstu, ti pa bi morali pomagati pri zmanjševanju odvisnosti EU od zunanjih energetskih virov;

144.  poziva, naj se podrobno ocenijo obseg, vrednost in načini oblikovanja skupnih strateških rezerv plina ter občutno povečajo zmogljivosti za povratni tok, da bi se lahko spoprijemali s pretresi na strani dobave in zagotovili dobavo plina, kjerkoli je ta potreben, če bi prišlo do krize, pri čemer se posebna pozornost nameni solidarnosti med državami članicami; pri oblikovanju tovrstnih predlogov bi bilo treba upoštevati rezultate sedanjih energetskih stresnih testov;

145.   poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovi doslednost in celovito skladnost zunanje ter skupne varnostne in obrambne politike EU z njeno energetsko politiko; v zvezi s tem meni, da je potrebno tesno usklajevanje med Evropsko službo za zunanje delovanje, državami članicami, Komisijo in Parlamentom;

146.  poudarja, da bi morala biti Energetska skupnost učinkovit instrument za povečanje vseevropske energetske varnosti; poudarja, da je treba nadalje krepiti njen mehanizem izvrševanja in institucionalno ureditev, da bi okrepili preglednost, demokratičnost in stabilnost naložb; meni, da bi lahko Energetsko skupnost izkoristili za vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk v solidarnostne mehanizme EU; poudarja, da bi to moralo prispevati k trdnejši evropski sosedski politiki na področju energije;

147.  poziva države članice, naj okrepijo zmogljivosti in kompetence sekretariata Energetske skupnosti in temeljito analizirajo predloge posvetovalne skupine na visoki ravni o reformi Energetske skupnosti in ukrepajo na podlagi teh predlogov, da bi zagotovile hitro in učinkovito izvajanje energetskega pravnega reda EU v pogodbenicah Energetske skupnosti; poudarja, da je treba okrepiti energetsko varnost, ne le v EU, temveč v celotni Evropi; poudarja, da imajo države zahodnega Balkana ogromen potencial z vidika obnovljivih virov energije, in poziva k njihovi vključitvi v Energetsko skupnost in v skupni energetski trg;

148.  poudarja, da je izziv, povezan z energetsko varnostjo, zmanjšati negotovost, ki povzroča napetosti med državami, in neučinkovitosti trga, ki zmanjšujejo koristi trgovine; zato poudarja, da je treba spodbujati strukture za demokratično globalno upravljanje za surovine in mednarodna pravila glede trgovine z energijo, da bi zmanjšali mednarodne napetosti in izboljšali pravno stabilnost na tem področju ter podprli izvajanje poštenega globalnega energetskega trga, od katerega bodo imeli koristi vsi udeleženci, ki trgujejo na njem, s poudarkom na možnostih za dostojni prihodek za države, bogate z viri, tako v EU kot zunaj nje, ki bodo omogočale njihov gospodarski razvoj in izvajanje strategij za odpravljanje revščine; poudarja, kako pomembno je tesnejše sodelovanje na področju energije z evropskimi sosedskimi državami;

149.  poziva Komisijo, naj bolje uporabi Naložbeni instrument za sosedstvo ter sofinancira naložbe v ukrepe energetske učinkovitosti in projekte na področju obnovljivih virov energije;

150.  priznava pomen vzhodnoevropskega partnerstva za energetsko učinkovitost in okolje (E5P), pri katerem gre za sklad z več donatorji, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj, namenjen pa je spodbujanju naložb v energetsko učinkovitost in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v vzhodnoevropskih partnerskih državah;

151.  poziva Komisijo, naj analizira možno strukturo in ustreznost mehanizma kolektivnih nakupov ter njegov učinek na delovanje notranjega trga za plin, podjetja, na katera bo vplival, in njegov prispevek k zagotavljanju zanesljive oskrbe s plinom; ugotavlja, da je glede na različne modele mehanizmov kolektivnih nakupov potrebno nadaljnje delo, da bi določili najboljši tržni model, ki bi se lahko uporabljal za regije EU in zadevne dobavitelje, ter izjemne pogoje, ko bi se lahko začelo z izvajanjem mehanizma kolektivnih nakupov;

152.  meni, da je glavni pogoj za oblikovanje prihodnje evropske energetske unije vzpostavitev povezanega notranjega energetskega trga EU, za kar je potrebno celovito izvajanje tretjega energetskega svežnja, ki zajema tako upravljanje povpraševanja po energiji kot optimizacijo sistema dobave energije, razvoj pametne energetske infrastrukture in energetskih povezav ter obstoj močne zunanje razsežnosti energetske politike EU, ki bo temeljila na tesnem usklajevanju stališč in za katero bo značilno enotno nastopanje v pogovorih s tretjimi državami;

153.  priznava, da Lizbonska pogodba vključuje politike za omejevanje podnebnih sprememb in spodbujanje energetske učinkovitosti ter razvoj tehnologij obnovljivih virov energije kot temeljnih elementov Evropske unije; meni, da razvoj energetskih ciljev za leti 2020 in 2030 odraža potrebo po odzivanju na člen 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ga je zato treba upoštevati pri vseh dvostranskih sporazumih, ki jih sklene Komisija;

154.  poudarja, da mora imeti načelo vzajemnosti pomembno vlogo v energetskih sporazumih s tretjimi državami, in sicer za zagotavljanje standardov kakovosti in spoštovanja regulativnih okvirov;

155.  poudarja, da je treba povečati sposobnost EU za enotno nastopanje, da bi oblikovali bolj usklajeno diplomacijo na področju energetike v partnerskih državah in v večstranskih forumih; s tem v zvezi ugotavlja, da bi morali zahtevati obvezno udeležbo Komisije kot opazovalke v pogajanjih o mednarodnih sporazumih ter predhodno in nakladno ovrednotiti sporazume, o katerih tečejo pogajanja, da bi zmanjšali možnost neskladja z zakonodajo EU;

156.  poziva države članice, naj povečajo sodelovanje pri mehanizmu za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi s tretjimi državami na področju energije, da bi povečale preglednost in združile svoje moči v pogajanjih s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog za obvezno predhodno oceno medvladnih sporazumov v smislu njihovega učinka na notranji energetski trg EU in njihove skladnosti z zakonodajo EU; poziva države članice, naj zahtevajo, da Komisija sodeluje pri pogajanjih o energetskih sporazumih z državami zunaj EU; poziva Komisijo, naj pripravi predlogo za energetske sporazume z državami zunaj EU, v katero bodo vključene tudi določbe, v katerih bodo izraženi interesi Unije; poziva, naj Komisija za voljo podpiranja demokracije in preglednosti redno obvešča Parlament o energetskih sporazumih med državami EU in drugimi državami; meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti, da bi tiste države članice, ki bi to želele, v prihodnosti vzpostavile mehanizem kolektivnih nakupov za vire energije;

157.  v celoti soglaša z Evropskim svetom, da je treba oblikovati in v letu 2015 predlagati zanesljiv, demokratičen in pregleden sistem upravljanja, ki ne bo vključeval dodatnih upravnih postopkov in nepotrebne birokracije, da bi pomagal zagotoviti, da bo EU izpolnila svoje cilje na področju energetske politike, pri čemer bo državam članicam zagotovljena potrebna prožnost in bo dosledno spoštovana njihova pravica, da same določijo svojo mešanico energetskih virov; poudarja, da mora imeti Parlament močno in proaktivno vlogo pri razvoju, izvajanju in reviziji sistemov upravljanja energetske unije;

158.  poziva Komisijo, naj takoj podpre dokončanje evropske energetske unije tako z vidika povpraševanja po energiji kot oskrbe z njo, ob zagotavljanju zmanjšanja izgub energije, raznolikih in zanesljivih zunanjih odnosov na področju energetike ter dobro delujočega notranjega energetskega trga, ki bo gospodaren z viri; poziva države članice in pogodbenice Energetske skupnosti, naj pokažejo veliko politično pripravljenost za doseganje ciljev energetske unije;

159.  poudarja, da je treba zagotoviti redno pregledovanje izvajanja evropske strategije za energetsko varnost in da je treba izvajati letne ocene napredka te strategije ob upoštevanju zadevnih izzivov za energetsko varnost; poziva Komisijo, naj posreduje letna poročila o stanju glede evropske strategije za energetsko varnost;

160.  poziva Komisijo, naj predloži predloge o kritični infrastrukturi, vključno s fizično zaščito energije;

161.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sekretariatu Energetske skupnosti in pogodbenicam Energetske skupnosti.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0063.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Izbruh krize v Ukrajini je Evropsko unijo opomnil, kako pomembna je energetska varnost in da ima ta ključno vlogo pri utrjevanju močnega političnega in gospodarskega položaja Evrope. Zaradi ranljivosti energetskega trga v okviru geopolitike je energetska politika postala ena od strateških prednostnih nalog v zunanjih zadevah. Evropska unija mora zato oblikovati energetsko politiko, ki bo temeljila na tesnem usklajevanju stališč, in nastopati enotno.

Evropska komisija je v sporočilu o evropski strategiji za energetsko varnost opredelila glavne izzive, sedaj pa je potrebna politična pobuda Evropskega parlamenta, da bi opredelili okvir za večjo energetsko varnost. To poročilo bo obravnavalo tudi sporočilo Komisije o energijski učinkovitosti in njenem prispevku k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030, sporočilo o napredku pri dokončanju notranjega trga z energijo in sporočilo o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom. Vsi navedeni dokumenti odražajo trenutne razmere na energetskem trgu EU.

Medtem ko je EU v zadnjih letih znatno napredovala, kar zadeva krepitev njene energetske varnosti, pa se še vedno spopada s številnimi izzivi, kot so nestabilnost v regijah, ki dobavljajo energijo, razdrobljen notranji trg in spreminjajoče se okolje. EU krije 53 % svoje skupne porabe energije z uvozom, številne države članice pa so še vedno odvisne od enega samega zunanjega vira oskrbe, kar ovira gospodarsko rast v Evropi ter ogroža nacionalno varnost in varnost EU.

Poročevalec zadevne strategije ne dojema kot kratkoročen akcijski načrt, temveč kot dolgoročno strategijo, ki opredeljuje strateške cilje na področju energetske varnosti v Evropi. Poročilo zato vključuje ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po energiji, ukrepe za povečanje domače proizvodnje energije in razvoj energetskih tehnologij, nadaljnje ukrepe za vzpostavitev popolnoma povezanega in dobro delujočega notranjega energetskega trga ter solidarnostne in usklajevalne mehanizme.

Evropska energetska unija za evropsko energetsko varnost

Zdaj, ko je delo nastopila nova Komisija, je v nastajanju nov koncept energetske unije, ki ga je treba pojasniti in razviti. Oblikovan je bil nov portfelj podpredsednika za energetsko unijo, da bi poudarili potrebo po skupni energetski politiki. Evropski parlament bi moral imeti vlogo posrednika pri opredelitvi korakov, ki so potrebni za vzpostavitev energetske unije. Poročevalec meni, da bi morala biti evropska strategija za energetsko varnost sestavni del širšega koncepta energetske unije, ki se šele oblikuje, in želi spodbuditi novo Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji v tej smeri.

Poleg zagotavljanja zanesljive oskrbe v energetski uniji je treba slednjo razvijati na podlagi celovitega pristopa, ki se bo osredotočal na ključne stebre, kot so oblikovanje popolnoma povezanega notranjega energetskega trga, zmanjšanje povpraševanja po energiji, dekarbonizacija energetske mešanice ter raziskave in inovacije. Energetska politika, ki temelji na tesnem usklajevanju in enotnem nastopanju v pogovorih s tretjimi državami, je osnova za obstoj energetske unije, zato bi bilo treba razmisliti o kolektivnih nakupih plina.

Zmanjšanje povpraševanja po energiji

Zmanjšanje povpraševanja po energiji na podlagi energetske učinkovitosti je ključno za energetsko varnost, konkurenčnost in trajnost EU. Energetska učinkovitost pozitivno vpliva na področja, kot so oskrba za energijo, energetska revščina, cene energije, produktivnost industrije, zaposlovanje in upravljanje z viri. Kljub temu ogromnemu potencialu Evropska unija še ni na pravi poti za izpolnitev svoje zaveze, da bo prihranila 20 % energije do leta 2020, zato bi morala okrepiti prizadevanja za znatno povečanje energetske učinkovitosti po letu 2020, saj obstoječi instrumenti ne zadostujejo.

Lokalni organi v evropskih mestih lahko pomembno prispevajo k energetski učinkovitosti, in sicer s soproizvodnjo, posodobitvijo sistemov daljinskega ogrevanja, povečanjem uporabe čistejšega javnega prevoza, spodbujanjem dejavnejših modelov potovanja in obnovo zgradb.

Povečanje domače proizvodnje energije in razvoj energetskih tehnologij

Da bi zmanjšala svojo energetsko odvisnost, mora EU povečati domačo proizvodnjo energije in razvijati energetske tehnologije. V poročilu je poudarjeno, da je potrebna dolgoročna strategija za razvoj domačih virov energije v Evropski uniji. EU bi morala razmisliti o razvoju vsakršnega vira energije, ki bi lahko prispeval k zanesljivi oskrbi EU z energijo. Nove energetske tehnologije bi lahko pomagale zmanjšati energetsko odvisnost, povečati raznolikost in utrditi možnosti oskrbe, optimizirati energetsko omrežno infrastrukturo in povečati učinkovitost porabe energije.

Dobro delujoč notranji energetski trg

Dobro delujoč notranji energetski trg zagotavlja udeležbo različnih dobaviteljev energije, ki lahko ponudijo zanesljive storitve po nižjih cenah. Evropa je na dobri poti za dokončanje notranjega energetskega trga. Kljub temu so potrebna nadaljnja prizadevanja za razvoj medsebojnih povezav in odpravo ozkih grl, da bi zagotovili konkurenčne in dobro povezane regionalne energetske trge. Poročevalec pozdravlja mnenje Evropskega sveta, da je treba prednostno obravnavati problem neustreznih povezav med državami članicami z evropskimi omrežji za plin in električno energijo ter zagotoviti sinhrono delovanje držav članic v okviru evropskih celinskih omrežij. To bi pomagalo doseči cilj najmanj 15-odstotne stopnje povezanosti med državami članicami. Poleg tega sta nujno potrebna učinkovito in dosledno izvajanje in uporaba določb tretjega energetskega svežnja.

Zunanja razsežnost energetske politike EU

Glede na sedanji geopolitični položaj Rusije ni več mogoče obravnavati kot zanesljive partnerice, saj izrecno nasprotuje evropski zakonodaji in energijo izkorišča v politične namene. Zaradi tega je nujno povečati raznolikost poti in virov energije ter zlasti zagotoviti, da so poti usmerjene k zanesljivim dobaviteljem.

Ker je regionalno povezovanje ključni element za energetsko varnost, mora EU povečati svoja prizadevanja za izvedbo strateških projektov na področju energetske infrastrukture.

Poročevalec poudarja načelo solidarnosti, saj energetska varnost zahteva kolektivno ukrepanje. Države članice bi morale zagotoviti pregledna pogajanja in sprejeti skupno stališče do tujih dobaviteljev. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom, so dobavne strategije držav članic trenutno enostranske in premalo usklajene. Evropski parlament zato poziva Komisijo, naj analizira morebitne mehanizme za kolektivne nakupe plina.

Pri tem je treba poudariti tudi pomen Energetske skupnosti. Z izvajanjem energetskega pravnega reda EU bi bila Energetska skupnost lahko učinkovit instrument za krepitev vseevropske energetske varnosti. Pomembno je povečati energetsko varnost, ne le v EU, temveč v Evropi kot celoti, saj bi to lahko prispevalo k trdnejši evropski sosedski politiki na področju energije.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (24.3.2015)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski strategiji za energetsko varnost

(2014/2153(INI))

Pripravljavec mnenja: Arne Lietz

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mora biti skladna energetska politika sestavni del širše zunanje politike EU in da so potrebna nadaljnja prizadevanja in boljša sinergija, da bi energetske cilje uskladili z verodostojno zunanjo politiko; želi spomniti, da je sodelovanje na področju energije eden od temeljev evropskega povezovanja; poudarja, da energetska varnost zadeva vso EU, čeprav države članice niso enako ranljive; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj tesno sodelujeta pri usklajevanju ustreznih zunanjepolitičnih orodij in instrumentov, ki jih uporabljajo države članice in institucije EU;

2.  meni, da je glede na veliko odvisnost EU od uvoza energije in sedanje prevlade enega samega dobavitelja plina nujno diverzificirati dobavitelje energentov in poti oskrbe z energijo ter okrepiti zmogljivost EU za učinkovito odzivanje na morebitne krize v oskrbi s plinom, pa tudi zmogljivost, da bo zdržala pritisk tretjih držav, če bi energijo uporabljale kot politično orodje; poudarja, da je pomembno močno okrepiti energetsko varnost EU z zmanjšanjem njene odvisnosti od Rusije in povečanjem njene odpornosti na zunanje pritiske; meni, da je tu nujno zagotoviti večjo upravno in finančno podporo obstoječim in alternativnim infrastrukturnim projektom za oskrbo z energijo, vključno z vzpostavitvijo novih oskrbovalnih poti iz kaspijske regije, z Bližnjega vzhoda, iz Sredozemlja in srednjeazijskih držav;

3.  pozdravlja prizadevanja Komisije za oblikovanje energetske unije in poziva k njeni čim hitrejši vzpostavitvi; opozarja, da je mogoče resnično energetsko unijo doseči le ob tesni povezanosti energetske in zunanje politike; zlasti poudarja, da morajo EU in države članice razviti skupno energetsko politiko, ki bo temeljila na solidarnosti in ji bo omogočila enotno in skupno nastopanje na mednarodni ravni in oblikovanje usklajene diplomacije na področju energije; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za prostovoljne mehanizme za združevanje povpraševanja, s katerimi bi lahko okrepili pogajalsko moč EU; poziva Komisijo, naj pregleda sklep o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije, da bi okrepili njegove določbe ter zagotovili skladnost z zakonodajo na področju notranjega energetskega trga in okrepljeno vlogo Komisije;

4.  poziva, naj bo pri politiki širitve, pa tudi pri potekajočem pregledu evropske sosedske politike velik poudarek na energetski varnosti; poleg tega poudarja, da bi bilo treba energetsko skupnost uporabiti kot instrument za močnejše vključevanje sosedskih držav na energetski trg EU; ugotavlja, da bi vzpostavitev skupnega pravnega območja, ki bi temeljilo na standardih in načelih notranjega energetskega trga iz temeljnega pravnega reda, povečala zanesljivost energetske oskrbe in tranzita; meni, da je potreben kritičen pregled projektov na področju cevovodov v našem sosedstvu in da je treba uporabiti strateški pristop, pri katerem bodo v celoti upoštevane aktualne politične razmere;

5.  ponovno poudarja, da mora energetsko sodelovanje temeljiti na temeljnih vrednotah EU, namreč spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in načelu pravne države, ter spodbujati gospodarski in socialni razvoj v državah partnericah, pa tudi odpravljanje energetske revščine; poziva vse akterje v zunanji politiki EU, naj se zavzemajo za razvoj obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost v vseh stikih s tretjimi državami in naj podpirajo mednarodna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj zagotovita strog nadzor subjektov tretjih držav nad jedrsko infrastrukturo v EU in podrobno spremljata standarde jedrske varnosti v sosedstvu EU, pa tudi ravnanje z evropskimi jedrskimi odpadki, saj gre za potencialne izzive zunanje politike;

6.  je zaskrbljen, ker je Rusija napovedala, da bo Ukrajino nehala oskrbovati s plinom, in poziva vse strani v pogajanjih za sporazum, pri katerega sklepanju je posredoval nekdanji energetski komisar Oettinger, naj poiščejo sprejemljivo rešitev;

7.  poudarja, da če naj povečamo zanesljivost oskrbe EU, je treba njeno odvisnost od uvoza zmanjšati s prehodom v trajnostno, nizkoogljično gospodarstvo, ki bo temeljilo na izvajanju zavezujočih in ambicioznih ciljev za spodbujanje energetske učinkovitosti in proizvodnje energije iz obnovljivih virov, in z vzpostavitvijo pametne, sodobne in povezane infrastrukture; v zvezi s tem poziva k popolnemu izkoriščanju obstoječih povezovalnih zmogljivosti in k postavitvi nove infrastrukture med državami članicami, ter poudarja, da je instrument za povezovanje Evrope pomemben za zmanjševanje razdrobljenosti energetskega trga EU; zato poziva k hitri uskladitvi elektroenergetskih sistemov baltskih držav z evropskimi celinskimi omrežji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

9

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Tunne Kelam, Afzal Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Reinhard Bütikofer, Liisa Jaakonsaari, Marek Jurek, Gabrielius Landsbergis, Antonio López-Istúriz White, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Traian Ungureanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Jude Kirton-Darling, Susanne Melior, Maria Noichl, Gabriele Preuß, Ricardo Serrão Santos


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (16.4.2015)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski strategiji za energetsko varnost

(2014/2153(INI))

Pripravljavec mnenja: Helmut Scholz

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da morajo Evropska unija in njene države članice, če naj se uspešno spoprimejo z izzivi evropske strategije za energetsko varnost in dosežejo svoje cilje glede energije in podnebnih sprememb v kontekstu globalnih omejitev, ki jih prinašajo politike na teh področjih, na mednarodnem prizorišču skupno ukrepati na podlagi obstoječega pravnega okvira, tako da na mednarodnih trgovinskih forumih izpostavijo vprašanja, povezana z energetsko varnostjo in trajnostjo, vključno s tem, kako rešiti vprašanje okoljskega dampinga, ki ga izvajajo tretje države, ki ne spoštujejo svojih mednarodnih zavez; poudarja, da sta zmanjšanje povpraševanja po energiji in spodbujanje obnovljivih in lokalnih virov energije ena najučinkovitejših orodij za zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov energije in doseganje podnebnih ciljev; poudarja, da lahko spodbujanje izobraževanja o energiji prispeva k doseganju cilja zmanjšanja onesnaženja in izboljšanja vzorcev porabe;

2.  ponovno poudarja, da je energija osnovna človekova potreba in je nepogrešljiva za gospodarske dejavnosti ljudi, zlasti pa je pomembna za konkurenčnost industrije in drugih gospodarskih sektorjev; zato znova poudarja, da bi morala evropska strategija za energetsko varnost zagotoviti cenovno dostopen, trajnosten, stabilen, varen in predvidljiv dostop do energije tako za državljane kot podjetja ter okrepiti javni nadzor, predpise in poštenost na področju konkurenčnosti, da bi se osredotočili na vprašanje energetske revščine in spodbujali ukrepe za reševanje tega problema, ki ga občuti veliko število državljanov EU (glede na poročila Eurostata o dohodku in življenjskih pogojih (EU SILC)) in prebivalcev držav v razvoju (glede na poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA)); poudarja, da bi bilo treba v postopek odločanja o projektih energetske infrastrukture vključiti vse lokalne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva; poudarja, da bi morala biti strategija za energetsko varnost Unije osnovni del vključujoče strategije Unije za gospodarsko rast;

3.  poziva k večji usklajenosti trgovinske in energetske politike EU; meni, da bi morali sporazumi o prosti trgovini, ki jih sklene EU, voditi k boljšemu dostopu do trga virov energije in energetskih proizvodov, kar velja tako za uveljavljene dolgoletne partnerske države kot za nove in morebitne partnerske države na območjih, kot so med drugim osrednja Azija, severna Afrika in obe Ameriki;

4.  poudarja, da ima trgovina osrednjo vlogo pri energetski varnosti in da so močna energetska partnerstva, okrepljena z vključitvijo poglavij o energiji v trgovinske sporazume EU, osrednje orodje za to; meni, da je izredno pomembno, da se na podlagi teh poglavij poveča diverzifikacija energije v EU in zmanjša odvisnost od uvoza virov energije iz majhnega števila držav dobaviteljic, vzpostavi standarde kakovosti za energetske proizvode in skupne standarde za trajnostno proizvodnjo energije kot tudi spodbudi diverzifikacijo dobavnih poti in lokalne proizvodnje energije, zlasti iz obnovljivih virov, saj bi morala strategija za energetsko varnost spodbujati uporabo domačih virov energije, energetsko učinkovitost, medsebojno povezanost in politike za zmanjšanje porabe; meni, da imajo lahko tuje neposredne naložbe v strateško energetsko infrastrukturo v Uniji tudi negativne učinke in bi jih morala Komisija spremljati; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi najboljšo možno tehnološko podporo, da bi zagotovili hitro in pravilno izvajanje zakonodaje EU na področju energije; poudarja, da je negativna trgovinska bilanca v državah članicah EU v največji meri posledica stroškov uvoza fosilnih goriv;

5.  pričakuje, da bodo glede na legitimni interes EU za povečanje svoje energetske varnosti ključna vprašanja, kot je trgovanje z viri energije, vključno z nafto in zemeljskim plinom, vključena v pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb;

6.  poudarja, da je treba tesno usklajevati evropsko trgovinsko politiko, energetsko politiko, zunanjo politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko, če naj se zagotovi učinkovitost evropske energetske strategije in bolj usklajeno zunanje delovanje EU;

7.  poudarja, da se je pri trgovinskih sporazumih že začelo uresničevati sodelovanje na področju energetske učinkovitosti in označevanja z energijskimi nalepkami (npr. označevanje Energy Star v ZDA); poziva k okrepitvi teh prizadevanj v prihodnosti;

8.  poudarja, da se lahko velika in nediverzificirana odvisnost od uvoza plina zmanjša s podpiranjem decentralizirane soproizvodnje toplote in električne energije, ki temelji na skupnosti in ki utrjuje vrednostne verige v različnih regijah EU;

9.  ponovno opozarja, da je treba pri sklepanju trgovinskih sporazumov s tretjimi državami zagotoviti usklajenost z notranjimi politikami EU;

10.  poudarja, da zmanjšanje odvisnosti od enega dobavitelja ne sme povzročiti povečanja odvisnosti od drugega, zlasti kar zadeva utekočinjeni plin; opozarja, da je hidravlično lomljenje tehnologija, ki jo večina prebivalcev Evrope zavrača;

11.  meni, da bi se s trgovino z utekočinjenim plinom med EU in ZDA trg plina EU v celoti vključil v svetovni trg, pomembno pa bi prispevala tudi k dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga;

12.  poudarja, da morajo infrastrukturni projekti, povezani z energetsko varnostjo, v celoti upoštevati demokratično voljo in udeleženost lokalnih skupnosti, na katere vplivata načrtovanje in gradnja;

13.  poziva države članice, naj povečajo sodelovanje pri mehanizmu za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi s tretjimi državami na področju energije, da bi povečale preglednost in združile svoje moči v pogajanjih s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog za obvezno predhodno oceno medvladnih sporazumov v smislu njihovega učinka na notranji energetski trg EU in njihove skladnosti z zakonodajo EU; poziva države članice, naj zahtevajo, da Komisija sodeluje pri pogajanjih o energetskih sporazumih z državami zunaj EU; poziva Komisijo, naj pripravi predlogo za energetske sporazume z državami zunaj EU, v katero bodo vključene tudi določbe, v katerih bodo izraženi interesi Unije; poziva, naj Komisija za voljo podpiranja demokracije in preglednosti redno obvešča Parlament o energetskih sporazumih med državami EU in drugimi državami; meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti, da bi tiste države članice, ki bi to želele, v prihodnosti vzpostavile mehanizem kolektivnih nakupov za vire energije;

14.  poziva Komisijo, naj opredeli možnosti, ki so na voljo za skupna pogajanja o energetskih pogodbah z zunanjimi dobavitelji v imenu držav članic;

15.  poudarja, da je treba v energetskih sporazumih vedno poudariti načelo vzajemnosti in varovati standarde kakovosti ter zagotoviti skladnost s pravnim okvirom; poziva, naj se zaradi skupnega notranjega energetskega trga EU energetski sporazumi vključijo v redni zakonodajni postopek, da bi zagotovili demokratičnost, preglednost in skladnost z zakonodajo EU;

16.  poudarja, kako pomembno je odpraviti izoliranost držav članic in regij od evropskih omrežij plina in električne energije;

17.  ugotavlja, da bi na zahtevo države članice Komisija lahko sodelovala pri pogajanjih za medvladne sporazume kot opazovalka;

18.  poudarja, da je izziv, povezan z energetsko varnostjo, zmanjšati negotovost, ki povzroča napetosti med državami, in neučinkovitosti trga, ki zmanjšujejo koristi trgovine; zato poudarja, da je treba spodbujati strukture za demokratično globalno upravljanje za surovine in mednarodna pravila glede trgovine z energijo, da bi zmanjšali mednarodne napetosti in izboljšali pravno stabilnost na tem področju ter podprli izvajanje poštenega globalnega energetskega trga, od katerega bodo imeli koristi vsi udeleženci, ki trgujejo na njem, s poudarkom na možnostih za dostojni prihodek za države, bogate z viri, tako v EU kot zunaj nje, ki bodo omogočale njihov gospodarski razvoj in izvajanje strategij za odpravljanje revščine; poudarja, kako pomembno je tesnejše sodelovanje na področju energije z evropskimi sosedskimi državami;

19.  meni, da bi morala EU pomagati najbolj ranljivim državam pri diverzifikaciji njihovih virov in dobavnih poti, vključno prek čezmejnih povezav in povratnih tokov, s poudarkom na obnovljivih in lokalnih virih energije ter s tem povezanih skladiščih in ukrepih za energetsko učinkovitost v okviru regionalnih strategij, s čimer bi prispevali k zmanjšanju odvisnosti od nekaterih spremenljivih mednarodnih energetskih trgov; meni, da je ravno tako pomembno razviti nove tehnologije za proizvodnjo energije iz različnih virov, da bi povečali energetsko učinkovitost na svetovni ravni in s tem pomagali odpraviti energetsko revščino, prispevali k svetovnemu trajnostnemu razvoju in podprli svetovna prizadevanja za spoprijemanje s podnebnimi spremembami;

20.  poudarja, da bi morala EU izkoristiti priložnosti, ki izhajajo iz energetskih virov vzhodnega Sredozemlja, zlasti z vidika vzpostavitve sredozemskega plinskega vozlišča prek koridorja, ki bi potekal od jugovzhodnega Sredozemlja do Evrope, da bi povečali energetsko varnost EU; meni, da bi morala EU spodbujati pobude za sodelovanje na področju energije med državami vzhodnega Sredozemlja in tako prispevati k miru in blaginji za njihove prebivalce;

21.  priznava, da sta evropski sklad za strateške naložbe in instrument za povezovanje Evrope ključna mehanizma za razvoj infrastrukture in privabljanje zasebnih naložb v EU; ugotavlja tudi, da bo čim večja uporaba finančnih instrumentov pomembno povečala učinek na javno financiranje in privabila svetovni naložbeni kapital v EU;

22.  poudarja, da lahko strateška infrastruktura, ki spodbuja diverzifikacijo dobave, virov in poti, kot so skladišča ter sistemi uvoza in prevoza, pa tudi obrati za utekočinjanje in uplinjanje zemeljskega plina, olajšajo večjo dobavo v izrednih razmerah; ugotavlja, da bi lahko te infrastrukture podprli s posebnimi regulativnimi ureditvami in/ali javnimi sredstvi, kot je predvideno v uredbi o vseevropski energetski infrastrukturi (Uredba (EU) št. 347/2013) in uredbi o povezovanju Evrope (Uredba (EU) št. 1316/2013), in/ali finančno podporo prek finančnih instrumentov EU na podlagi strateških ciljev Unije;

23.  meni, da so izvozne priložnosti za zasebne in javne družbe EU na področju čiste, varne in učinkovite energetske tehnologije ter tehnologije za skladiščenje energije še posebej pomembne, zlasti glede na naraščajoče svetovno povpraševanje po energiji; priporoča povečanje naložb v raziskave, razvoj in uporabo novih energetskih tehnologij in tehnologij za skladiščenje energije; poziva k znatnemu tarifnemu znižanju za te tehnologije v okviru pobude Svetovne trgovinske organizacije za okolju prijazno blago in sporazumov o prosti trgovini, ki jih sklene EU;

24.  poziva Komisijo, naj poostri spremljanje protikonkurenčnega ravnanja in sprejme protidampinške ukrepe, da bi evropske energetske sektorje zaščitili pred nepoštenim uvozom iz tretjih držav;

25.  obžaluje, da Svet zavlačuje z razpravami o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite, čeprav je Parlament izrazil močno podporo strožjim ukrepom proti nepoštenemu uvozu iz tretjih držav;

26.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo njeni cilji in dejavnosti na področju energetske varnosti skladni s skupnimi političnimi cilji EU, zlasti kar zadeva mednarodni mir in razvoj, ter da vključevanje držav v svetovno gospodarstvo pomeni tudi njihov dostop do energije;

27.  meni, da lahko energetsko varnost znotraj EU učinkovito dosežemo s financiranjem novih infrastruktur in obratov, pa tudi s podpiranjem optimizacije obstoječih tehnologij, izvajanjem raziskav in razvijanjem novih rešitev ter spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije in tehnologij, povezanih z njimi;

28.  ponovno poudarja, da so potrebne znatne naložbe v energijo in energetsko infrastrukturo, zlasti v obnovljive vire energije in zeleno tehnologijo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Alexander Graf Lambsdorff, Gabrielius Landsbergis, Jörg Leichtfried, Marine Le Pen, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Nicola Danti, Danuta Maria Hübner, Sander Loones, Frédérique Ries, Jarosław Wałęsa


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (30.3.2015)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski strategiji za energetsko varnost

(2014/2153(INI))

Pripravljavka mnenja: Merja Kyllönen

PREDLOGI

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da za sedanje globalne izzive, povezane z energijo in podnebnimi spremembami, potrebujemo učinkovite, pravične in skupne ukrepe Evropske unije na mednarodnem prizorišču;

2.  meni, da je treba izzive, povezane z energetsko varnostjo in podnebnimi spremembami, reševati z enotno strategijo, ki bo istočasno obravnavala obe vprašanji; poudarja, da je združevanje ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti in rabe energije iz obnovljivih virov ter za razvoj inovativnih energetskih tehnologij ključnega pomena, da bi dosegli okoljsko trajnostno mešanico energetskih virov in zagotovili stabilno oskrbo z energijo po vsej Evropi po dostopnih cenah tako za državljane kot podjetja, saj ti predstavljata bistveni razsežnosti energetske varnosti;

3.  zato pozdravlja zavezanost k okrepljenemu sodelovanju na področju energetske politike; poudarja, da je pomembno vključevati naložbe v energetsko učinkovitost v EU v vse načrte za energetsko varnost in spodbujati naložbe v domače obnovljive vire energije;

4.  poudarja, da podnebne spremembe, nekonkurenčne cene energije in izjemno visoka stopnja odvisnosti od nezanesljivih dobaviteljev iz tretjih držav ogrožajo vzdržnost evropskega energetskega sistema;

5.  meni, da je EU zaradi vse večje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv od večinoma nezanesljivih dobaviteljev iz tretjih držav ranljiva, ta odvisnost pa tudi resno ogroža razvoj verodostojne, učinkovite in dosledne skupne evropske energetske politike;

6.  poudarja, da bi lahko večjo energetsko varnost dosegli na stroškovno učinkovit način, če bi jo države članice obravnavale skupaj; v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo, ki jo lahko ima ustrezno medsebojno povezan in funkcionalen trg za električno energijo in plin pri večanju raznolikosti dobaviteljev, virov in poti v Evropi;

7.  poziva Komisijo, naj sprejme proaktivnejši pristop k zagotavljanju, da bodo države članice spoštovale evropsko zakonodajo, namenjeno vzpostavitvi preglednih in dobro delujočih energetskih trgov;

8.  poudarja, da je pomembno usklajevati nacionalne energetske politike in krepiti vlogo EU na področju zunanje energetske politike;

9.  poudarja, da je večja energetska varnost vzajemno povezana s prehodom na učinkovito nizkoogljično gospodarstvo; zato odločno poziva Komisijo, naj oblikuje ambiciozne cilje za leto 2030 ter pripravi celovito energetsko in podnebno strategijo EU, ki bo temeljila na ciljnem razogljičenju gospodarstva EU, pri čemer naj izhaja iz sporočila Komisije in upošteva resolucijo Parlamenta z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(1);

10.  poudarja pomembne posredne koristi za podnebje, kakovost zraka, javno zdravje in okolje, ki jih prinaša večja energetska varnost, dosežena z večjo energetsko učinkovitostjo in prehodom na energijo iz obnovljivih virov, na primer vetrno, sončno in geotermalno energijo;

11.  meni, da sta zakonodaja o energetski učinkovitosti in sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) instrumenta, ki se medsebojno podpirata, ter poziva k hitri uvedbi rezerve za stabilnost trga, ki bo sposobna zagotavljati signal cene ogljika, ki bo lahko spodbujal izboljšave na področju energetske učinkovitosti v sektorju ETS; poziva Komisijo, naj sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) dopolni s standardom emisijskih vrednosti, ki bo zagotavljal jasen signal za naložbe za postopno opuščanje najbolj onesnažujočih oblik proizvodnje električne energije, na primer tistih, ki temeljijo na uporabi premoga;

12.  odločno poziva k odpravi „energetskih otokov“ v EU, ki naj bi bila po prvotnih načrtih zaključena v letu 2015; zato vztraja, da je nujno vzpostaviti medsebojne energetske povezave, da nobena država članica ne bo več izolirana; poudarja, da je treba pospešiti izvajanje strateških infrastrukturnih projektov, zlasti tistih, ki so bili zasnovani, da bi odpravili energetsko izoliranost držav članic, in spodbujati uporabo obnovljivih virov energije z lajšanjem njihove distribucije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj instrumente financiranja EU za projekte za povezovanje, namenjene dokončanju notranjega energetskega trga EU, umesti kar najvišje med prednostne naloge;

13.  poudarja, da bo ukrepanje v smeri potrebnih znatnih sprememb energetskega sistema EU sledilo le, če bodo ukrepi predlagani v povezavi z državami članicami in ob upoštevanju njihovih zmogljivosti; poziva Komisijo, naj predloži konkretne kratkoročne in dolgoročne ukrepe ter akcijske načrte, vključno z zakonodajo; poziva EU in njene države članice, naj veliko vlagajo v raziskave in inovacije na področju energije, ki bodo pripeljale do okoljsko trajnostnih in inovativnih energetskih tehnologij; poudarja potrebo po izobraževanju, usposabljanju in izmenjavi najboljših praks ter po pilotnih projektih na lokalni ravni v državah članicah, ki povečujejo odpornost lokalnih sistemov in s tem prispevajo k večji energetski varnosti;

14.  opozarja na svoja prejšnja stališča, da si moramo na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti zastaviti ambiciozne, nacionalno zavezujoče cilje, s katerimi naj bi zmanjšali odvisnost od uvožene energije;

15.  meni, da sta varčevanje z energijo in energetska učinkovitost med najhitrejšimi in najcenejšimi načini za reševanje vprašanj, kot so energetska varnost, odvisnost od uvožene energije, visoke cene energije, brezposelnost in okoljska vprašanja; poudarja potencial za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost, zlasti v nekaterih sektorjih, kot sta sektor stavb in promet; opozarja na vlogo, ki jo imata daljinsko ogrevanje in hlajenje pri upravljanju povpraševanja po energiji; poudarja, da je po mnenju Mednarodne agencije za energijo energetska učinkovitost „prvo gorivo sveta“, saj najmanj stane ter je dostopna in trajnostna; poudarja, da bi potrebovali politike EU in nacionalne politike za spodbujanje naložb v energetsko učinkovitost in rešitve na strani povpraševanja, saj bodo te naložbe pomenile dolgoročne koristi za oskrbo z energijo v Evropi; zato poziva Komisijo, naj določi jasne cilje za prenovo stavbnega fonda po vsej EU, kar bo tudi ustvarilo nova delovna mesta in oživilo gospodarstvo EU;

16.  je prepričan, da lahko spodbujanje krožnega gospodarstva in učinkovitejša raba virov znatno zmanjšata emisije toplogrednih plinov in tako bistveno prispevata k obvladovanju podnebnih in energetskih izzivov;

17.  poziva Komisijo, naj prednostno sprejme ukrepe, ki bodo prispevali k večji energetski učinkovitosti, ter tako obravnava tudi problem nizke konkurenčnosti zaradi visokih cen energije;

18.  poudarja, da je pomembno v celoti izvajati zakonodajni okvir EU za energetsko učinkovitost, da bi do leta 2020 dosegli 20-odstotni prihranek energije, nadalje razviti direktivo o energetski učinkovitosti, direktivo o okoljsko primerni zasnovi, direktivo o energijskem označevanju in direktivo o energetski učinkovitosti stavb ter okrepiti financiranje EU za ta področja; poziva Komisijo, naj tesno spremlja izvajanje teh direktiv v državah članicah; poudarja, da bi bilo treba kot del revizije teh direktiv prednostno obravnavati energetsko revščino, ukrepi pa bi morali biti osredotočeni na socialna stanovanja in na energetsko najmanj učinkovite stavbe, ki jih zasedajo gospodinjstva z nizkimi dohodki;

19.  priznava, da je zmanjšanje emisij, urejeno na podlagi standarda emisijskih vrednosti, neposredno povezano z energetsko učinkovitostjo in dolgoročnimi prihranki v energetskem sektorju;

20.  opozarja, da je člen o sistemih obveznosti energetske učinkovitosti v direktivi o energetski učinkovitosti ključni ukrep za uresničitev cilja energetske učinkovitosti do leta 2020; poziva Komisijo, naj podaljša to določbo na obdobje po letu 2020, obenem pa odpravi oprostitve, ki zmanjšujejo njeno učinkovitost.

21.  poziva Komisijo, naj poveča ambicioznost standardov energetske učinkovitosti proizvodov, tudi tistih iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2015–2017, pa tudi preglednost in učinkovitost informacijskih shem glede porabe energije pri aparatih, saj bi s tem pomagala uresničiti celoten gospodarski potencial prihrankov energije v gospodinjstvih in podjetjih ter prispevala k energetski varnosti Evrope in dolgoročnim ciljem razogljičenja;

22.  meni, da bodo jasni in zavezujoči cilji za podnebje in energijo za leto 2030, ambiciozen akcijski načrt in učinkovita struktura upravljanja, uvedena z evropsko zakonodajo, prav tako prispevali k večji energetski varnosti; poudarja, da je dolgoročna perspektiva bistvena za vzpostavitev stabilnega okvira za nujne naložbe v evropsko energetsko infrastrukturo, zato je treba brez odlašanja določiti pravni okvir za podnebje in energijo za obdobje 2020–2030; zato poziva Komisijo, naj čim prej predstavi vse potrebne predloge na podlagi rednega zakonodajnega postopka;

23.  opozarja, da so raziskave in inovacije ključne za razvoj okoljsko trajnostnih, inovativnih energetskih tehnologij ter bistvene za povečanje cenovne dostopnosti in konkurenčnosti tehnologij za domače obnovljive vire energije, ki so že na voljo; zato poziva k večji podpori za raziskave, razvoj in inovacije;

24.  poudarja, da je regulativna varnost, ki temelji na jasni politični usmeritvi, bistvena za zagotavljanje zanesljive, trajnostne in cenovno dostopne energije evropskim državljanom in podjetjem; v zvezi s tem opozarja, da je Parlament pozval k zavezujočemu cilju EU 2030 za zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990, zavezujočemu cilju EU 2030 za povečanje energetske učinkovitosti za 40 % in zavezujočemu cilju EU 2030 za proizvodnjo vsaj 30 % celotne porabe končne energije iz obnovljivih virov energije;

25.  poziva Komisijo, naj pospeši razvoj in uporabo nizkoogljičnih tehnologij in okrepi vlogo obnovljivih virov energije, da bi nadalje zagotovili raznolikost virov energije in privarčevali pri uvozu goriva;

26.  poziva Komisijo, naj razvije podporni okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, ki bo zagotavljal mednarodno konkurenčnost, ter naj pripravi predloge za dosego vsaj 30-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v EU do leta 2030, na podlagi katerih se bo stopnja rasti nameščene moči postrojenj za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ohranila na sedanji ravni, pri čemer naj upošteva, da se možnosti držav članic za izkoriščanje teh virov in proizvodnjo energije iz njih razlikujejo;

27.  pozdravlja stališče Komisije, da so obnovljivi viri energije izbira, ki je ne bomo obžalovali, skupaj z energetsko učinkovitostjo in energetsko infrastrukturo, kot je navedeno v energetskem načrtu za leto 2050 in čemur pritrjuje tudi Parlament, ter poudarja, da je pomembno razviti pametnejša energetska omrežja ter nove rešitve za proizvodnjo in shranjevanje energije, ki bodo prožne, decentralizirane in vzpostavljene na mikro ravni; v zvezi s tem priznava, da bi uporaba zemeljskega plina v sektorjih proizvodnje električne energije, ogrevanja in prometa lahko prispevala k učinkovitemu prehodu na takšno energetsko mešanico EU, ki sploh ne bo vsebovala ogljika;

28.  opozarja, da je EU trenutno vodilna v svetu na področju tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, pri čemer je v tem sektorju ustvarila že približno pol milijona delovnih mest, večanje deleža energije iz obnovljivih virov pa bo vodilo v dolgoročnejšo rast in večjo energetsko varnost;

29.  pozdravlja zavezanost Komisije, da s programom Obzorje 2020 zagotovi naložbe v energetske raziskave in inovacije;

30.  opozarja na hidroenergijo kot pomemben domač obnovljiv vir energije, ki bo še naprej imel ključno vlogo pri proizvodnji električne energije in njenem skladiščenju v Evropi;

31.  opozarja, da sta trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo pomembni orodji, ki prispevata k proizvodnji energije iz biomase in k doseganju energetske učinkovitosti;

32.  poziva Komisijo, naj prizna pomen tehnologij zajemanja in skladiščenja ogljika, ki imajo lahko pomembno vlogo v okviru nabora rešitev za zmanjšanje emisij ogljika v Evropi;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja in financira prehod na tehnologije za obnovljive vire energije ter ohranja financiranje tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika prek skladov za inovacije, kot sta NER300 in NER400;

34.  ugotavlja, da je pomembno, da gredo naložbe v prenos energije v korak z naložbami v obnovljive in v druge vire energije; poudarja, da uspešen prehod na trajnostno nizkoogljično gospodarstvo terja dodatne povezave, ki bodo olajšale čezmejno trgovino in povečale zmogljivosti EU za izravnavo, rezultat tega pa bi bilo stroškovno učinkovitejše vključevanje obnovljivih virov energije;

35.  poudarja, da bi razširitev in nadgradnja povezav v južnoevropskih državah lahko prispevala k nadaljnjemu uvajanju obnovljivih virov energije in k energetski varnosti v regiji ter tudi spodbudila povezovanje energetskih trgov v regiji z ostalimi s trgi v EU in povečala zanesljivost oskrbe z energijo;

36.  meni, da je (nadaljnji) obstoj energetsko izoliranih geografskih regij v jasnem nasprotju s ciljem EU za energetsko varnost; v zvezi s tem poudarja, da je treba določiti zavezujoče in časovno opredeljene cilje za minimalno zmogljivost čezmejnih povezav; poziva Komisijo, naj uvede ustrezne ukrepe za spremljanje, da bi zagotovila pravočasno doseganje teh ciljev;

37.  poudarja, da je treba v okviru obravnave energetske varnosti zagotoviti visoko raven varstva okolja; v zvezi s tem opozarja na okoljska, podnebna ter zdravstvena tveganja in učinke, povezane z izkoriščanjem nekonvencionalnih fosilnih goriv;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj preoblikujejo mehanizme subvencij, da bi olajšale povezovanje energetskega trga, in pri tem odpravijo vse okolju škodljive subvencije, zlasti za fosilna goriva, ter naj v celoti uporabijo sredstva za financiranje trajnostnih obnovljivih virov energije, ki še niso cenovno konkurenčni konvencionalnim virom energije, na podlagi – med drugim – zavezujočih ciljev za energijo iz obnovljivih virov, dogovorjenih na ravni EU;

39.  opozarja, da je treba v prometnem sektorju nemudoma ukrepati v smeri večje energetske učinkovitosti in razogljičenja, da bi zmanjšali odvisnost tega sektorja od uvoza in njegov celoten vpliv na podnebje; poziva k učinkovitim ukrepom v okviru celovitega in trajnostnega pristopa, usmerjenega v spodbujanje zmanjševanja emisij, energetske učinkovitosti, razvoja alternativnih goriv in elektrifikacije prometnega sektorja;

40.  meni, da bi bilo treba spodbujati uporabo utekočinjenega zemeljskega plina kot čistejšega prehodnega goriva za težka tovorna vozila in v pomorskem sektorju;

41.  meni, da bi morali biti v stanovanjskem sektorju prednostni nalogi temeljita prenova, usmerjena v povečanje energetske učinkovitosti, in spodbujanje stavb brez emisij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

57

10

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Caputo, Herbert Dorfmann, Linnéa Engström, Luke Ming Flanagan, Jan Huitema, Karol Karski, Elisabeth Köstinger, Merja Kyllönen, Anne-Marie Mineur, Alessandra Mussolini, James Nicholson, Marit Paulsen, Bart Staes, Theodor Dumitru Stolojan, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Boutonnet, Anthea McIntyre, Emilian Pavel

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0086.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (18.3.2015)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o evropski strategiji za energetsko varnost

(2014/2153(INI))

Pripravljavka mnenja: Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da si EU ne more privoščiti nadaljnje razdrobljenosti energetskega trga; zato poziva k popolnemu izvajanju sedanjega regulativnega okvira (tretjega energetskega svežnja), zadostnemu številu energetskih povezav med državami članicami in posodobitvi omrežij; poleg tega meni, da mora biti glavni cilj strategije EU za energetsko varnost zagotoviti, da ne bo nobena država članica ali celotna EU nepotrebno izpostavljena motnjam v oskrbi enega dobavitelja energije; poudarja, da je politika za energetsko varnost sestavljena iz različnih elementov, pri čemer so boljša pripravljenost na motnje v dobavi energije, sodelovanje in usklajevanje na področju odnosov s tretjimi državami ter nova infrastruktura tako pomembni kot ambicije za razvoj virov obnovljive energije, izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obenem pa je prve treba razvijati v skladu s slednjimi;

2.  poudarja, da je povezovanje trgov pozitivno vplivalo na veleprodajne cene in navsezadnje na maloprodajne cene v elektroenergetskem sektorju, zaradi česar je državljanom na voljo energija po ugodnejših cenah; spominja, da bi dokončanje notranjega energetskega trga lahko prinesla neto ekonomski dobiček v višini od 16 do 40 milijard EUR letno;

3.  meni, da bi si morali z energetsko politiko EU prizadevati za obravnavo nekonkurenčnih cen energije, ki so poglobile gospodarsko krizo, oslabile konkurenčnost evropske industrije in ki vplivajo na celotno energetsko varnost naših državljanov;

4.  poudarja, da je pomembno, da države članice dodelijo ustrezna sredstva za tržni nadzor energetske učinkovitosti proizvodov in tako zagotovijo enake pogoje za sektor ter uporabnikom najuporabnejše informacije in primerna orodja, na podlagi katerih se lahko ozaveščeno odločijo, spoznajo koliko energije porabijo in zmanjšajo svojo porabo;

5.  opozarja, da je po podatkih iz zadnje izdaje pregleda stanja potrošniških trgov trg z električno energijo eden od štirih najslabše delujočih trgov; poudarja pomen ukrepov za izboljšanje zagotavljanja informacij potrošnikom o razčlenitvi cen energije in o ukrepih za energetsko učinkovitost, kar bi jim omogočilo dejavno udeležbo pri nadzoru porabe energije, vključno z možnostjo preprostejše menjave ponudnika;

6.  opozarja na svoja prejšnja stališča o zastavljanju ambicioznih ciljev na področju energetske učinkovitosti in na pomen, da se pospeši izvajanje ukrepov za doseganje teh ciljev; poudarja, da so ukrepi za energetsko učinkovitost na evropski ravni izjemno pomembni za zagotavljanje energetske neodvisnosti EU, obenem pa omogoča trajnostno rast, razvija usposabljanje, ustvarja nova delovna mesta in krepi gospodarsko blagostanje podjetij, zlasti malih in srednje velikih; v povezavi s tem pozdravlja predlog za oblikovanje evropskega sklada za strateške naložbe; v tem smislu zahteva naložbe v energetsko učinkovitost, zlasti na področju stavb;

7.  poudarja, da bi imeli lahko pomembni sektorji korist od ukrepov za energetsko učinkovitost, sprejetih na ravni EU in nacionalni ravni; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo učinkovito porabo energije in v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo direktive o oddaji javnih naročil, da se spodbudi ocenjevanje na podlagi meril za inovacije in okoljskih meril, da bi energetsko učinkovite stavbe in proizvodi postali pravilo; poudarja, da je treba potrošnikom zagotavljati točne in enostavne informacije o energetski učinkovitosti teh proizvodov; meni, da je možno dodatno prispevati k politiki za energetsko učinkovitost, in sicer z izboljšanjem in nadaljnjim razvojem zakonodaje o označevanju z energijskimi nalepkami in o okoljsko primerni zasnovi izdelkov;

8.  poudarja dodano vrednost vključevanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v energijske sisteme, da bi dosegli največjo možno energetsko učinkovitost, zmerno povpraševanje in nižje cene za potrošnike ter da bi jim dali možnost, da boljše vodijo lastno porabo energije; poziva EU in njene države članice, naj izvajajo dolgoročne kampanje, da bi povečale ozaveščenost javnosti o različnih načinih zmanjšanja lastne porabe energije; poudarja pomen ambiciozne politike za energetsko učinkovitost za stanovanjski sektor, da bi pospešili stopnjo prenove stavb in izboljšali sisteme daljinskega ogrevanja;

9.  poudarja, da je treba okrepiti pripravljenost in sposobnost EU glede učinkovitega odziva na morebitne krize v oskrbi s plinom; poudarja pomen posvetovanj, ki jih je Komisija začela 15. januarja 2015 in so namenjena opredelitvi področij, na katerih je treba izboljšati veljavna pravila EU, da bi zagotovili zanesljivost oskrbe s plinom; opaža, da je na področju energetske varnosti potrebno boljše in poglobljeno sodelovanje in usklajevanje med državami članicami EU;

10.  poudarja, da bi imel razvoj obnovljivih virov energije pozitiven gospodarski in okoljski vpliv, hkrati pa zagotovil energetsko neodvisnost Evrope; poudarja, da je treba izkoristiti celoten potencial obnovljivih virov energije, med drugim v sektorju ogrevanja in ohlajevanja, ter razviti pametna energetska omrežja in nove možnosti shranjevanja energije; poudarja, da je tehnologija bistveni element za zmanjšanje povpraševanja po energiji, zato je bistveno podpreti inovativne projekte na področju obnovljivih virov energije in čiste energije; poziva k financiranju varne, čiste in učinkovite energije, kot je navedeno v Prilogi II Uredbe (EU) št. 1291/2013, kar bo EU omogočilo, da bo na področju obnovljivih virov energije in čiste energije postala vodilna v svetu; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo regulativno stabilnost za obnovljive vire energije in zaščitijo naložbe, ki so v skladu z energetskimi cilji EU, tako da zagotovijo enake pogoje na evropski ravni;

11.  poziva, naj se več pozornosti nameni razvijajočemu se trgu energetskih storitev (vključno s pogodbenim zagotavljanjem prihranka energije in sporazumi o energetskih storitvah); poudarja, da je pomembno določiti standarde za vse elemente v postopku naložb na področju energetske učinkovitosti; zahteva naložbe v energetsko učinkovitost, zlasti na področju stavb; poudarja, da bi imeli lahko pomembni sektorji, kot je turizem, korist od ukrepov za energetsko učinkovitost, sprejetih na ravni EU in nacionalni ravni; poudarja, da so usklajene in ambiciozne politike in ukrepi za energetsko učinkovitost za stanovanjski sektor stabilna, strateška in dolgoročna rešitev za energetsko revščino;

12.  spominja države članice na nedavno pripravljeno evropsko strategijo za energetsko varnost in jih v zvezi s tem poziva, naj okrepijo regulativno in javnofinančno podporo, da bi pospešile prenovo stavb in nadgradnjo in/oziroma razširitev sistemov daljinskega ogrevanja;

13.  poziva Komisijo, države članice in regije, naj namenijo sredstva za razvoj tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljika;

14.  poziva Komisijo in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), naj več pozornosti namenita reševanju problema omejitve prenosa električne energije na državnih mejah; ugotavlja, da bi bilo mogoče na leto prihraniti 15 milijard EUR (10 % veleprodajne cene plina), če bi odpravili sedanje nepopolnosti trga, ki omogočajo nekonkurenčne razlike v cenah med državami članicami; meni, da je za dobro delujoč notranji energetski trg nujna močnejša vloga agencije ACER, saj so za to potrebni dobro razvita infrastruktura in povezovalni daljnovodi, ki omogočajo čezmejno trgovino, ter dosledno izvajanje veljavnih pravil o dodeljevanju obstoječih zmogljivosti; poziva k večjim prizadevanjem za boljše čezmejne povezave in razvoj pametnih omrežij; obžaluje, da so nekatere države članice še vedno energetski otoki zaradi pomanjkanja energetskih povezav s preostalo EU ter da se v nekaterih regijah EU zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture vse več energije iz nestalnih obnovljivih virov ne more prepeljati potrošnikom;

15.  poudarja, da regulirane cene energije škodijo konkurenci in naložbam, njihova odprava pa je osnovni pogoj za dosego dobro delujočega energetskega trga;

16.  poziva Komisijo, naj izvede ukrepe (kot je predvideno v tretjem energetskem svežnju), da bo državljanom zagotovila uveljavljanje pravice do izbire dobavitelja energije; poudarja, da je uveljavljanje te pravice izredno pomembno za potrošnike in da tudi dodatno spodbuja veleprodajne trge z energijo;

17.  meni, da bi bilo treba z boljšim in trdnejšim sistemom trgovanja z emisijami zagotoviti potrebne naložbe za dosego dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev EU; poudarja, da morajo ukrepi za okrepitev sistema trgovanja z emisijami zaščititi konkurenčnost energetsko intenzivnih sektorjev, da bi preprečili selitev podjetij, izgubo delovnih mest in beg možganov iz Evropske unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Antanas Guoga, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Jussi Halla-aho, Kaja Kallas, Emma McClarkin, Jens Nilsson, Julia Reda, Adam Szejnfeld, Lambert van Nistelrooij, Josef Weidenholzer, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Roger Helmer, György Hölvényi, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Emilian Pavel


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

7.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

13

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, David Borrelli, Gianluca Buonanno, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Soledad Cabezón Ruiz, Philippe De Backer, Christian Ehler, Adam Gierek, Hans-Olaf Henkel, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Miriam Dalli, Cornelia Ernst, Eugen Freund, Francesc Gambús, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Svetoslav Hristov Malinov, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Luděk Niedermayer, Piernicola Pedicini, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Sofia Sakorafa, Paul Tang, Indrek Tarand, Cora van Nieuwenhuizen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Fernando Maura Barandiarán, Claudia Tapardel

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov