PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske unije

18.5.2015 - (10883/2014 – C8-0088/2015 – 2014/0151(NLE)) - ***

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Giovanni La Via
PR_NLE-AP_Agreement

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske unije

(10883/2014 – C8-0088/2015 – 2014/0151(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10883/2014),

–       ob upoštevanju sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske unije (10941/2014);

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0088/2015),

–       ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve,

–       ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0166/2015),

1.      odobri sklenitev sporazuma;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in   Republike Islandije.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Podpis sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske unije

Ozadje

Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja je bil podpisan leta 1997 in je vzpostavil mednarodno zavezujoče cilje glede zmanjšanja emisij. EU ga je ratificirala leta 2002 in izjavila, da bodo EU in njenih tedaj 15 držav članic uporabljale to določbo za skupno izpolnitev zavez EU glede zmanjšanja emisij. Evropska unija in njene države članice so bile tako v okviru mehanizma za skladnost iz Kjotskega protokola skupno odgovorne za izpolnitev zaveze o zmanjšanju svojih skupnih emisij toplogrednih plinov v prvem obdobju (med letoma 2008 in 2012), za 8 % pod ravnjo iz leta 1990.

Svet se je v sklepih z dne 9. marca 2012 strinjal, da bo za Unijo predlagal skupno zavezo za 20-odstotno količinsko zmanjšanje emisij za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola. Temu stališču so sledile tudi države članice na konferenci o podnebnih spremembah v Dohi, ki je potekala decembra 2012 in na kateri je 192 pogodbenic Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja sprejelo spremembo Protokola.

Sprememba iz Dohe vzpostavlja drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, ki se začne 1. januarja 2013 in zaključi 31. decembra 2020, s pravno zavezujočimi obveznostmi glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, v skladu s katerimi se Evropska unija, njene države članice in Islandija zavezujejo, da bodo omejile svoje povprečne letne emisije toplogrednih plinov v letih od 2013 do 2020 na 80 % svojih emisij v izhodiščnem letu (večinoma leto 1990). Navedena obveznost je bila določena na podlagi skupnih emisij toplogrednih plinov, ki so v okviru svežnja ukrepov EU za podnebne spremembe in obnovljivo energijo dovoljene za obdobje 2013–2020.

Skupno izpolnjevanje obveznosti je tehnični pojem iz Kjotskega protokola. Pomeni, da se lahko pogodbenice dogovorijo, da bodo svoje obveznosti glede emisij uresničevale skupaj. Ko bodo izpolnjene, bo za vse te države veljalo, da so dosegle svoje obveznosti po Kjotskem protokolu. Če skupne zaveze ne bodo dosežene, pogoji določajo, da bo vsaka pogodbenica odgovorna zgolj za svoje ravni emisij.

Stališče poročevalca

Pozdravlja osnutek sklepa Sveta, ki je podlaga za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Islandijo o sodelovanju te države v skupnem izpolnjevanju obveznosti v drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

Poročevalec želi na tem mestu osvetliti nekatere vidike v zvezi z osnutkom Sveta.

Islandija je pogodbenica iz Aneksa I Kjotskega protokola, ki je izpolnila svoj cilj za prvo ciljno obdobje, ko je morala naraščanje svojih emisij omejiti za povprečno največ 10 %. V tem obdobju so se njene emisije navsezadnje povprečno zmanjšale za 2 %.

Leta 2009 pa je ta država izrazila namero, da bi svoje obveznosti za drugo ciljno obdobje izpolnjevala skupaj z EU in njenimi državami članicami. Svet je ta poziv pozdravil in odločil, da jo bo vključil, Komisijo pa pozval, naj pripravi ustrezne predloge za to. Komisija (v imenu Evropske unije in držav članic) in Islandija sta leta 2014 končali pogajanja, potrebna za skupno izpolnjevanje teh obveznosti.

Islandija že sodeluje v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) in mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov. V zakonodaji EU je treba pravice in obveznosti, ki veljajo za države članice, uveljaviti tudi za Islandijo.

Ta država je zainteresirana za skupno izpolnjevanje obveznosti za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola ne glede na članstvo ali nečlanstvo v EU. Zato pristopna pogajanja ne bodo vplivala na to.

Kjotski protokol od pogodbenic skupnega izpolnjevanja obveznosti zahteva, da podpišejo sporazum in v njem določijo ravni emisij, dodeljene vsaki članici sporazuma (člen 4(1) Kjotskega protokola), ter o njih obvestijo sekretariat ob deponiranju svojih listin o ratifikaciji. Ravni emisij za posamezne države članice in Islandijo so določene v tabeli 1 v prilogi I sklepa Sveta o spremembi iz Dohe (v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO2eq)), za katerega ločeno poteka postopek odobritve.

Predlagani sklep o ratifikaciji predvideva skupno začetno poročilo za EU, njene države članice in Islandijo, ki ga pripravi Komisija, ter posamezna začetna poročila vsake države članice in Islandije.

Sklepna ugotovitev

Poročevalec meni, da sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islandijo na drugi strani glede sodelovanja te države pri skupnem izpolnjevanju obveznosti za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola pomeni odločen signal o usklajenem evropskem ukrepanju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami na mednarodni ravni. EU je že dolgo gonilna sila mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah in je bila eden od sprožiteljev Okvirne konvencije in Kjotskega protokola.

Zato je poročevalčevo stališče, da je treba oba sklepa Sveta – o spremembi iz Dohe in sodelovanju Islandije – nemudoma vzporedno ratificirati, vsekakor pa pravočasno pred pariško konferenco pogodbenic Okvirne konvencije v letu 2015. Evropska unija vodi v boju proti podnebnim spremembam in podpira ambiciozno zastavljeno politiko na tem področju. EU si torej prizadeva za sporazum, ki bo ambiciozno zastavljen, celovit in pravno zavezujoč. V prehodu k prihodnji svetovni podnebni ureditvi EU sodeluje v drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, torej 2013–2020.

Glede na vse povedano poročevalec predlaga, da pristojni odbor in Evropski parlament odobrita sklep Sveta.

Mnenje odbora za zunanje zadeve (AFET) v pisni obliki

Odbor za zunanje zadeve

predsednik

Ref.: D(2015)18586

201295           29. 4. 2015

Giovanni La Via

predsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Zadeva:  Mnenje Odbora za zunanje zadeve (AFET) za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) o sklepu Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Islandijo glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije v drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah

Spoštovani gospod predsednik,

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot pristojni odbor, naj priporoči privolitev Evropskega parlamenta v sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Islandijo glede sodelovanja Islandije pri skupnem izpolnjevanju obveznosti Evropske unije, njenih držav članic in Islandije v drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah.

Omogočanje veljavnosti obveznosti Evrope kot pravno zavezujočih obveznosti po mednarodnem pravu pomeni odločen signal o zavezanosti EU in njenih držav članic večstranskemu, na pravilih temelječemu režimu spoprijemanja s podnebnimi spremembami na mednarodni ravni.

Zato poročevalec močno odobrava, da je Islandija pripravljena sprejeti dolžnost, da svoje obveznosti za drugo ciljno obdobje izpolnjuje skupaj z EU in njenimi državami članicami.

S spoštovanjem,

(podpis)

Elmar Brok

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.5.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	64 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Bușoi, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Josu Juaristi Abaunz, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Renata Briano, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Esther Herranz García, Jan Huitema, Merja Kyllönen, James Nicholson, Aldo Patriciello, Gabriele Preuß, Bart Staes
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Marek Jurek, Emilian Pavel, Catherine Stihler