POROČILO s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

1.6.2015 - (2014/2228(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Bernd Lange

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju smernic EU za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) med EU in ZDA, ki jih je Svet sprejel 14. junija 2013[1], 9. oktobra 2014 pa je preklical njihovo tajnost in jih objavil,

–       ob upoštevanju členov od 168 do 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, predvsem previdnostnega načela iz člena 191(2),

–       ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja EU-ZDA 26. marca 2014[2],

–       ob upoštevanju skupne izjave komisarke Cecilie Malmström in predstavnika ZDA za trgovino Michaela Fromana z dne 20. marca o izključitvi javnih storitev iz trgovinskih sporazumov med EU in ZDA,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. marca 2015 o sporazumu TTIP,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2014 o sporazumu TTIP[3],

–       ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo 16. novembra 2014 po srečanju ob robu vrha G20 v Brisbanu v Avstraliji podali predsednik ZDA Barack Obama, predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik vlade Združenega kraljestva David Cameron, nemška predsednica vlade Angela Merkel, francoski predsednik François Hollande, italijanski predsednik vlade Matteo Renzi in španski predsednik vlade Mariano Rajoy[4],

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014[5],

–       ob upoštevanju političnih smernic predsednika Junckerja z dne 15. julija 2014, namenjenih prihodnji Komisiji, z naslovom „Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe“[6],

–       ob upoštevanju sporočila Komisije kolegiju Komisije z dne 25. novembra 2014 o preglednosti v pogajanjih o TTIP (C(2014)9052)[7] ter sklepov Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi informacij o sestankih med člani Komisije in organizacijami samozaposlenih (C(2014)9051) in o objavi informacij o sestankih med generalnimi direktorji Komisije in organizacijami samozaposlenih (C(2014)9048), sodb in mnenj Sodišča Evropske unije (C-350/12 P, 2/13 (2), 1/09(3)) o dostopu do dokumentov institucij in sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 6. januarja 2015 o zaključku preiskave na lastno pobudo (OI/10/2014/RA) o ravnanju Evropske komisije v zvezi z zahtevki za informacije in dostop do dokumentov (preglednost),

–       ob upoštevanju skupne izjave Energetskega sveta EU-ZDA z dne 3. decembra 2014[8],

–         ob upoštevanju celostnega pristopa EU na področju varnosti hrane („od vil do vilic“) iz leta 2004[9]^,

–       ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. januarja 2015 o spletnem javnem posvetovanju o zaščiti vlagateljev in reševanju sporov med vlagatelji in državo v sporazumu TTIP (SWD(2015)0003),

–       ob upoštevanju besedilnih predlogov EU, vloženih za razpravo z ZDA v krogih pogajanj o sporazumu TTIP, zlasti tistih, katerim je bila odstranjena oznaka tajnosti in jih je objavila Komisija, med drugim dokumentov o stališču EU z naslovi „Regulativna vprašanja TTIP – strojna industrija“[10], „Testni primer o funkcionalni enakovrednosti: predlagana metodologija za regulativno enakovrednost avtomobilske industrije“[11] in „Poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju/delo in okolje: dokument EU o ključnih vprašanjih in elementih za določbe v TTIP[12], pa tudi besedilnih predlogov o tehničnih ovirah v trgovini[13], sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih[14], carini in spodbujanju trgovine[15], malih in srednjih podjetjih[16], morebitnih določbah o konkurenci[17], morebitnih določbah o državnih podjetjih in podjetjih, ki imajo posebne ali izključne pravice ali privilegije[18], morebitnih določbah o subvencijah[19], reševanju sporov[20] in izhodiščnih določbah o regulativnem sodelovanju[21],

–       ob upoštevanju mnenja Odbora regij o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (ECOS-V-063), sprejetega na 110. plenarnem zasedanju (11.–13. februarja 2015), in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. junija 2014 z naslovom „Čezatlantski trgovinski odnosi in stališče EESO do okrepljenega sodelovanja in morebitnega sporazuma o prosti trgovini med EU in ZDA“,

–       ob upoštevanju končnega poročila o metodologiji in vsebini ocenjevanja z dne 28. aprila 2014, ki ga je za Komisijo pripravilo podjetje ECORYS, z naslovom „Ocena učinka na vzdržnost trgovine v podporo pogajanjem o celovitem sporazumu o trgovini in naložbah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike“[22],

–       ob upoštevanju poročila Komisije o ovirah za trgovino in naložbe za leto 2015,[23]

–       ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Podrobno ovrednotenje ocene učinka čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb med EU in ZDA, ki jo je pripravila Evropska komisija“, ki ga je aprila 2014 za Parlament objavil CEPS,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 23. oktobra 2012 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Združenimi državami[24], z dne 23. maja 2013 o pogajanjih EU z Združenimi državami Amerike o trgovini in naložbah[25] ter z dne 15. januarja 2015 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013[26],

–       ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve, Odbora za peticije (A8-0175/2015),

A.     ker sta izvoz na osnovi trgovine in rast na osnovi naložb glavni gonili zaposlovanja in gospodarske rasti, ki ne zahtevata vladnih naložb;

B.     ker je BDP Unije močno odvisen od trgovine in izvoza, ker ima koristi od trgovine in naložb, podrejenih pravilom, in ker bi ambiciozen in uravnotežen sporazum z ZDA moral prispevati k ponovni industrializaciji Evrope in izpolnitvi cilja za leto 2020 glede povečanja odstotka BDP EU, ki ga ustvari industrija, s 15 % na 20 %; ker bi lahko sporazum ustvaril priložnosti zlasti za mala in srednja podjetja, mikropodjetja (v skladu z opredelitvijo iz priporočila COM 2003/361/ES), grozde in podjetniške mreže, ki jih netarifne ovire nesorazmerno bolj prizadenejo kot večja podjetja, saj slednjim ekonomija obsega omogoča lažji dostop do trgov na obeh straneh Atlantika; ker ima sporazum med največjima gospodarskima blokoma na svetu potencial za oblikovanje standardov, norm in pravil, ki bodo sprejeti na svetovni ravni, ki bodo koristili tudi tretjim državam in bodo preprečili še večjo razdrobljenost svetovne trgovine; ker bodo v primeru, da sporazum ne bo sprejet, to vlogo prevzele tretje države, ki imajo drugačne standarde in vrednote;

C.     ker je devet držav članic Evropske unije že podpisalo bilateralne sporazume z ZDA, ki bodo lahko zgled dobre prakse pri sklenitvi sporazuma TTIP, da bo mogoče v slednjem preprosteje odpraviti ovire, na katere so te države članice naletele;

D.     ker nedavne krize na mejah EU in svetovni dogodki pričajo o tem, da je treba vlagati v svetovni red in sistem, temelječ na pravilih in vrednotah;

E.     ker je zaradi vse večje medsebojne povezanosti svetovnih trgov – do 40 % evropskih industrijskih proizvodov je proizvedenih iz uvoženih primarnih izdelkov – bistveno, da oblikovalci politik določijo način, kako bodo ti trgi vzajemno delovali, in slednjega spodbujajo; ker bo industrijska proizvodnja vse bolj in bolj potekala v svetovnih vrednostnih verigah in ker so ustrezna trgovinska pravila in odprava nepotrebnih ovir bistveni za ustvarjanje dodane vrednosti ob sočasnem vzdrževanju in razvoju trdne, konkurenčne in raznolike industrijske baze v Evropi;

F.     ker so poskusi EU, da bi se soočila z izzivi podnebnih sprememb, zaščite okolja in varstva potrošnikov, povzročili visoke regulativne stroške za podjetja EU, kar utegne poleg dragih energentov in elektrike – če ta problem v sporazumu TTIP ne bo rešen – pospešiti delokalizacijo, deindustrializacijo in izgubo delovnih mest, s tem pa ogroziti ponovno industrializacijo in zaposlovanje v EU, kar pomeni, da ne bodo uresničeni prav tisti politični cilji, ki jih EU skuša doseči s predpisi;

G.     ker bi dobro zasnovan trgovinski sporazum lahko pomagal pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja globalizacija; ker se trden in ambiciozen sporazum ne bi smel zgolj osredotočati na zmanjšanje carinskih tarif in netarifnih ovir, ampak bi moral biti tudi orodje za zaščito delavcev, potrošnikov in okolja; ker je tak trgovinski sporazum priložnost za vzpostavitev okvira s poostritvijo pravil v skladu z našimi skupnimi vrednotami, da bi preprečili socialni in okoljski damping in poskrbeli za visoko raven varstva potrošnikov v skladu s skupnim ciljem neovirane in poštene konkurence,

H.     ker bi bilo treba kljub dejstvu, da so skupni visoki standardi v interesu potrošnikov, poudariti, da je njihovo približevanje smiselno tudi za podjetja, saj se višji stroški, ki izhajajo iz višjih standardov, izravnajo z večjimi ekonomijami obsega na potencialnem trgu z 850 milijoni potrošnikov;

I.      ker so prejšnji trgovinski sporazumi prinesli precejšnje koristi za evropsko gospodarstvo, vendar je težko oceniti dejanski učinek sporazuma TTIP na gospodarstvi EU in ZDA ter napovedovati, dokler pogajanja še trajajo, ugotovitve iz študij pa si nasprotujejo; ker TTIP sam ne bo rešil dolgotrajnih strukturnih gospodarskih težav v EU in odpravil njihovih vzrokov, temveč bi ga bilo treba razumeti kot del širše evropske strategije za ustvarjanje delovnih mest in rasti, pričakovanja v zvezi z njim pa bi morala biti sorazmerna z ambicioznostjo ciljev, opredeljenih na pogajanjih;

J.      ker so posledice ruskega embarga jasno pokazale, da ima kmetijstvo še vedno geopolitično vlogo, da je dostop do različnih kmetijskih trgov pomemben in da potrebujemo trdno in strateško trgovinsko partnerstvo z zanesljivimi trgovinskimi partnerji;

K      ker je za evropsko kmetijstvo pomembno, da se sklene vzajemno koristen trgovinski sporazum z ZDA, s katerim bo Evropa izboljšala svoj položaj ključnega akterja na svetovnem trgu, ne da bi pri tem ogrozila sedanje kakovostne standarde evropskih kmetijskih proizvodov in njihove prihodnje izboljšave, ob tem pa ohranila evropski kmetijski model ter zagotovila njegovo gospodarsko in družbeno izvedljivost;

L.     ker trgovina in naložbeni tokovi niso sami sebi namen in ker so blaginja navadnih državljanov, delavcev in potrošnikov ter boljše priložnosti za podjetja kot gonila rasti in zaposlovanja referenčna vrednost za trgovinski sporazum; ker bi moral biti sporazum TTIP model za dobre trgovinske sporazume, ki izpolnjujejo te zahteve, da bo služil kot zgled za prihodnja pogajanja z drugimi trgovinskimi partnerji;

M.    ker je pri pogajanjih potrebna določena zaupnost, da se lahko doseže kakovosten izid, vendar zaradi omejene preglednosti pri teh pogajanjih v preteklosti ni bilo dovolj demokratičnega nadzora nad pogajalskim procesom;

N.     ker je predsednik Juncker v svojih političnih smernicah jasno zapisal, da želi uravnotežen in razumen trgovinski sporazum z Združenimi državami in da lahko EU in ZDA naredijo še veliko več za vzajemno priznanje proizvodnih standardov ali pripravo čezatlantskih standardov, vendar EU ne bo žrtvovala svojih standardov na področju varnosti (hrane), zdravja, zdravja živali, socialne varnosti, varstva okolja in podatkov ali kulturne raznolikosti; opozoril pa je tudi, da se o varnosti hrane, ki jo uživamo, varstvu osebnih podatkov Evropejcev in storitvah splošnega pomena ni mogoče pogajati, razen če je cilj teh pogajanj višja raven zaščite;

O.     ker je pomembno zagotoviti zadovoljiv zaključek pogajanj o varnem pristanu in krovnem sporazumu o varstvu podatkov;

P.     ker je predsednik Juncker v svojih političnih smernicah tudi jasno navedel, da ne bo sprejel, da se jurisdikcija sodišč v državah članicah EU omeji s posebnimi ureditvami za spore z vlagatelji; ker tri evropske institucije zdaj, ko so na voljo rezultati javnega posvetovanja o zaščiti naložb in reševanju sporov med vlagatelji in državo v TTIP, na osnovi kritičnih in konstruktivnih prispevkov same in v medsebojnem sodelovanju ter v stikih s civilno družbo in podjetniškim sektorjem preučujejo, kako bi najbolje zaščitili naložbe in enakopravno obravnavali vlagatelje, ne da bi pri tem žrtvovali pravico držav do urejanja s predpisi;

Q.     ker Parlament v celoti podpira tako odločitev Sveta o preklicu tajnosti pogajalskih smernic kot pobudo Komisije za preglednost; ker se je med razgreto javno razpravo o TTIP v Evropi pokazalo, da morajo biti pogajanja o tem sporazumu bolj transparentna in vključujoča, da morajo upoštevati pomisleke evropskih državljanov in da je treba o njihovih rezultatih obveščati širšo javnost;

R.     ker pogovori med ZDA in EU potekajo od julija 2013, vendar doslej še ni bil dosežen dogovor o skupnem besedilu, zato je to pravi trenutek za premislek o sedanji situaciji;

S.     ker bo TTIP po pričakovanjih mešan sporazum, ki ga bodo morali ratificirati Evropski parlament in vseh 28 držav članic EU;

1.      naslovi naslednja priporočila na Komisijo:

(a)    v zvezi s področjem uporabe in širšim okvirom:

(i)          zagotovi naj, da bodo transparentna pogajanja o TTIP vodila k celovitemu, ambicioznemu in uravnoteženemu sporazumu o trgovini in naložbah, ki bo temeljil na visokih standardih, spodbujal trajnostno rast s koristmi za vse države članice ter vzajemnimi in obojestranskimi koristmi za partnerici, podpiral ustvarjanje delovnih mest visoke kakovosti za evropske državljane, neposredno koristil evropskim potrošnikom, povečal mednarodno konkurenčnost in zagotovil nove priložnosti za podjetja EU, zlasti mala in srednja; vsebina in izvajanje sporazuma sta pomembnejša od hitrosti pogajanj; poudari naj, da je čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb trenutno najpomembnejši projekt med EU in ZDA, ki bo dal nov zagon čezatlantskemu partnerstvu kot celoti, ne le njegovim trgovinskim vidikom; prav tako naj poudari, da ima uspešna sklenitev sporazuma TTIP velik geopolitični pomen;

(ii)          poudari naj, da pogajanja o TTIP zadevajo tri glavna področja – občutno izboljšanje vzajemnega dostopa do trga (za blago, storitve, naložbe in javna naročila na vseh vladnih ravneh), zmanjšanje netarifnih ovir in večjo usklajenost regulativnih ureditev ter pripravo skupnih pravil za obravnavanje skupnih izzivov in priložnosti svetovne trgovine – in da so vsa ta področja enako pomembna kot sestavine celovitega svežnja; sporazum TTIP bi moral biti ambiciozen in zavezujoč na vseh vladnih ravneh na obeh straneh Atlantika, voditi bi moral k pristni odprtosti trga na vzajemni osnovi in spodbujanju trgovine, posebno pozornost pa bi moral nameniti strukturnim ukrepom za doseganje tesnejšega čezatlantskega sodelovanja ob spoštovanju regulativnih standardov in varstva potrošnikov ter preprečevanju socialnega, javnofinančnega in okoljskega dampinga;

(iii)         upošteva naj strateški pomen gospodarskih odnosov med EU in ZDA nasploh ter še posebej sporazuma TTIP, med drugim kot priložnosti za spodbujanje načel in vrednot, ki so vpete v okvir, temelječ na pravilih, in ki si jih EU in ZDA delijo in cenijo, in za pripravo skupnih pristopov in vizije glede svetovne trgovine, naložb in trgovinskih vprašanj, kot so visoki standardi, norme in predpisi, da bi oblikovali širšo čezatlantsko vizijo in skupen niz strateških ciljev; upošteva naj tudi, da je TTIP zaradi velikosti čezatlantskega trga priložnost za oblikovanje in ureditev mednarodne trgovine, da bosta lahko oba bloka cvetela v medsebojno povezanem svetu;

(iv)         zlasti zaradi nedavnega pozitivnega razvoja v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) naj zagotovi, da bo sporazum z ZDA služil kot vmesni korak za širša trgovinska pogajanja in da ne bo pogojeval procesa v STO ali mu nasprotoval; bilateralni in plurilateralni trgovinski sporazumi bi morali v splošnem veljati za drugo najboljšo možnost in ne bi smeli preprečevati prizadevanj za pomembne izboljšave na multilateralni ravni; TTIP mora omogočiti sinergije z drugimi trgovinskimi sporazumi, o katerih trenutno potekajo pogajanja;

(v)         upošteva naj, da je v skladu s PDEU trgovinska politika EU sestavni del zunanjega delovanja Unije nasploh, zato naj oceni posledice dokončnega sporazuma in se zaveda tako priložnosti, kot je lažji dostop do trga zaradi skupnih čezatlantskih standardov, kot tveganj, na primer preusmeritve trgovine iz držav v razvoju zaradi izgube tarifnih preferencialov;

(vi)         poskrbi naj, da bo sporazum z vključitvijo pravno zavezujoče in odložilne klavzule o človekovih pravicah kot standardnega dela vseh trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami zagotavljal popolno spoštovanje standardov EU na področju temeljnih pravic;

(b)    glede dostopa do trga:

(i)          zagotovi naj, da bodo ponudbe za dostop do trga na različnih področjih vzajemne in enako ambiciozne in da bodo izpolnjevale pričakovanja obeh strani, pri čemer bodo različni predlogi na teh področjih uravnoteženi;

(ii)          prizadeva naj si za odpravo vseh carinskih tarif ob upoštevanju dejstva, da je na obeh straneh vrsta občutljivih kmetijskih in industrijskih proizvodov, pri katerih se bo treba v pogajalskem procesu dogovoriti o izčrpnih seznamih; sporazum CETA bi bil lahko v zvezi s tem dobra referenčna točka, da se za najbolj občutljive proizvode predvidijo ustrezna prehodna obdobja in kvote, v redkih primerih pa izključitev;

(iii)         v skladu z jasnim pogajalskim mandatom naj se zavzame za to, da bo v sporazum vključena zaščitna klavzula, ki se bo uporabila, če bo zaradi porasta uvoza določenega blaga domači proizvodnji živil grozila velika škoda;

(iv)         upošteva naj, da je EU največje trgovinsko območje v svetovnem merilu, zato je v njenem velikem interesu, da v visoko specializiranem sektorju storitev, na primer na področjih inženirskih in drugih strokovnih storitev ter telekomunikacijskih, finančnih in prometnih storitev, ravna ofenzivno;

(v)         trg storitev naj odpre na osnovi „hibridnih“ seznamov, in sicer pozitivnega seznama, na katerem so izrecno navedene storitve, ki jih lahko ponudijo tuja podjetja, nove storitve so izključene, hkrati pa se zagotavlja, da se morebitne klavzule o mirovanju ali zaskočne klavzule (ratchet clauses) uporabljajo samo pri določbah o nediskriminaciji, da omogočajo dovolj prožnosti, da bo lahko javnost spet prevzela nadzor nad storitvami splošnega gospodarskega pomena, in da se pri tem upošteva tudi pojav novih in inovativnih storitev, ter negativnega seznama za nacionalno obravnavo;

(vi)         upošteva naj, da bi bilo treba na pogajanjih temeljito obravnavati in odpraviti sedanje omejitve pri pomorskih in letalskih prevoznih storitvah evropskih podjetij na podlagi ameriške zakonodaje, kot so zakon o trgovski mornarici (Jonesov akt), zakon o tujem poglabljanju dna plovnih poti, zvezni zakon o letalstvu in ameriški zakon o kabotaži v zračnem prometu, tudi v povezavi s kapitalskimi omejitvami za tuje lastništvo letalskih družb, ki resno omejujejo dostop družb EU do trga, pa tudi inovacije v ZDA;

(vii)        opre naj se na skupno izjavo, ki izraža jasno namero pogajalcev, da bodo iz področja uporabe TTIP izključili sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (kar zajema oskrbo z vodo, zdravstvo, sisteme socialne varnosti in izobraževanje, a ni omejeno nanje), tako da bodo nacionalni in lokalni organi obdržali popolno pravico do uvajanja, sprejemanja, ohranjanja in odpravljanja vseh ukrepov, povezanih z naročanjem, organizacijo, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, kakor je določeno v pogodbah, pa tudi v pogajalskem mandatu EU; ta izključitev bi morala veljati ne glede na to, kako se storitve zagotavljajo in financirajo;

(viii)       močno naj si prizadeva za vzajemno priznavanje strokovnih kvalifikacij, zlasti z oblikovanjem pravnega okvira z zveznimi državami, ki imajo na tem področju regulativna pooblastila, da bi lahko strokovnjaki iz EU in ZDA delovali na obeh straneh Atlantika, prav tako pa bi olajšali mobilnost vlagateljev, strokovnjakov, visoko usposobljenih delavcev in tehnikov med EU in ZDA v sektorjih, ki jih zajema TTIP;

(ix)         upošteva naj, da je poenostavitev vizumskih postopkov za evropske ponudnike storitev in blaga osrednji element za izkoriščanje sporazuma, prav tako pa naj na pogajanjih poveča politični pritisk na ZDA, da bi zagotovila popolno vizumsko vzajemnost in enako obravnavo vseh državljanov držav članic EU brez diskriminacije pri vstopu v ZDA;

(x)         pogajanja o dostopu do trga finančnih storitev naj združi s približevanjem finančnih predpisov na najvišji ravni, da se omogoči uvedba in združljivost predpisov, potrebnih za okrepitev finančne stabilnosti, zagotavljanje zadostnega varstva potrošnikov finančnih proizvodov in storitev ter podporo potekajočih prizadevanj za sodelovanje v drugih mednarodnih forumih, kot sta Baselski odbor za bančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost; zagotovi naj, da prizadevanja za sodelovanje ne bodo omejevala regulativne in nadzorne suverenosti EU in držav članic, tudi njihove pravice, da prepovedo določene finančne proizvode in dejavnosti;

(xi)         vzpostavi naj okrepljeno sodelovanje med EU, državami članicami in ZDA, ki bo vključevalo mehanizme za učinkovitejše mednarodno sodelovanje, s katerim bi postavili višje svetovne standarde za boj proti finančnemu in davčnemu kriminalu in korupciji;

(xii)        zagotovi naj, da pravni red EU na področju zasebnosti podatkov ne bo ogrožen zaradi liberalizacije pretoka podatkov, zlasti na področju e-trgovine in finančnih storitev, pri čemer naj upošteva relevantnost pretoka podatkov, ki je hrbtenica čezatlantske trgovine in digitalnega gospodarstva; kot osrednjo točko naj vključi celovito in nedvoumno horizontalno samostojno določbo, temelječo na členu XIV Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki bo v celoti izvzemala obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo osebnih podatkov iz sporazuma brez vsakršnega pogojevanja, da mora biti skladna z drugimi deli sporazuma TTIP; o določbah, ki se nanašajo na tok osebnih podatkov, naj se pogaja samo, če se na obeh straneh Atlantika v celoti uporabljajo in spoštujejo pravila EU o varstvu podatkov, pri tem pa naj sodeluje z ZDA, da bi tretje države po vsem svetu spodbudili k sprejetju podobnih visokih standardov varstva podatkov;

(xiii)       upošteva naj, da bi utegnila biti privolitev Evropskega parlamenta h končnemu sporazumu TTIP ogrožena, če ne bodo povsem opuščene dejavnosti vsesplošnega množičnega nadzora in če ne bo najdena primerna rešitev za pravico do zasebnosti podatkov državljanov EU, vključno z upravnimi in pravnimi sredstvi, kot je navedeno v odstavku 74 zgoraj omenjene resolucije Parlamenta z dne 12. marca 2014;

(xiv)       zagotovi naj, da bo zaupanje med EU in ZDA, ki je zelo uplahnelo zaradi škandalov z množičnim nadzorom, hitro in v celoti obnovljeno;   

(xv)        vključi naj ambiciozno poglavje o konkurenci, ki bo zagotovilo ustrezno spoštovanje evropske zakonodaje o konkurenci, zlasti v digitalnem svetu; zagotovi naj, da bodo lahko zasebne družbe pošteno tekmovale z družbami v državni lasti ali pod državnim nadzorom; zagotovi naj, da bodo državne subvencije zasebnim podjetjem regulirane in da bo zanje veljal pregleden nadzorni sistem;

(xvi)        pozove naj k svobodni konkurenci in razvoju digitalnega gospodarstva, ki je po svoji naravi sicer svetovno, vendar ima glavni oporišči v EU in ZDA; v pogajanjih naj poudari, da mora biti digitalno gospodarstvo osrednji element čezatlantskega trga, ki bo spodbudil rast svetovnega gospodarstva in še nadalje odprl svetovne trge;

(xvii)      upošteva naj, da je v zvezi s storitvami informacijske družbe in telekomunikacijskimi storitvami zlasti pomembno, da se v sporazumu TTIP zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter enakopraven in pregleden dostop do trga ZDA za storitvena podjetja iz EU, temelječ na vzajemnosti, ter da se ponudnike storitev iz ZDA obveže, da bodo pri nudenju storitev v Evropi ali evropskim potrošnikom spoštovali vse ustrezne industrijske in varnostne standarde ter potrošniške pravice;

(xviii)     v sporazumu naj ob popolnem spoštovanju konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja zagotovi, da bosta podpisnici obdržali pravico do sprejemanja ali ohranjanja vseh ukrepov (zlasti tistih regulativne in/ali finančne narave) v zvezi z varstvom ali spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, v skladu z ustreznimi členi, kakor so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije, pa tudi s svobodo in pluralnostjo medijev, ne glede na tehnologijo ali distribucijsko platformo, ki se uporablja, in ob upoštevanju dejstva, da mandat, ki so ga Evropski komisiji podelile države članice, izrecno izključuje avdiovizualne storitve;

(xix)       navede naj, da nič v sporazumu ne bo vplivalo na zmožnost EU ali njenih držav članic za subvencioniranje ali nudenje finančne podpore za kulturno industrijo, pa tudi za kulturne, izobraževalne, avdiovizualne in tiskovne storitve;

(xx)        potrdi naj, da obveznosti po tem sporazumu ne bodo posegale v sistem enotne cene knjige ter oblikovanje cen časnikov in revij;

(xxi)       poskrbi naj, da bo glede na zelo velik interes Evropskih podjetij, zlasti MSP, za nediskriminatorni dostop do tega trga v ZDA na zvezni in podzvezni ravni, na primer za gradbene storitve, gradbeništvo, prometno in energetsko infrastrukturo ter blago in storitve, zagotovljen ambiciozen pristop k poglavju o javnih naročilih, pri čemer pa je treba zagotoviti skladnost poglavja z novima direktivama EU o javnih naročilih in koncesijah, da bi v skladu z načelom vzajemnosti odpravili velik razkorak, ki trenutno vlada v odprtosti trgov javnih naročil na obeh straneh Atlantika, in sicer z bistvenim odprtjem trga ZDA (ki ga še vedno ureja zakon Buy American iz leta 1933) na zvezni in podzvezni ravni, pri tem pa se opirali na zaveze, sprejete v Sporazumu o javnih naročilih, in umikom omejitev, ki trenutno veljajo na zvezni, državni in lokalni ravni v ZDA; vzpostavi naj tudi mehanizme, ki bodo zagotavljali, da se bodo zaveze, ki jih sprejmejo zvezni organi ZDA, spoštovale na vseh političnih in upravnih ravneh;

(xxii)      naj, da bi oblikovali odprte, nediskriminatorne in predvidljive postopkovne zahteve, ki bi družbam iz EU in ZDA, zlasti MSP, pri potegovanju za javna naročila zagotavljale enakopraven dostop, zagotovi, da bodo ZDA povečale preglednost postopka presoje, ki se uporablja na njihovem ozemlju;

(xxiii)     spodbuja naj sodelovanje med EU in ZDA na mednarodni ravni, da se uveljavijo skupni standardi trajnosti za javna naročila na vseh zveznih in podzveznih ravneh vlade, med drugim pri izvajanju nedavno revidiranega sporazuma o vladnih naročilih; spodbuja naj tudi sprejetje in upoštevanje standardov družbene odgovornosti podjetij, ki bi temeljili na smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalne družbe;

(xxiv)     zagotovi naj, da bodo zvezne države ZDA vključene v pogajalski proces, da bi dosegli pomembne rezultate pri odpiranju trga javnih naročil v ZDA za podjetja iz EU;

(xxv)      glede javnih naročil naj se zaveda občutljive narave področij obrambe in varnosti, in naj upošteva cilje, ki so jih določili voditelji držav in vlad na zasedanju Sveta za obrambo leta 2013 za spodbujanje oblikovanja evropskega varnostnega in obrambnega trga ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB);

(xxvi)     zagotovi naj, da bodo pogajanja o pravilih o poreklu usmerjena v uskladitev pristopov EU in ZDA ter v oblikovanje učinkovitih pravil o poreklu, s čimer bi preprečili, da bi drugi sporazumi spodkopali pravila o poreklu; pogajanja naj vzame kot priložnost za premik v smeri skupnih standardov za obvezno označevanje porekla proizvodov; glede na to, da so bila sklenjena pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) med EU in Kanado in da utegne biti prostotrgovinski sporazum med EU in Mehiko nadgrajen, bo treba razmisliti o kumulaciji in področju njene uporabe; kljub temu naj upošteva, da je namen sporazuma TTIP olajšati trgovino s proizvodi, izdelanimi v ZDA in EU, ne pa omogočiti uvoza proizvodov iz tretjih držav, zato bo treba v posameznih primerih razmisliti o izključitvi nekaterih proizvodov, občutljivim panogam pa bi bilo treba omogočiti izključitev iz vseh vrst kumulacije;

(xxvii)    zagotovi naj, da bo TTIP odprt sporazum, in poišče načine, na katere bo mogoče o dogodkih bolje obveščati pomembne partnerje, ki jih pogajanja o TTIP zanimajo zaradi sporazuma o carinski uniji z EU ali ZDA;

(c) glede regulativnega sodelovanja, skladnosti in netarifnih ovir:

(i)          zagotovi naj, da bo poglavje o regulativnem sodelovanju spodbujalo pregledno, učinkovito, konkurenčnosti naklonjeno gospodarsko okolje z določanjem in preprečevanjem morebitnih prihodnjih netarifnih ovir za trgovino, ki nesorazmerno vplivajo na MSP, ter olajševanjem trgovine in naložb ob hkratnem razvijanju in zagotavljanju najvišje ravni zaščite v zakonodaji na področju zdravja in varnosti v skladu s previdnostnim načelom iz člena 191 PDEU, potrošnikov, dela, okolja in dobrega počutja živali ter kulturne raznolikosti, ki obstaja v EU; ob popolnem spoštovanju regulativne neodvisnosti naj podpira oblikovanje strukturiranega dialoga in sodelovanje med regulatorji, in sicer na čim bolj pregleden način in ob sodelovanju deležnikov; vključi naj horizontalna pravila o regulativni skladnosti in preglednosti, da bi oblikovali in začeli izvajati učinkovite, stroškovno ugodne in bolj združljive predpise za blago in storitve; pogajalci na obeh straneh morajo – na podlagi večletnih pogovorov na različnih forumih, tudi v čezatlantskem ekonomskem svetu in forumu za regulativno sodelovanje na visoki ravni – opredeliti in temeljito pojasniti, kateri tehnični postopki in standardi so bistveni in se ne smejo ogroziti, kateri so lahko umeščeni v skupni pristop, katera so področja, kjer je zaželeno medsebojno priznavanje na podlagi skupnih visokih standardov in zanesljivega sistema tržnega nadzora, in katera so tista, kjer je mogoča samo boljša izmenjava informacij, s čimer naj zagotovi tudi, da ne bo vpliva na standarde, ki jih je treba določiti na področjih, na katerih se zakonodaje ali standardi v ZDA zelo razlikujejo od tistih v EU, na primer pri izvajanju veljavne (okvirne) zakonodaje (npr. uredba REACH) ali sprejemanju novih zakonov (npr. kloniranje), ali na prihodnje opredelitve, ki vplivajo na raven zaščite (npr. kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez); zagotovi naj, da nobene določbe o regulativnem sodelovanju v TTIP ne bodo določile procesnih zahtev za sprejetje aktov Unije, na katere se nanaša, niti iz njih ne bodo izhajale izvršljive pravice v zvezi s tem;

(ii)          pogajanja o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih glede tehničnih ovir v trgovini naj opre na ključna načela iz večstranskih sporazumov o teh ukrepih, prav tako pa naj zaščiti evropske sanitarne in fitosanitarne standarde in postopke; v prvi vrsti naj se osredotoči na ukinitev ali bistveno zmanjšanje precej obremenjujočih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, tudi s tem povezanih uvoznih postopkov; zagotovi naj predvsem, da se predhodna odobritev, obvezni protokoli ali predcarinski pregledi ne bodo uveljavljali kot trajni uvozni ukrepi; poveča naj preglednost in odprtost, doseže vzajemno priznavanje enakovrednih standardov, zagotovi izmenjavo primerov najboljše prakse, okrepi dialog med regulatorji in deležniki ter sodelovanje v mednarodnih organih za določanje standardov; v pogajanjih o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih glede tehničnih ovir v trgovini naj zagotovi, da visoki standardi, ki zagotavljajo varnost hrane ter zaščito življenj oziroma zdravja ljudi, živali ali rastlin v EU, ne bodo nikakor ogroženi;

(iii)         spodbudi naj stran ZDA, da umakne prepoved uvoza govejega mesa iz EU;

(iv)         kar zadeva poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, naj spodbuja dvostransko sodelovanje med regulativnimi organi, da bi preprečili nepotrebno odstopanje, zlasti ko gre za nove tehnologije in storitve, saj bo to koristilo evropski in ameriški konkurenčnosti in izbiri potrošnikov; to naj doseže z boljšo izmenjavo informacij, prav tako pa naj izboljša sprejemanje in izvajanje mednarodnih instrumentov, ob upoštevanju načela subsidiarnosti in na podlagi uspešnih mednarodnih izkušenj, kot so standardi ISO ali delo v Svetovnem forumu za usklajevanje pravilnikov o vozilih (WP.29) pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE); ne pozabi naj, da bi bilo priznavanje enakovrednosti največjega možnega števila predpisov o varnosti vozil na podlagi preverjene enakovredne ravni zaščite eden od najpomembnejših dosežkov sporazuma; uveljavi naj, da bo predhodna ocena učinka regulativnega akta poleg učinka na trgovino in naložbe merila tudi vpliv na potrošnike in okolje; spodbuja naj regulativno usklajevanje, ne da bi s tem ogrožal legitimne regulativne in politične cilje ter pristojnosti zakonodajalcev EU in ZDA;

(v)         prizadeva si naj za nadaljnje zagotavljanje visoke stopnje varnosti proizvodov v Uniji in odpravo nepotrebnega podvajanja preskušanja, ki povzroča tratenje sredstev, zlasti za proizvode z nizkim tveganjem;

(vi)         naj obravnava carinska vprašanja, ki presegajo pravila iz sporazuma STO o lajšanju trgovine, in poudari, da si je treba, da bi dosegli dejansko odpravo upravnih ovir, prizadevati za kar največjo stopnjo regulativne usklajenosti glede carin ter politik in praks, povezanih z mejami;

(vii)        v kontekstu prihodnjega regulativnega sodelovanja naj jasno opredeli, kateri ukrepi zadevajo tehnične ovire v trgovini ter dvojno ali odvečno upravno breme in formalnosti in kateri so povezani s temeljnimi standardi in ureditvami oziroma postopki, namenjenimi cilju javne politike;

(viii)       v celoti naj spoštuje uveljavljene regulativne sisteme na obeh straneh Atlantika, pa tudi vlogo Evropskega parlamenta v procesu odločanja EU in demokratični nadzor, ki ga opravlja v zvezi z regulativnim procesom EU, ko se oblikuje okvir za prihodnje sodelovanje, hkrati pa naj skrbi za kar največjo preglednost in uravnoteženo sodelovanje deležnikov v posvetih, ki se organizirajo med oblikovanjem predlogov ureditve, pri čemer se ne sme zavlačevati evropskega zakonodajnega postopka; naj določi vlogo, sestavo in pravni status Sveta za regulativno sodelovanje, pri čemer mora upoštevati, da bi vsako neposredno in obvezno izvajanje njegovih priporočil predstavljalo kršitev zakonodajnih postopkov, ki jih predpisujejo pogodbe; naj prav tako poskrbi, da bodo nacionalni, regionalni in lokalni organi lahko še zmeraj v celoti sprejemali lastno politiko, zlasti socialno in okoljsko;

(d)    glede pravil:

(i)          pogajanja o dostopu do trga in regulativnem sodelovanju naj združi z oblikovanjem ambicioznih pravil in načel, pri tem pa upošteva, da ima vsak steber posebej občutljiva področja, med drugim na področjih trajnostnega razvoja, energetike, malih in srednjih podjetij, naložb in družb v lasti države;

(ii)          zagotovi naj, da bo poglavje o trajnostnem razvoju zavezujoče in izvršljivo ter namenjeno popolni in učinkoviti ratifikaciji, izvajanju in uveljavljanju osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in njihove vsebine, agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in temeljnih mednarodnih okoljskih sporazumov; določbe morajo biti usmerjene k dodatnemu povečanju zaščite z delovnimi in okoljskimi standardi; ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju mora vključevati tudi pravila o družbeni odgovornosti podjetij, ki bi temeljila na smernicah OECD za večnacionalne družbe, ter jasno strukturiranim dialogom s civilno družbo;

(iii)         zagotovi naj, da delovni in okoljski standardi ne bodo omejeni na poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak v enaki meri upoštevani tudi na drugih področjih sporazuma, kot so naložbe, trgovina s storitvami, regulativno sodelovanje in javna naročila;

(iv)         poskrbi naj za izvršljivost delovnih in okoljskih standardov na osnovi izkušenj z obstoječimi prostotrgovinskimi sporazumi EU in ZDA ter nacionalno zakonodajo; zagotovi naj, da se bo za izvajanje delovnih določb ter za njihovo spoštovanje uporabljal učinkovit postopek spremljanja, ki vključuje socialne partnerje in predstavnike civilne družbe, pa tudi splošni mehanizem za reševanje sporov, ki velja za celoten sporazum;

(v)         ob popolnem upoštevanju nacionalne zakonodaje naj zagotovi, da bodo imeli zaposleni v čezatlantskih družbah, ki so registrirane v skladu z zakonodajo držav članic EU, dostop do informacij in možnost posvetovanja v skladu z direktivo o evropskem svetu delavcev;

(vi)         poskrbi naj, da se bo gospodarski, zaposlitveni, družbeni in okoljski vpliv sporazuma TTIP preučil tudi s temeljito in objektivno predhodno oceno učinka na vzdržnost trgovine, pri čemer se bo v celoti spoštovala direktiva EU o oceni učinka na vzdržnost trgovine, v postopku pa bodo jasno in strukturirano sodelovali vsi ustrezni deležniki, tudi civilna družba; poziva Komisijo, naj za vsako državo članico opravi poglobljeno primerjalno oceno učinka ter oceni konkurenčnost sektorjev EU s sektorji v ZDA, da bi pripravila projekcije o zmanjšanju oziroma povečanju števila delovnih mest v prizadetih sektorjih držav članic, pri čemer bi se lahko stroški prilagoditve delno pokrili s sredstvi EU in držav članic;

(vii)        ohrani naj cilj, da se bo posebno poglavje namenilo energiji, vključno z industrijskimi surovinami; zagotovi naj, da bosta strani med pogajanji preučili načine za spodbujanje energetskega izvoza, da bi tako sporazum TTIP odpravil vse še obstoječe omejitve izvoza goriva, vključno z zemeljskim plinom in surovo nafto, med trgovinskima partnerjema, s čimer bi ustvarili konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren energetski trg in podprli diverzifikacijo energetskih virov, prispevali k varnosti oskrbe in spodbudili znižanje cen, obenem pa poudarja, da mora poglavje o energiji vsebovati jasna zagotovila, da okoljski standardi in cilji podnebnih ukrepov EU ne bodo ogroženi;  naj spodbuja sodelovanje med EU in ZDA, da bi odpravili davčne olajšave za gorivo v komercialnem letalstvu v skladu z zavezami G20 glede postopne ukinitve subvencij za fosilna goriva;

(viii)       zagotovi naj, da noben sporazum ne bo posegal v pravico partnerjev, da določata in urejata področje raziskovanja, izkoriščanja in pridobivanja virov energije, in da se bo po odločitvi za izkoriščanje nekega vira uveljavilo načelo nediskriminacije; ne pozabi naj, da v skladu s previdnostnim načelom nobena določba v sporazumu ne sme spodkopavati zakonitih nediskriminatornih demokratičnih odločitev v zvezi s proizvodnjo energije; zagotovi naj, da se bo dostop do surovin in energije enakopravno zagotavljal podjetjem iz EU in ZDA in da se bodo spoštovali tudi standardi kakovosti za energetske proizvode, vključno s tistimi, ki se nanašajo na vpliv na emisije CO2, na primer standard, določen v direktivi o kakovosti goriv;

(ix)         zagotovi naj, da bo sporazum TTIP naklonjen uporabi in pospeševanju zelenega blaga in storitev, tudi z olajševanjem njihovega razvoja, in poenostavitvi njihovega uvoza in izvoza, saj bo mogoče tako izkoristiti velike možnosti za okoljski in gospodarski dobiček, ki jih ponuja čezatlantsko gospodarstvo, in dopolniti potekajoča plurilateralna pogajanja o sporazumu o zelenem blagu, s katerim bi prispevali k boju proti globalnemu segrevanju in ustvarili nova delovna mesta v zelenem gospodarstvu;

(x)         poskrbi naj, da bo sporazum TTIP služil kot forum za razvoj ambicioznih in zavezujočih skupnih standardov trajnosti pri proizvodnji energije, ob nenehnem upoštevanju in spoštovanju obstoječih standardov obeh strani, na primer iz direktiv EU o označevanju z energijskimi nalepkami in o okoljsko primerni zasnovi, prav tako pa naj poišče načine za izboljšanje sodelovanja na področju energetskih raziskav, razvoja in inovacij ter spodbujanja nizkoogljične in okolju prijazne tehnologije;

(xi)         zagotovi naj, da bo TTIP prispeval k trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, zlasti s sodelovanjem med podpisnicama pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

(xii)        zagotovi naj, da bo sporazum TTIP vseboval posebno poglavje o malih in srednjih podjetjih, ki bo temeljil na skupni predanosti obeh pogajalskih strani in bo usmerjen v ustvarjanje novih priložnosti za evropska mala in srednja podjetja (vključno z mikropodjetji) v ZDA, na podlagi dejanskih izkušenj, o katerih poročajo izvozniki MSP, na primer z odpravo zahtev za dvojno potrjevanje, z oblikovanjem spletnega informacijskega sistema o različnih ureditvah in primerih najboljše prakse, z olajšanje dostopa MSP do sistemov podpore, z uvedbo hitrih postopkov na mejah in z odpravo najvišjih tarif, ki še obstajajo; uvesti bi moral tudi mehanizme, s katerimi bi obe strani skupaj spodbujali sodelovanje malih in srednjih podjetij v čezatlantski trgovini in naložbah, na primer s skupno enotno točko zanje, pri ustanovitvi katere bi imeli pomembno vlogo deležniki MSP, na točki pa bi bilo mogoče dobiti posebne informacije, potrebne za izvoz, uvoz ali naložbe v ZDA, vključno z informacijami o carinah, davkih, predpisih, carinskih postopkih in tržnih priložnostih;

(xiii)       poskrbi naj, da bo sporazum TTIP vseboval celovito poglavje o naložbah, vključno z določbami o dostopu do trga in določbami o zaščiti naložb, ki bodo priznavale, da je mogoče z dostopom do kapitala spodbujati zaposlovanje in rast; poglavje o naložbah bi moralo zagotoviti enakopravno obravnavo pri ustanavljanju evropskih in ameriških podjetij na ozemlju druge strani ter obenem upoštevati občutljivo naravo nekaterih specifičnih sektorjev; ti bi morali poskrbeti, da bo Evropa še v večji meri postala cilj naložb, povečati zaupanje za naložbe iz EU v ZDA, prav tako pa obravnavati obveznosti in naloge vlagateljev, med drugim z uporabo načel OECD za večnacionalne družbe in načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah kot primerjalno merilo;

(xiv)       zagotovi naj, da bodo določbe o zaščiti naložb zajemale le obdobje po ustanovitvi in se osredotočale na nacionalno obravnavo, državo z največjimi ugodnostmi, pravično in enakopravno obravnavo ter zaščito pred posredno in neposredno razlastitvijo, vključno s pravico do hitrega, ustreznega in učinkovitega nadomestila; standardi zaščite in opredelitve vlagateljev in naložb bi morali biti s pravnega vidika oblikovani natančno in varovati pravico do upravljanja v splošnem interesu, pojasniti pomen posredne razlastitve in preprečevati neupravičene ali neresne zahtevke; prost pretok kapitala bi moral biti skladen z določbami iz Pogodbe o EU in vključevati časovno neomejeno bonitetno izjemo v primeru finančne krize;

(xv)        zagotovi naj možnost uporabe mednarodnih sporazumov, da bi se končala neenakopravna obravnava evropskih vlagateljev v ZDA zaradi obstoječih sporazumov držav članic; zagotovi naj, da bodo tuji vlagatelji obravnavani pravično in da bodo imeli enake možnosti, da zahtevajo in dosežejo popravo krivic, hkrati pa ne uživajo večjih pravic kot domači vlagatelji;

–         opira se naj na dokument za razpravo, ki ga je 7. maja v odboru INTA predstavila komisarka Malmström, in razprave, ki potekajo v Svetu ministrov za trgovino, in jih uporabi kot podlago za pogajanja o novem in učinkovitem sistemu zaščite naložb, saj gre za zelo dobrodošle predloge za reforme in izboljšave;

–         ob upoštevanju pravnih sistemov v EU in ZDA, naj zaupa sodiščem EU, držav članic ter ZDA, da bodo na uspešen in stroškovno učinkovit način zagotovila učinkovito pravno zaščito, temelječo na načelu demokratične legitimnosti;

–         predlaga naj trajno rešitev za reševanje sporov med vlagatelji in državami, za katero bodo veljala demokratična načela in odgovornost, pri kateri bodo morebitne primere na javnih obravnavah pregledno obravnavali javno imenovani, neodvisni strokovni sodniki, ki bo zajemala pritožbene mehanizme, zagotavljala doslednost sodnih odločitev in spoštovala pristojnost sodišč v EU in državah članicah;

–         na srednji rok bi bila najprimernejša rešitev za obravnavo naložbenih sporov javno mednarodno sodišče za naložbe;

(xvi)       zagotovi naj, da bo sporazum TTIP vseboval ambiciozno, uravnoteženo in sodobno poglavje o pravicah intelektualne lastnine in natančno določenih področjih teh pravic, ki bo vključevalo priznavanje in okrepljeno zaščito geografskih označb, pri čemer bo zaščita pravična in učinkovita ter ne bo ovirala potrebe EU po reformi sistema avtorskih pravic in bo zagotavljala ustrezno ravnovesje med pravicami intelektualne lastnine in interesom javnosti, zlasti ko gre za potrebo po ohranitvi dostopa do cenovno dostopnih zdravil ob nadaljnji podpori prožnosti iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS);

(xvii)      kot izjemno pomembno naj obravnava, da EU in ZDA ostaneta prek obstoječih mednarodnih organov predani in vključeni v razprave o svetovni večstranski harmonizaciji patentov, zato svari pred tem, da bi se v TTIP poskusile vključiti določbe o materialnem patentnem pravu, zlasti v zvezi z vprašanji o možnostih patentiranja in obdobjih odloga;

(xviii)     zagotovi naj, da poglavje o pravicah intelektualne lastnine ne bo vsebovalo določb o odgovornosti spletnih posrednikov ali kazenskih sankcijah kot orodju uveljavljanja, saj jih je Parlament že zavrnil, vključno s predlaganim sporazumom ACTA;

(xix)       zagotovi naj popolno priznavanje in močno pravno zaščito geografskih označb EU ter ukrepe za obravnavo nepravilne uporabe, zavajajočih informacij in praks; zagotovi naj označevanje, sledljivost in pristen izvor teh proizvodov za potrošnike in zaščito strokovnega znanja proizvajalcev, saj gre za pomemben element uravnoteženega sporazuma;

(e) glede preglednosti, sodelovanja civilne družbe ter obveščanja javnosti in političnega ozaveščanja:

(i)     še naprej naj si prizadeva za večjo preglednost pogajanj, tako da se širši javnosti omogoči vpogled v več pogajalskih predlogov, prav tako pa naj začne izvajati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic, zlasti v zvezi s pravili o dostopu javnosti do dokumentov;

(ii)          ta prizadevanja za preglednost naj pretvori v oprijemljive praktične rezultate, med drugim tako, da se z ZDA dosežejo dogovori o izboljšanju preglednosti, tudi o dostopu do vseh pogajalskih dokumentov za poslance Evropskega parlamenta, vključno s konsolidiranimi besedili, hkrati pa se ohrani ustrezna zaupnost, da bodo lahko poslanci Parlamenta in države članice razvili konstruktivno razpravo z deležniki in javnostjo; zagotovi naj, da bosta obe pogajalski strani utemeljili vsakršno zavrnitev razkritja pogajalskega predloga;

(iii)         spodbuja naj še tesnejše sodelovanje z državami članicami, odgovornimi za pogajalski mandat, na podlagi katerega je Evropska komisija začela pogajanja z ZDA, da bodo dejavno udeležene v boljšem obveščanju o področju uporabe sporazuma in njegovih morebitnih koristih za evropske državljane, kakor je navedeno v sklepih Sveta z dne 20. marca 2015, ter da se bo začela široka in na dejstvih temelječa razprava o TTIP v Evropi, med katero bodo obravnavani upravičeni zadržki glede tega sporazuma;

(iv)         poglobi naj stalne in pregledne odnose z najrazličnejšimi deležniki v celotnem pogajalskem procesu; spodbuja naj vse deležnike, da bodo dejavno sodelovali in predlagali pobude ter posredovali informacije, pomembne za pogajanja;

(v)         spodbuja naj države članice, naj v skladu z ustavnimi obveznostmi vključijo nacionalne parlamente, naj državam članicam zagotovi vso potrebno podporo za uresničitev te naloge in naj okrepi obveščanje nacionalnih parlamentov, da bodo ustrezno obveščeni o pogajanjih, ki potekajo;

(vi)         prizadeva naj si za tesnejše stike in še tesnejši, strukturiran dialog s Parlamentom, ki bo še naprej pozorno spremljal pogajalski proces, prav tako pa naj sodeluje s Komisijo, državami članicami, kongresom ZDA in njihovo administracijo, pa tudi z deležniki na obeh straneh Atlantika, da bi zagotovil izid, ki bo koristen za državljane EU in ZDA, pa tudi širše

(vii)        zagotovi naj, da bo TTIP in njegovo prihodnje izvajanje spremljalo poglabljanje čezatlantskega parlamentarnega sodelovanja na podlagi in ob uporabi izkušenj, pridobljenih pri dialogu čezatlantskih zakonodajalcev, kar bi v prihodnosti privedlo do širšega in močnejšega političnega okvira za razvoj skupnih pristopov, okrepitev strateškega partnerstva in izboljšanje globalnega sodelovanja med EU in ZDA;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in kongresu ZDA.

OBRAZLOŽITEV

Kadar se EU pogaja o sklenitvi mednarodnega sporazuma, kot je TTIP, ima Evropski parlament pravico, da na podlagi člena 108(4) Poslovnika na vsaki stopnji pogajanj izrazi svoje stališče o sporazumu. Poročevalec želi izkoristiti to priložnost, da po več kot letu in pol pogajanj oceni njihove glavne rezultate in izrazi stališča Parlamenta o glavnih področjih morebitnega sporazuma TTIP. Poročilo Parlamenta bi moralo, zdaj ko je z delom začela nova Komisija in po vmesnih volitvah v ZDA, prispevati k novemu začetku pogajanj.

To poročilo je nadaljevanje resolucij, sprejetih v prejšnjem parlamentarnem obdobju, o trgovinskih in naložbenih pogajanjih z ZDA oktobra 2012 in maja 2013. Poročevalec je poskušal biti kar najbolj izčrpen in omogočiti članom različnih odborov Parlamenta, da premišljeno prispevajo k nastanku poročila. Parlament ima zadnjo besedo pri ratifikaciji trgovinskih sporazumov med EU in tretjimi državami: sporazum lahko začne veljati samo, če ga Parlament odobri. Parlament je z zavrnitvijo sporazuma ACTA (zaščita intelektualne lastnine, med drugim na digitalnem področju) dokazal, da svojo vlogo v trgovinski politiki jemlje zelo resno.

Glede na mnoge kritične poglede evropske javnosti in na nizko javno odobravanje sporazuma, o katerem potekajo pogajanja, si bo Parlament še naprej prizadeval za najvišjo možno raven preglednosti in bo zagotovil, da bo sprejet le dober sporazum, ki bo spoštoval evropske vrednote, spodbujal trajnostno rast in prispeval k dobremu počutju vseh državljanov.

1.4.2015

MNENJE Odbora za zunanje zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Francisco José Millán Mon

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      meni, da so Evropska unija in ZDA strateške partnerice; poudarja, da je čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb (TTIP) najpomembnejši trenutni projekt med EU in ZDA ter bo dalo nov zagon čezatlantskemu partnerstvu kot celoti, ne le njegovim trgovinskim vidikom; poudarja, da je njegova uspešna sklenitev geopolitično izredno pomembna v trenutku, ko se ZDA obračajo k Aziji in sklepajo čezpacifiško partnerstvo; poudarja, da bo TTIP pozitivno vplival na delovna mesta, rast in konkurenčnost obeh gospodarstev, ki ju je prizadela kriza; poudarja, da bi morala ta pogajanja potekati čim bolj pregledno in odprto;

2.      poudarja, da je trgovinska politika bistven element zunanjepolitičnega delovanja EU in jo je zato treba oblikovati na način, ki je v skladu z drugimi zunanjimi politikami in političnimi instrumenti; zato spodbuja k tesnemu sodelovanju med ustreznimi komisarji, generalnimi direktorati, Evropsko službo za zunanje delovanje in državami članicami;

3.      ugotavlja, da je TTIP strateškega pomena pri krepitvi in oblikovanju na pravilih temelječega svetovnega trgovinskega in gospodarskega upravljanja, ki izhaja iz vrednot, skupnih EU in ZDA, zlasti v vedno bolj večpolnem svetu; ugotavlja, da bo njegov vpliv presegal dvostranske razsežnosti, saj bo olajšal določanje skupnih predpisov, pravil in standardov, ki bi se lahko kasneje sprejeli na svetovni ravni; v zvezi s tem poudarja, da dvostranska pogajanja, ki jih vodi EU, ne smejo biti nadomestek, temveč odskočna deska za nadaljnjo liberalizacijo trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije;

4.      poudarja, da TTIP ne sme znižati standardov, zlasti za pomembne zadeve, kot so varstvo potrošnikov, zdravje, pravice delavcev ali okolje, temveč mora upoštevati razlike med regulativnimi sistemi EU in ZDA ter si prizadevati za višje skupne standarde, ki bi svetu predstavljali vzor, s čimer bi se okrepil svetovni gospodarski položaj EU in spodbudile naše vrednote; poudarja, da se v poglavju o varovanju naložb nobene določbe ne sme razumeti kot spodkopavanja pravice EU in držav članic do reguliranja, v skladu z njihovimi pristojnostmi, pri doseganju legitimnih ciljev javne politike;

5.      poudarja, da se morata obe pogodbenici TTIP zavezati k spodbujanju podjetij, da spoštujejo smernice OECD za mednarodna podjetja; ugotavlja, da bi morali pogodbenici sodelovati s sindikati pri spremljanju, kako mednarodna podjetja spoštujejo te smernice;

6.      poziva Komisijo, naj se glede javnih naročil zaveda občutljive narave področij obrambe in varnosti, in naj upošteva cilje, ki so jih določili voditelji držav in vlad na zasedanju Sveta za obrambo leta 2013 za spodbujanje oblikovanja evropskega varnostnega in obrambnega trga ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB);

7.      poudarja, da sklenitev TTIP ustvarja možnost obsežnega gospodarskega prostora, ki bi vključeval tretje države, s katerimi imajo EU in ZDA tesne trgovinske in gospodarske odnose; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsak končni sporazum mogoče razširiti, da bo dopuščal tesno sodelovanje z državami, s katerimi imajo EU in ZDA sklenjene sporazume o prosti trgovini, in naj se v postopku posvetuje predvsem s tistimi, na katere bo TTIP vplival, kot sta Mehika in Kanada zaradi Sporazuma o severnoameriškem prostotrgovinskem območju, Turčija zaradi carinske unije z EU in države EGP; ugotavlja, da raziskave kažejo, da bi TTIP pozitivno vplival na gospodarstva tretjih držav, vključno z novimi priložnostmi za države v razvoju;

8.      poudarja, da je oskrba EU z energijo v veliki meri odvisna od tujih virov, in zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo v TTIP vključeno močno poglavje o energiji; poudarja, da bi TTIP lahko prispeval k diverzifikaciji oskrbe EU z ogljikovodiki in k njeni energetski varnosti; poziva Komisijo, naj preuči načine za izkoriščenje tega potenciala v skladu z visokimi okoljskimi standardi, prehodom na gospodarstva z nizkimi emisijami in ambicioznimi cilji EU za boj proti podnebnim spremembam; poudarja, da sporazum ne bi smel vplivati na pravice posamezne strani, da nadzoruje raziskovanje in izkoriščanje svojih energetskih virov;

9.      meni, da bi ta sporazum moralo spremljati poglabljanje čezatlantskega parlamentarnega sodelovanja ter da bi krepitev trgovinskih in naložbenih povezav prek TTIP morala v prihodnosti privesti do širšega in močnejšega političnega okvira za razvoj skupnih pristopov, okrepitev strateškega partnerstva in izboljšanje globalnega sodelovanja med EU in ZDA; poudarja, da kakršni koli instrumenti, vzpostavljeni za krepitev regulativnega sodelovanja, ne smejo vplivati na evropske ali ameriške zakonodajne postopke ter da morajo biti zakonodajalci vedno vključeni na ustrezne način, ob upoštevanju ustreznih parlamentarnih pravic, v vsak organ, ki bi bil oblikovan za regulativno sodelovanje; poudarja, da je treba vključiti tudi vse ustrezne deležnike;

10.    opozarja Komisijo, da odprava vizumskega režima ZDA za pet držav članic EU še vedno poteka;

11.    je seznanjen, da Komisija sprejema ukrepe, namenjene izboljšanju preglednosti pogajanj; priznava, da je že bil dosežen napredek; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva, tudi v odnosu z organi ZDA, za večjo parlamentarno preglednost pogajanj, vključno s pravočasnim dostopom do več pogajalskih dokumentov; poudarja, da je ustrezna komunikacija s civilno družbo bistvenega pomena za zagotavljanje uspešnega sporazuma, ter poziva Komisijo in države članice, naj povečajo svoje dejavnosti osveščanja; upa, da se bo preglednejši pristop Komisije uporabljal tudi za druga trgovinska pogajanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	31.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 20 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Amjad Bashir, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Jean-Luc Mélenchon, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Demetris Papadakis, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Reinhard Bütikofer, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Neena Gill, Marek Jurek, Antonio López-Istúriz White, György Schöpflin, Igor Šoltes, Janusz Zemke
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Dieter-Lebrecht Koch

24.2.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Arne Lietz

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     poziva Komisijo, naj pri trgovinskih odnosih spoštuje člen 208 Lizbonske pogodbe in v čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb (TTIP) vključi izrecno sklicevanje na razvojno politiko kot enega od upravičenih ciljev javne politike, pa tudi na načelo usklajenosti politik za razvoj, ki zahteva, da se pri politikah, ki bodo najverjetneje vplivale na države v razvoju, upoštevajo cilji razvojnega sodelovanja;

2.      poziva Komisijo, naj glede na velikost in obseg čezatlantskega gospodarstva upošteva dejstvo, da bodo posledice čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe precej širše kot pri običajnih dvostranskih sporazumih in bodo nedvomno vplivale na države v razvoju, saj bo ta izjemno obsežen trgovinski sporazum najverjetneje oblikoval svetovna trgovinska pravila in postavil nove standarde; poziva Komisijo, naj naroči neodvisno študijo o vplivu čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb na države v razvoju in prihodnje cilje na področju trajnostnega razvoja, ko bodo določbe partnerstva jasnejše, saj je besedilo pogajalskega mandata tako splošno, da je še zmeraj težko napovedati morebitne učinke prelitja na države v razvoju;

3.      poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da bo vpliv TTIP na države v razvoju različen in bo odvisen od njihove gospodarske strukture in sedanjih trgovinskih odnosov; prav tako poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da večina držav v razvoju v določeni meri uživa prednosti trgovinskih preferencialov EU in ZDA; poziva Komisijo, naj okrepi dialog z državami v razvoju, da bi ocenila vpliv TTIP, in razmisli o verjetnem tveganju izgube preferencialov za nekatere države v razvoju in s tem povezani preusmeritvi trgovine in naložb;

4.      poziva Komisijo, naj v dialogu z državami razvoju poudari, da lahko TTIP zaradi večje rasti in povpraševanja po izvoznem blagu v EU in ZDA, pa tudi zaradi nižjih stroškov trgovine, ki so posledica potrebe po prilagoditvi enemu samemu sklopu pravil in standardov za dostop do obeh trgov, državam v razvoju odpre nove možnosti v svetovni trgovini; priporoča Komisiji, naj ukrepa, da bi zmanjšala stroške skladnosti (zlasti za mala in srednja podjetja), in podpre pobude, ki spodbujajo vključevanje držav v razvoju v svetovne vrednostne verige prek primernih razvojnih instrumentov;

5.      poziva Komisijo, naj državam v razvoju zagotovi politično in tehnično podporo pri prizadevanjih za območja tesnejšega regionalnega vključevanja in trgovine ter naj se pri pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, katerih cilj je vzpostaviti varen okvir za pretok trgovine in naložb med EU in državami AKP, pomakne k pravičnejšemu pristopu;

6.      poziva Komisijo, naj z okrepitvijo prizadevanj v demokratičnih večstranskih forumih, zlasti v STO, ki je prednostna izbira EU, in z uspešno sklenitvijo kroga pogajanj iz Dohe, zagotovi, da TTIP ne bo zmanjševal pomembnosti STO in bo prispeval k pravičnemu in trajnostnemu svetovnemu trgovinskemu sistemu, obenem pa ne bo zanemarjal pomembnih vprašanj za države v razvoju, kot so varnost hrane, kmetijske subvencije in boj proti podnebnim spremembam, saj bi tako uresničili trgovinski sistem, ki bi bil vključujoč in deloval v korist vsem; prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo tretji steber TTIP spoštoval večstranska pravila, v skladu s katerimi STO določa izjeme za države v razvoju, zlasti ko gre za možnost omejitev izvoza na področju energije in dostop do surovin;

7.      poziva Komisijo, naj se v okviru pogajanj zavzema za najvišje svetovne standarde na področju človekovih pravic, standarde Mednarodne organizacije dela, dostojno delo, varstvo okolja, splošen dostop do kakovostnih javnih storitev, socialno varstvo, javno in splošno zdravstveno varstvo, splošen dostop do zdravil ter varnost živil in proizvodov; spodbuja EU, naj zavzame mesto zagovornika interesov držav v razvoju;

8.      poziva Komisijo in države članice, naj z okrepitvijo dialoga s civilno družbo in drugimi deležniki povečajo preglednost in demokratično naravo pogajanj.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.2.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	16 7 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nathan Gill, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Hans Jansen, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marina Albiol Guzmán, Juan Fernando López Aguilar, Judith Sargentini
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Kosma Złotowski

27.3.2015

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Jeppe Kofod

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priporoča Komisiji, naj:

a.  zagotovi celovit in ambiciozen sporazum o TTIP, ki bi spodbudil pošteno konkurenco na obeh straneh Atlantika, a bo upošteval vrednote evropskega socialnega tržnega gospodarstva in prinesel koristi potrošnikom, industriji in investitorjem, ki bo izboljšal rast in odpiranje novih kakovostnih delovnih mest in bo zagotovil, da regulativno sodelovanje ne bo na noben način spodkopavalo demokratičnega nadzora na obeh straneh Atlantika ter bo prispeval k iskanju prehoda v bolj trajnostno družbo;

b.  sprejme takojšnje ukrepe zato, da bodo trgovino in naložbe finančnih akterjev na obeh straneh Atlantika, pa tudi enak dostop do trga za vse ponudnike storitev v ZDA in Evropi urejali najvišji standardi, sprejeti ukrepi pa morajo biti hkrati usmerjeni v prizadevanja za visoke stopnje zaščite, zlasti na področjih, kot so zdravstvo in varnost, varstvo potrošnikov, pravice iz dela in socialne pravice, urejanje finančnih storitev, okoljska zakonodaja,varnost hrane in varovanje podatkov; zagotovi naj, da sporazum ne bo vseboval določb, ki bi kakor koli preprečevale krepitve teh standardov prihodnje, bodisi vsebinsko ali s sprožitvijo učinka zakonodajne ohladitve; zagotovi naj še, da bo sporazum o TTIP vseboval posebno poglavje o MSP;

c.  zavzame stališče, da bi lahko dober sporazum o regulativnih standardih na svetovni ravni pomenil zgled za prihodnje sporazume o trgovini in naložbah in bi zmanjšal stroške za podjetja, zlasti za mala in srednja, po vsem svetu;

d.  prizna, da bi največ koristi od TTIP morala imeti mala in srednja podjetja, saj velike korporacije dosegajo ekonomije obsega, ki jim omogočajo lahek dostop do trgov na obeh straneh Atlantika, MSP pa nimajo finančnih, pravnih ali drugih sredstev, da bi premostila regulativne razlike in druge trgovinske ovire;

e.  spodbuja večjo preglednost in izmenjavo informacij v okviru pravil o državni pomoči in njenem dodeljevanju, zagotovi opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, pa tudi tesnejše sodelovanje med organi, ki urejajo konkurenco na področju združitev, preprečevanja monopolov, podjetij v državni lasti in subvencij; sprejme naj takojšnje ukrepe zato, da se v sporazum vključi poglavje o konkurenci;

f.   sprejme takojšnje ukrepe zato, da bodo pogajanja o dostopu do trga za finančne storitve vezana na vzajemno priznavanje in približevanje na področju finančnih predpisov, z glavnim ciljem spodbujanja višjih standardov in splošnega pomena; podpira naj vedno višje mednarodne standarde pri vzpostavljenih prizadevanjih za sodelovanje v drugih mednarodnih forumih, vključno s pravili Basel III, a brez poseganja v možnost organov EU in držav članic, da v okviru opravljanja svojih regulativnih in nadzornih nalog urejajo in nadzirajo določene finančne produkte in prakse;

g.  si na vso moč prizadeva, da bi v celoti izkoristila priložnosti, ki jih pogajanja o TTIP omogočajo za skupen, pozitiven in tvoren korak naprej pri finančnih storitvah, pri čemer naj upošteva vse, kar sta obe strani pri tem že dosegli; razprava bi se lahko razširila na dvostranska posvetovanja pred sprejetjem nove zakonodaje, preglednost v odnosu do deležnikov pri dvostranskih razpravah o finančnih vprašanjih, in večjo pravno-politično odgovornost izvoljenih organov;

h.  se vzdrži dodatnih zavez glede dostopa do trga za finančne storitve, saj medsebojna povezanost, kompleksnost in preveliki subjekti ustvarjajo in širijo sistemska tveganja ter ogrožajo finančno stabilnost;

i.   predlaga direktivo proti zmanjševanju davčne osnove in prenosu dobičkov, da bi zaustavili škodljivo konkurenco med podjetji, zlasti multinacionalnimi, ki svoj svetovni davčni položaj, pogosto onstran Atlantika, organizirajo na način, ki jim omogoča prenos dobičkov v jurisdikcije z nižjimi davki, pri čemer naj upošteva delo OECD; zagotovi naj, da bodo skladi, katerih upravljavci delujejo na obeh straneh Atlantika, primorani svoje sedeže ustanoviti v jurisdikcijah z običajno davčno zakonodajo; sprejme naj takojšnje ukrepe za vzpostavitev samodejne izmenjave informacij in poročanja o davčnih zadevah po posameznih državah, pri čemer naj bodo izključena mala in srednja podjetja; pripravi naj opredelitev in seznam davčnih oaz na ravni EU, pri tem pa upošteva delo OECD;

j.   sprejme takojšnje ukrepe, da se v TTIP vključijo pravni ukrepi za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja s sistematično selitvijo kapitala čez Atlantik ter se slednje namesto tega osnuje na gospodarski dejavnosti in ne išče načinov za izogibanje plačila davkov v državi proizvodnje; zagotovi naj večjo preglednost in granularnost statističnih podatkov o bilancah plačil prek Atlantika;

k.  sprejme takojšne ukrepe za pravično konkurenco in enak tržni dostop za evropska podjetja, tudi mala in srednja, do javnih razpisov in naročil v ZDA ter zagotovi, da ta obvezno vključujejo spoštovanje socialnih, etičnih in okoljskih meril; prizna naj, da sedanje neravnovesje pri dostopanju do trga javnih razpisov in naročilv ZDA v primerjavi z EU ustvarja nepošteno konkurenco; prizna naj, da se dobavitelji iz ZDA lahko v EU prijavijo že na 85 % javnih razpisov, medtem ko se dobavitelji iz EU v ZDA lahko prijavijo samo na 32 % javnih razpisov; poskrbi naj, da se bodo nedavno sprejeta pravila EU o javnih naročilih še naprej spoštovala;

l.   poskrbi, da bodo nedavno sprejeta pravila EU o javnih naročilih med pogajanji deležna zaščite in podpore, zlasti v zvezi z dostopom MSP do javnih naročil, merili upravičenosti na podlagi najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno in ne na podlagi najnižje cene, rezerviranimi trgi, dodeljenimi podjetjem socialnega gospodarstva, možnostjo za naročnike, da spodbujajo sodelovanje znotraj skupnosti, in ohranitvijo pragov za izključitev razpisov iz pravil EU in mednarodnih pravil; zagotovi, da podjetja EU pri prijavi na javne razpise v ZDA ne bodo diskriminirana in da bodo uživala pregleden dostop do trga, enakovreden dostopu, ki na osnovi pravil EU za javna naročila velja za podjetja ZDA v Evropi;

m. sprejme takojšnje proaktivne ukrepe proti protekcionizmu in obravnava predpise, ki ovirajo evropski dostop do trga v ZDA;

n.  poskrbi, da bodo vsi mehanizmi za reševanje sporov, vzpostavljeni v okviru TTIP, zagotavljati popolno preglednost, da bodo zanje veljala demokratična načela in bodo predmet nadzora, ne bodo pa ovirala pravice vlad do zakonskega urejanja;

o.  sprejme takojšnje ukrepe zato, da bo izbran „pristop pozitivnega seznama“ in bodo vse javne službe, zajete v TTIP, v sporazumu izrecno navedene na pozitivnem seznamu, in da v sporazumu ne bo klavzul o mirovanju ali zaskočnih klavzul;

p.  prizna in poudari pomen podjetij v državni lasti in drugih oblik javnega lastništva za pomembne javne storitve in storitve splošnega pomena ter poziva k temu, naj se ne vključijo v sporazum; zagotovi, da v skladu z mandatom, ki so ga Komisiji podelile države članice, TTIP ne bo vplival na upravljanje javnih storitev;

q.  prizna, da bo TTIP prinesel več koristi MSP kot pa velikim podjetjem; upošteva, da bo odprava tarif, poenostavitev carinskih postopkov in približevanje standardov za proizvode znatno olajšalo sodelovanje MSP v čezatlantski trgovini in da bo TTIP prvi prostotrgovinski sporazum s poglavjem, namenjenim MSP; si prizadeva za utrditev že vzpostavljenega sodelovanja med ZDA in EU na področju MSP; si prizadeva za oblikovanje spletnih strani, kjer bi lahko MSP v Evropi in ZDA našla informacije o tarifah, carinskih postopkih in vseh veljavnih predpisih, ki se za proizvode uporabljajo na zvezni in državni ravni v ZDA ter na ravni Unije in držav članic v EU;

r.   zagotovi, da se bo evropska zakonodaja o konkurenci ustrezno spoštovala na vseh področjih, zlasti na področju digitalnih trgov;

s.   zagotovi, da se bodo s sporazumom v celoti spoštovale pravice delavcev in njihova zaščita ter da jih lažji dostop do trga in večja konkurenca ne bosta ogrozila;

t.   se zaveda dejstva, da ta sporazum ni le gospodarskega, temveč tudi političnega pomena, saj ga podpisujeta pogodbenici z obeh strani Atlantika, območij, za kateri so značilne skupna varnost in skupne vrednote svobode, enakosti, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in socialnega tržnega gospodarstva.

u.  se zaveda negotovosti v zvezi s pogajanji o TTIP in naj – da bi te negotovosti premostila – zagotovi, da bodo kar najbolj pregledna, sproži pa naj tudi evropsko kampanjo za obveščanje;

v.  sprejme nadaljnje ukrepe za večjo preglednost, zlasti kar zadeva neposreden dostop do informacij na regionalni in lokalni ravni;

w. zagotovi preglednost med celotnim postopkom pogajanj, v skladu z obveznostjo Komisije po členu 218(10) PDEU – čigar statutarni značaj je Sodišče EU potrdilo v nedavni sodbi –, da Parlament temeljito in sproti obvešča v vseh fazah pogajanj; prizadeva naj si, da bi bil z administracijo ZDA dosežen dogovor o dostopanju vseh poslancev Parlamenta do konsolidiranih pogajalskih besedil; v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije naj dostop do pogajalskih besedil vseh pogodbenic zagotovi javnosti, z izjemo tistih, ki bodo utemeljeno in za vsak primer posebej označeni kot zaupni;

x.  predlaga pobude za MSP, kako pridobiti dostop do trga in zastaviti naložbe prek Atlantika;

y.  zagotovi, da bo Evropski parlament imel ustrezno vlogo pri odločitvah o regulativnem približevanju, ki se bodo sprejemale po ratifikaciji sporazuma;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 13 9
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dariusz Rosati, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Michael Theurer, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Matt Carthy, Philippe De Backer, Jeppe Kofod, Thomas Mann, Morten Messerschmidt, Siegfried Mureșan, Michel Reimon, Miguel Urbán Crespo
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jussi Halla-aho

1.4.2015

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavka mnenja: Marian Harkin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 12. marca 2013 o oceni učinka na prihodnje trgovinske odnose med EU in ZDA,

1.  v okviru potekajočih pogajanj o TTIP naslavlja na Komisijo naslednja priporočila:

     (i)         zagotovi naj, da bo TTIP ščitil obstoječa delovna mesta ter na oprijemljiv in pozitiven način prispeval k varovanju in ustvarjanju močne, trajnostne rasti, da bi kar najbolj povečali ustvarjanje višje kvalificiranih delovnih mest, ki bodo ustrezala novim potrebam na trgu dela, skupaj z boljšimi in trajnostnimi delovnimi mesti v EU, ki bi pripomogla k izpolnitvi cilja za leto 2020 glede 75-odstotne zaposlenosti, ob upoštevanju, da trgovina ni cilj sam po sebi, ampak sredstvo za povečanje blaginje; v celoti naj spoštuje in zaščiti svetovne delovne standarde; zagotovi naj, da bodo standardi, zlasti socialni in okoljski standardi ter standardi zdravja in varnosti na delovnem mestu, zaščiteni in da jih bo mogoče izboljšati;

     (ii)        Parlamentu naj posreduje posodobljene ocene učinka sporazuma TTIP na zaposlovanje in rast v EU, s posebnim poudarkom na posledicah za države članice v srednji in jugovzhodni Evropi;

     (iii)       zagotovi naj sprejetje ukrepov za posodobitev sistemov usposabljanja, da bi pripomogla k razvoju novih znanj in spretnosti ter bolje usposobljenih delavcev, s čimer bi se izboljšal dostop do trga dela;

     (iv)       zagotovi naj, da se bodo socialni in okoljski učinki morebitnega sporazuma temeljito ocenili v odprti razpravi;

     (v)        oceni naj tveganje, da bo določitev skupnih standardov socialnega varstva in varstva okolja z Združenimi državami Amerike oslabila skupne evropske prednostne cilje ter povečala gospodarske in socialne razlike med državami članicami;

     (vi)       v vseh poglavjih sporazuma TTIP naj zagotovi, da pod nobenimi pogoji ne bo vodil v slabitev ali razveljavitev standardov držav članic in EU oziroma v izogibanje omenjenim standardom na naslednjih področjih: pravice delavcev, delovni pogoji, socialna varnost, socialna vključenost in socialna zaščita, zdravje in varnost na delovnem mestu, strokovno usposabljanje, strokovne kvalifikacije, prost pretok delavcev in upokojencev, socialni dialog, boj proti diskriminaciji na delovnem mestu in na trgu delovne sile; poleg tega naj zagotovi, da bo TTIP vključeval celovite in zavezujoče določbe o delovni zakonodaji in politikah na vseh vladnih ravneh, ki so skladne s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela in agendo za dostojno delo; zagotovi naj, da se trgovina ali naložbe ne bodo spodbujale v škodo delovne zakonodaje; v primeru sporov se mora za delovne določbe uporabljati mehanizem za reševanje sporov, vključno z možnostjo sankcij; v zvezi s tem lahko imajo vlogo nadzorni organi Mednarodne organizacije dela;

     (vii)      v kolikor bi končni elementi sporazuma TTIP ogrožali ali ovirali standarde na teh področjih, naj o tem nemudoma obvesti pristojni Odbor Parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, da se omogoči posvetovanje in sprejmejo odločitve;

     (viii)      naj zavrne vsak sporazum, ki bi lahko ogrožal delovne standarde v Evropi in povzročil socialni damping;

     (ix)       zagotovi naj, da se bodo razsežnosti delovnih in socialnih določb spoštovale, zagovarjale in v celoti vključile v vsa operativna področja sporazuma, da bi zagotovili skladen in celovit pristop k trajnostnemu razvoju v trgovinskem sporazumu;

     (x)        zagotovi naj, da bo ob robu pogajanj o TTIP dosežena obojestransko koristna ureditev glede svežnja za mobilnost, ob upoštevanju, da sta poenostavitev vizumskih postopkov za evropske ponudnike storitev in blaga ter omogočanje strokovnjakom, da delajo v ZDA, tako da se priznajo njihove kvalifikacije, ključna elementa za celovito izkoriščanje sporazuma TTIP;

     (xi)       zagotovi naj, da bo civilna družba lahko pomembno prispevala k izvajanju ustreznih določb TTIP; v tem okviru bi se moral za izvajanje delovnih določb ter za njihovo spoštovanje uporabljati postopek spremljanja, ki bi vključeval socialne partnerje in civilno družbo v procesu socialnega dialoga, ki vključuje svetovalne odbore, in ob upoštevanju širše razsežnosti člena 17(1) PEU; zagotovi naj, da bosta civilna družba in udeležena javnost obveščeni in bosta imeli dostop do vseh ustreznih pogajalskih besedil ter da bosta imela Parlament in Svet dostop do konsolidiranega pogajalskega besedila, in sicer takoj po obravnavi takšnih besedil v krogih pogajanj;

     (xii)      takoj naj sprejme ukrepe, s katerimi bi zagotovila pravico držav članic, da v okviru javnih storitev sprejemajo zakonodajo, jih organizirajo, zanje vzpostavljajo standarde glede kakovosti in varnosti ter vse javne storitve, tudi izobraževanje, socialne storitve, zdravstvene storitve, oskrbo z vodo, odstranjevanje odplak, odstranjevanje odpadkov, socialno varnost, železnice in javni promet, energijo, kulturo in avdiovizualne storitve itd., upravljajo in zakonsko urejajo, in da zagotovi izključitev javnih storitev (vključno s sistemi oskrbe z vodo, zdravstvenimi sistemi in sistemi socialne varnosti ter izobraževanjem) iz področja uporabe pogodbe;

     (xiii)      zagotovi naj, da bodo javne storitve, kot jih določa člen 14 PDEU, izrecno izključene iz področja uporabe TTIP, da se zagotovi svoboda nacionalnih in lokalnih organov pri uvajanju, sprejemanju, ohranjanju ali razveljavljanju vseh ukrepov v zvezi z naročanjem, organizacijo, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev v skladu s členom 168 PDEU (javno zdravje) in Protokolom 26 (storitve splošnega pomena) k tej pogodbi; ta izključitev bi se morala uporabljati ne glede na to, ali so zadevne storitve organizirane monopolno, na podlagi izključnih pravic ali na drug način, in ne glede na to, ali so financirane z javnimi ali zasebnimi sredstvi in/ali se zagotavljajo javno ali zasebno; takšne storitve vključujejo storitve zdravstvenega in socialnega varstva, sisteme socialne varnosti, javno financirano izobraževanje ter železniški in javni promet ter storitve oskrbe z vodo, plinom in elektriko;

     (xiv)     zagotovi naj, da se zaskočne klavzule in klavzule o mirovanju ne bodo uporabljale za nobene javne in socialne storitve; zaščititi je treba celoten možen obseg ponovne nacionalizacije storitev in ponovnega prenosa pristojnosti zanje na občine;

     (xv)      zagotovi naj, da bodo v celoti upoštevani posebni izzivi, s katerimi se soočajo MSP in mikropodjetja, kot so netarifne trgovinske ovire, birokracija in učinki preusmerjanja trgovine, ki izhajajo iz TTIP; zagotovi naj, da bodo MSP v celoti izkoristila odprt trg, tako da vzpostavi gospodarski okvir, ki bo spodbujal izvoz ter ugodno, konkurenčno in trajnostno poslovno okolje; zagotovi naj, da bodo v celoti upoštevani posebni izzivi, s katerimi se sooča 87 % vseh MSP v EU, ki se ne ukvarjajo z izvozom, ampak so odvisna od domačega povpraševanja;

     (xvi)     poenostavi naj postopke in razmisli o novih mehanizmih, ki bodo MSP pomagali izkoristiti TTIP;

     (xvii)     naj oblikuje pobude in spodbuja prevzemanje družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki mora dopolnjevati delovno in okoljsko zakonodajo, nikakor pa je ne sme nadomeščati;

     (xviii)    zagotovi naj, da bo sporazum o morebitnem mehanizmu za reševanje sporov glede zaščite naložb upošteval rezultate javnega posvetovanja o reševanju sporov med vlagatelji in državo, da bo popolnoma pregleden in demokratično odgovoren, da bo izrecno navajal pravico držav članic do zakonskega urejanja in da zakonodajalcev v nobenem primeru ne bo omejeval ali oviral pri sprejemanju in izvrševanju zakonov na področju zaposlovanja in socialne politike za njihove države; sistem reševanja sporov med državami med EU in ZDA – od katerih ima vsaka popolnoma delujoč pravosodni sistem in zadostno raven zaščite naložb za zagotovitev pravne varnosti – je še eno primerno orodje za obravnavo naložbenih sporov; preprečiti je treba vključitev kakršne koli oblike zasebnih arbitražnih sodišč v TTIP;

     (xix)     sprejme naj ukrepe za ohranjanje pristopa „uvrščanja na pozitivni seznam“ v sporazumu v zvezi s poglavjem o trgovini s storitvami in ustanavljanju, pri čemer so storitve, ki bodo odprte za tuja podjetja, izrecno navedene;

     (xx)      glede na to, da je Komisija v svojem poročilu o oceni učinka priznala, da bi lahko prišlo do dolgotrajnih in znatnih stroškov prilagajanja na trgu dela EU, naj zagotovi prisotnost realističnih statističnih projekcij o zmanjšanju oziroma povečanju števila delovnih mest v prizadetih sektorjih in v vsaki od držav članic ter zagotovi, da se bodo te projekcije redno posodabljale in objavljale, da bo Komisija lahko posredovala v podporo prizadetim sektorjem, regijam ali državam članicam; v svojih projekcijah naj upošteva zunanje učinke in predvidi krizne scenarije; to podporo bi bilo mogoče uresničiti prek financiranja EU, vključno s prilagojenim Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji z ustreznim proračunom;

     (xi)       zagotovi naj, da bo za pogoje izmenjave veljala stroga vzajemnost, da bi okrepili industrijsko strukturo EU, zaščitili MSP, ustvarili delovna mesta in preprečili vsakršno nepošteno konkurenco, zlasti v zvezi s socialnimi standardi;

     (xxii)     sprejme naj ukrepe za zagotovitev, da regulativno sodelovanje ne bo omejilo pravice vlad in Evropskega parlamenta do sprejemanja zakonodaje v javnem interesu; sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da regulativno sodelovanje ne bo oslabilo delovnih standardov, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi standardi; zagotoviti je treba, da se delovni in socialni standardi ne bodo obravnavali kot netarifne ovire ali tehnične ovire za trgovino; v postopek regulativnega sodelovanja bi bilo treba na podlagi uravnotežene zastopanosti vključiti deležnike, vključno s socialnimi partnerji;

     (xxiii)    v okviru potekajočih pogajanj naj zagotovi ohranitev in spodbujanje novih pravil EU, ki so bila sprejeta z revizijo direktiv o javnih naročilih, zlasti v zvezi z dostopom MSP do javnega trga, merili za oddajo naročil na podlagi najboljše vrednosti in ne na podlagi najnižje ponudbe, trgi za gospodarske subjekte socialnega gospodarstva, možnostjo naročnikov, da sodelujejo in oblikujejo medobčinska partnerstva, in pragi, pod katerimi za javna naročila ne veljajo pravila EU ali mednarodna pravila;

     (xxiv)    naj zavaruje evropski socialni model pred konkurenco anglosaksonskega ameriškega kapitalizma in zagotovi, da se kolektivno financirane javne storitve in sistemi socialne varnosti ne bodo žrtvovali; TTIP ne sme povečati pritiska na države članice, naj zmanjšajo javno porabo, da bi na enostaven način postale gospodarsko konkurenčne in bi vlagateljem lahko nudile privlačno poslovno okolje;

     (xxv)    zagotovi naj, da bodo vlade imele možnost, da sprejmejo socialno in okoljsko odgovorne politike javnih naročil; določbe o javnih naročilih vladam ne bi smele preprečiti obravnavanja socialnih in okoljskih potreb, sporazum pa ne sme omejiti zmožnosti postavljanja socialnih zahtev, kot je navedeno v novih direktivah EU o javnem naročanju; poleg tega bi morale biti politike javnih naročil skladne s konvencijo št. 94 Mednarodne organizacije dela o določbah o delu v javnih naročilih;

     (xxvi)    takoj naj sprejme ukrepe, da bi zagotovila ureditev vprašanja agresivnega davčnega načrtovanja, na primer preseljevanja sedežev podjetij na drugo stran Atlantika zaradi koristi od pogojev, ki vplivajo na konkurenco in negativno vplivajo na zaposlovanje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 18 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Georges Bach, Elmar Brok, Karima Delli, Sergio Gutiérrez Prieto, Miapetra Kumpula-Natri, Joachim Schuster, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl

16.4.2015

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Bart Staes

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–       ob upoštevanju skupne izjave predsednika ZDA Baracka Obame, predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa in predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuyja z dne 13. februarja 2013[27],

–       ob upoštevanju svoje resolucije o pogajanjih EU z Združenimi državami Amerike o trgovini in naložbah z dne 23. maja 2013[28],

–       ob upoštevanju smernic za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike z dne 14. junija 2013[29],

–       ob upoštevanju poročil predstavnika ZDA za trgovino o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih za leti 2013 in 2014[30],

–       ob upoštevanju poročil predstavnika ZDA za trgovino o tehničnih ovirah za trgovino za leti 2013 in 2014[31],

–       ob upoštevanju študij generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom „Pravne posledice trgovinskega in naložbenega partnerstva med EU in ZDA (TTIP) za pravni red Unije in za sektorje, povezane z odborom ENVI, ki bi lahko bili vključeni v pogajanja“ iz oktobra 2013[32] ter „Zakonodajna področja trgovinskega in naložbenega partnerstva med EU in ZDA (TTIP), povezana z odborom ENVI“ iz novembra 2014[33],

–       ob upoštevanju informativnega dopisa Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) iz junija 2014 o reševanju sporov med vlagatelji in državo v Združenih državah in Evropski uniji[34],

–       ob upoštevanju členov 168 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, predvsem previdnostnega načela v členu 191(2),

–       ob upoštevanju celostnega pristopa EU na področju varnosti hrane („od vil do vilic“) iz leta 2004[35],

–       ob upoštevanju rezultatov raziskave Eurobarometer iz novembra 2014 o čezatlantskem sporazumu o trgovini in naložbah,

–       ob upoštevanju Direktive 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki je del izvajanja tematske strategije o onesnaženosti zraka, in ob upoštevanju zakonodaje o posebnih kategorijah virov onesnaženja, kot sta Euro 5/6 in Euro 6, katerih namen je zmanjšati onesnaženost zraka, ki v Evropi povzroči 400.000 prezgodnjih smrti,

A.     ker je trgovina že desetletja gonilo rasti, zaposlovanja in blaginje v Evropi; ker pa trgovina in naložbe niso cilji sami po sebi, ampak predstavljajo sredstvo za dvig življenjske ravni, izboljšanje dobrobiti, varovanje in spodbujanje javnega zdravja ter zagotavljanje polne zaposlenosti in trajnostne rabe svetovnih virov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja, pri čemer si je treba prizadevati tako za varstvo kot ohranjanje okolja;

B.     ker sodeč po raziskavi Eurobarometer iz novembra 2014 v 25 od 28 držav članic večina evropskih državljanov podpira čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb;

C.     ker bo Evropa kot celina s starajočim se prebivalstvom, omejenimi surovinami, nizko rodnostjo in socialnim modelom, ki temelji na visokih socialnih izdatkih glede na BDP, v vse večji meri odvisna od rasti izven EU za ustvarjanje domače blaginje, ki bi podprla njene socialne sisteme, saj bodo slednji pod velikim pritiskom zlasti zaradi vse daljše pričakovane življenjske dobe ob vse manjšem številu delovno aktivnega prebivalstva;

D.     ker iz smernic Sveta za pogajanja o TTIP[36] izhaja, da je cilj sporazuma povečanje trgovine in naložb med EU in ZDA z namenom ustvarjanja novih gospodarskih priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in rasti z izboljšanjem dostopa do trgov in večjo usklajenostjo predpisov, in sicer z odpravo nepotrebnih regulativnih ovir za trgovino in vzpostavljanjem svetovnih standardov ob upoštevanju, da je razvoj krovni cilj obeh strani in da nobena od strani ne bo spodbujala trgovine ali tujih neposrednih naložb s krčenjem domače zakonodaje ali zniževanjem standardov na področjih okolja, zdravja ali varnosti; ker sta Evropska komisija[37] in predsednik Obama[38] večkrat javno izjavila, da do zniževanja standardov ne bo prišlo ne na eni ne na drugi strani Atlantika;

E.     ker so ZDA že sklenile številna druga partnerstva na področju trgovine in naložb z drugimi svetovnimi akterji;

F.     ker so pogajanja o TTIP osredotočena na tri glavne stebre, in sicer a) dostop do trga, b) regulativna vprašanja in netarifne ovire ter c) predpise;

G.     ker TTIP ponuja priložnost za vzpostavitev visokih standardov na določenih področjih za varstvo javnega zdravja, zdravja živali in okolja na svetovni ravni;

H.     ker so kljub vsemu prisotni pomisleki, da bi lahko cilj TTIP glede zmanjšanja in odprave obstoječih netarifnih ovir[39] vodil k sporazumu, ki bi lahko ogrozil raven zaščite EU glede javnega zdravja, vključno z varnostjo hrane, zdravjem živali in okoljem;

I.      ker so med regulativnima sistemoma EU in ZDA razlike tudi na področjih varovanja javnega zdravja in okolja, vključno z varnostjo hrane, obveščanjem potrošnikov in zdravjem živali, kar je posledica različnih pravnih in političnih kultur, ki odražajo različne pomisleke in pristope, kot so različna načela (npr. previdnostno načelo), vrednostne presoje, cilji politike in metode analize tveganja;

J.      ker EU in ZDA določene standarde na teh področjih obravnavajo kot trgovinske ovire[40];

K.     ker obstajajo pomisleki, da je namen sprejeti TTIP in podobne trgovinske sporazume že vplival na predloge in ukrepe Komisije, povezane na primer z varnostjo hrane in varstvom podnebja (npr. obdelava za uničenje patogenov, označevanje mesa kloniranih živali in njihovih potomcev ter izvajanje direktive o kakovosti goriva);

L.     ker obstajajo pomisleki, da bo osnutek določb o regulativnem sodelovanju pri zakonodajnih aktih, ki so ali bi lahko pomembno vplivali na trgovino in naložbe med EU in ZDA: 

         – ZDA podelil formalne pravice glede izvajanja zakonodajnih aktov, ki bodo sprejeti v skladu s členom 291 PDEU, medtem ko Evropski parlament ne bi imel nikakršne pravice do nadzora nad izvedbenimi akti,

         – ZDA podelil pravico, da sodelujejo v regulativni izmenjavi o sprejemanju nacionalne zakonodaje v državah članicah in tudi v postopku skupnega preučevanja možnih načinov za spodbujanje usklajenosti predpisov,

         – dejansko otežil možnost, da bi EU zaradi svojih zavez v okviru mednarodnega regulativnega sodelovanja in izvajanja mednarodnih instrumentov presegla najnižji skupni imenovalec mednarodnih instrumentov;

M.    ker je predpogoj za doseganje večje usklajenosti predpisov brez ogrožanja veljavnih in prihodnjih standardov EU na področjih zdravja in okolja jasno razlikovanje med področji, pri katerih so cilji in ravni zaščite podobni, in področji, pri katerih se razlikujejo; ker bi bilo mogoče na področjih, na katerih so cilji in ravni zaščite podobni, uporabiti skupne pristope ali vzajemno priznanje; ker bi se moralo na področjih, na katerih se ravni zaščite jasno razlikujejo, sodelovanje osredotočiti na izmenjavo informacij ali usklajevanje navzgor;

N.     ker se pristopi zakonodajalcev v EU in ZDA glede varnostne ureditve živil in krme zelo razlikujejo, zlasti v zvezi z odobritvijo, označevanjem in kontrolami v verigi živil in krme za GSO, sledljivostjo mesa, obdelavo v zvezi s patogeni, pesticidi in kloniranimi živalmi; ker ureditve EU glede varovanja okolja in varnosti hrane temeljijo na previdnostnem načelu in pristopu „od vil do vilic“, ki določata strožja pravila EU in bi jih zato bilo treba ohraniti;

O.     ker bo vpliv prihodnjega TTIP na pravni red EU na področju varstva okolja, zdravja in varnosti hrane močno odvisen od točnih določb sporazuma; ker trgovinski sporazum v nobenem primeru ne more spreminjati veljavne zakonodaje v državah pogodbenicah; ker izvajanje veljavne zakonodaje ter sprejemanje prihodnje zakonodaje mora ostati v pristojnosti demokratično izvoljenih teles in spoštovati uveljavljene postopke;

P.     ker ima EU trenutno omejen dostop do trga ZDA v pomorskem sektorju, v kolikor pa bi se izvajal pravilno, bi TTIP lahko vodil k boljšemu sodelovanju, večji usklajenosti in gospodarski koristi za evropska podjetja;

Q.     ker za razliko od več kot 150 držav po vsem svetu ZDA niso podpisale pomembnih mednarodnih konvencij o kemičnih snoveh (npr. Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih, Rotterdamske konvencije o trgovini z določenimi nevarnimi kemikalijami), kar kaže, da so ZDA v okviru mednarodne politike na področju kemikalij osamljene; ker poleg tega ZDA zavračajo izvajanje okoljskega dela globalno usklajenega sistema OZN za razvrščanje in označevanje kemikalij, kar kaže, da gre na področju kemikalij za nestrinjanje med ZDA in EU na najosnovnejši ravni;

R.     ker so po podatkih poročila ZDA o tehničnih ovirah za trgovino za leto 2014 ZDA izrazile pomisleke glede uredbe REACH na vsakem zasedanju odbora Svetovne trgovinske organizacije (STO) za tehnične ovire za trgovino po letu 2003, in sicer z navedbami, da so določeni vidiki te uredbe diskriminatorni, da zanje ne obstaja legitimen razlog in da predstavljajo nepotrebne ovire za trgovino, kar kaže na temeljno nasprotovanje ZDA uredbi REACH;

S.     ker so temeljne razlike med zakonom ZDA o nadzoru strupenih snovi, sprejetim leta 1976, in uredbo REACH, sprejeto leta 2006, splošno priznane; ker zato namen pogajanj o TTIP ni uskladiti oba sistema; ker pa pogajanja zadevajo prihodnje sodelovanje glede izvajanja uredbe REACH; ker glede na izjemna razhajanja v stališčih glede upravljanja tveganja v zvezi s kemikalijami ter temeljno in vztrajno nasprotovanje ZDA uredbi REACH sodelovanje pri izvajanju te razlikujoče se zakonodaje ne prinaša koristi, zlasti ker izvajanje ni zgolj tehnično ali nesporno vprašanje;

T.     ker obstajajo velike razlike med regulativnima sistemoma ZDA in EU, kar zadeva fitofarmacevtska sredstva:

         – v EU je prepovedanih 82 aktivnih snovi, ki so v ZDA dovoljene,

         – EU je z Uredbo (ES) št. 1107/2009 namenoma sprejela na nevarnosti temelječa omejitvena merila za postopno opuščanje uporabe aktivnih snovi, ki so rakotvorne, mutagene, strupene za razmnoževanje, obstojne, strupene in bioakumulacijske ali motijo delovanje endokrinih žlez; ZDA vztrajajo pri pristopu, ki temelji na tveganju in se opira na številne predpostavke in ekstrapolacije, zato dopuščajo uporabo tovrstnih zelo zaskrbljujočih snovi,

         – v splošnem so v EU dovoljene nižje količine ostankov pesticidov v hrani kot v ZDA;

U.     ker je v osnutku pogajalskega besedila EU o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, vloženega za krog pogajanj, ki je potekal od 29. septembra do 3. oktobra 2014, predlagano, da pogodbenici odstopanja in mejne vrednosti ostankov, ki jih opredeli Komisija za Codex Alimentarius, začneta uporabljati v 12 mesecih po njihovem sprejetju, razen če pogodbenica uvoznica izrazi zadržek na seji Komisije za Codex Alimentarius; ker so v splošnem v EU dovoljene nižje količine ostankov pesticidov v hrani kot jih dovoljuje Komisija za Codex Alimentarius; ker je v zadnjih štirih letih Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) vložila zadržek v 31–57 % vseh primerov, kar kaže na visoko stopnjo nestrinjanja EFSA s standardi, ki jih določa Codex; ker za EFSA trenutno ne obstajajo razlogi, da ne bi izrazila svojih pomislekov v okviru svojih možnosti; ker pa je po sprejetju TTIP zelo vprašljivo, ali bo EFSA s političnega vidika še vedno lahko nadaljevala s to prakso, glede na to, da naj bi osnutek sporazuma zavezal EU in ZDA k sodelovanju v mednarodnih organih za določanje standardov z namenom doseganja izidov, zadovoljivih za obe strani, kar bi EFSA lahko odvračalo od vlaganja zadržkov v Komisiji za Codex Alimentarius in tako vodilo k šibkejšim standardom v EU;

V.     ker bi bilo treba preprečiti uvoz perutninskega mesa, obdelanega s protimikrobnimi raztopinami, ki vsebujejo natrijev hipoklorit, v EU;

W.    ker je celovit gospodarski in trgovinski sporazum (CETA), ki bo ratificiran v kratkem, že izpostavil priložnosti za trgovino na občutljivih kmetijskih področjih, kot je področje govejega mesa, ob strogem spoštovanju evropskih sanitarnih in fitosanitarnih standardov in metod[41];

X.     ker se poročilo ZDA o tehničnih ovirah za trgovino za leto 2014 sklicuje na pomisleke kemične in fitofarmacevtske industrije ZDA glede razvoja na nevarnosti temelječih omejitvenih meril za snovi, ki motijo delovanje endokrinih žlez, in navaja, da so ZDA pomisleke glede predloga GD za okolje izrazile tako v okviru dvostranskih odnosov kot na sejah odborov STO za tehnične ovire za trgovino ter za sanitarne in fitosanitarne ukrepe; ker se je Komisija julija 2013 odločila, da bo sprožila oceno učinka o razvoju meril za snovi, ki motijo delovanje endokrinih žlez; ker je ta odločitev glavni razlog, zakaj Komisija ni sprejela meril v štiriletnem roku, ki se je iztekel decembra 2013; ker sta se, medtem ko so ZDA pozdravile odločitev Komisije, tako Svet kot Evropski parlament odločila, da bosta podprla Švedsko v sodnem postopku, ki ga je sprožila proti Komisiji zaradi nesprejetja navedenih meril, kar kaže na temeljne razlike v pogledih na naravo regulativnih določb v zakonodaji EU;

Y.     ker obstaja povezava med nezdravimi živili in s prehrano povezanimi neprenosljivimi boleznimi; ker se je po navedbah posebnega poročevalca OZN o pravici vsakogar do uživanja najvišjega možnega standarda fizičnega in mentalnega zdravja, zaradi svetovne trgovine, višjih tujih neposrednih naložb v živilski sektor in vseprisotnega oglaševanja nezdravih živil povečala potrošnja nezdravih živil[42]; ker je posebni poročevalec svoje poročilo sklenil s sklopom priporočil državam in živilski industriji, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zmanjšanje proizvodnje in potrošnje nezdravih živil in povečajo razpoložljivost in dostopnost bolj zdravih alternativ;

Z.     ker po ocenah iz svetovnega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni za obdobje 2013–2020[43] skupne izgube zaradi štirih največjih nenalezljivih bolezni skupaj z duševnimi boleznimi znašajo 47 bilijonov USD; ker po podatkih SZO ta izguba predstavlja 75 % svetovnega BDP v letu 2010 (63 bilijonov USD); ker bo po navedbah SZO nadaljevanje dosedanje prakse v zvezi z nenalezljivimi boleznimi povzročilo izgube produktivnosti in zvišalo stroške zdravstvenega varstva v vseh državah;

AA.  ker je generalni direktor SZO na 8. svetovni konferenci o spodbujanju zdravja junija 2013 izjavil, da so prizadevanja za preprečevanje nenalezljivih bolezni v nasprotju s poslovnimi interesi močnih gospodarskih subjektov[44];

AB.  ker bi lahko TTIP podobno kot sporazum o čezpacifiškem partnerstvu omejil zmožnost EU in držav članic, da politiko na področju prehranjevanja zaščitijo pred vplivom pridobitnih interesov, zmanjšal nabor razpoložljivih ukrepov za dejavno odvračanje od potrošnje manj zdravih živil (in za spodbujanje zdravih živil), tudi prek politik javnega naročanja, ter omejil zmožnost EU in držav članic za izvajanje teh ukrepov[45];

AC.  ker je zvezna zakonodaja ZDA glede dobrega počutja živali občutno pod ravnjo ureditve, ki velja v EU, kar vključuje neobstoj zakonodaje glede standardov dobrega počutja rejnih živali pred zakolom; ker Komisija dobrega počutja živali žal ne šteje za vprašanje na področju trgovine na enak način kot varnosti hrane ali zdravja živali ali za namen uvoznih zahtev;

AD.  ker imajo EU in ZDA zelo različen regulativni pristop, povprečno izhodiščno stanje glede emisij in raven ambicij, kar zadeva zmanjšanje povprečnih emisij toplogrednih plinov lahkih tovornih vozil; ker torej za to področje ne bi smelo veljati vzajemno priznavanje;

AE.   ker so zakonodajni organi in regulatorji EU in ZDA ubrali zelo različen pristop k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in obravnavanju podnebnih sprememb; ker bi morala imeti boj proti pomembnim grožnjam, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in ohranjanje celovitosti sprejete podnebne politike prednost pred spodbujanjem trgovine;

AF.   ker je zato ključnega pomena, da se v okviru TTIP internalizirajo zunanji podnebni, zdravstveni in okoljski stroški letalskega, ladijskega in cestnega tovornega prometa, da bi zagotovili vzdržnost svetovne trgovine z blagom; ker bi glede na odsotnost učinkovitega mednarodnega ukrepanja za internalizacijo teh stroškov EU morala uvesti in izvajati regionalne nediskriminatorne ukrepe za obravnavo zunanjih učinkov;

AG.  ker bi morale biti določbe o trajnostnem razvoju v TTIP namenjene zagotavljanju medsebojnega dopolnjevanja trgovinskih in okoljskih politik, spodbujanju optimalne uporabe virov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja ter krepitvi sodelovanja na področju okoljskih vprašanj;

AH.  ker imajo ZDA na različnih področjih, kot so politike za obvladovanje podnebnih sprememb in nadzor nad emisijami, nižje regulativne standarde kot EU, zaradi česar so stroški proizvodnje in zagotavljanja skladnosti s predpisi v EU višji kot v ZDA, to pa posledično zvišuje tudi tveganje za selitev virov CO₂in emisij;

AI.    ker bi lahko znižanje tarif na tisto energijsko občutljivo blago, pri katerem so stroški upoštevanja regulativnih, okoljskih in podnebnih zahtev v EU višji kot v ZDA, privedlo do znižanja konkurenčnosti proizvodnje v EU v primerjavi z uvozom iz ZDA, kjer ni tolikšnih stroškov;

AJ.   ker so univerzalni zdravstveni sistemi del evropskega socialnega modela in ker so države članice pristojne za upravljanje in organizacijo zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe;

AK.  ker Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini zahteva objavo povzetka rezultatov vseh kliničnih preskušanj eno leto po končanem kliničnem preskušanju v javno dostopni podatkovni zbirki in objavo celotnega poročila o klinični študiji po tem, ko se postopek za odobritev dovoljenja za promet konča ali ko vlagatelj umakne vlogo za dovoljenje za promet; ker zakonodaja ZDA ne zahteva enake ravni preglednosti;

AL.   ker stroški farmacevtskih izdelkov po ocenah znašajo 1,5 % evropskega BDP, zaradi česar bi vsakršno povečanje ravni zaščite pravic intelektualne lastnine, ki bi izhajalo iz TTIP, lahko imelo negativne učinke na stroške zdravstvenega varstva;

AM. ker po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj okoljevarstveni in zdravstveni ukrepi sodijo med vladne ukrepe, ki so najpogostejši vzrok za primere reševanja sporov med vlagatelji in državo;

AN.  ker se je Komisija 25. novembra 2014 odločila povečati preglednost pogajanj o TTIP[46]; ker je ta odločitev dobrodošla; ker je 7. januarja 2015 tudi evropska varuhinja človekovih pravic pozdravila napredek, ki ga je Komisija dosegla pri zagotavljanju večje preglednosti pogajanj o TTIP – vendar je podala tudi številna priporočila za nadaljnje izboljšave[47]; ker bi se preglednost povečala tudi z dostopom do predlogov besedil ZDA;

1.      poziva Komisijo, naj upošteva splošna načela in cilje smernic Sveta za pogajanja o TTIP;

2.      poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo politike in načela EU na področju varovanja in povečevanja kakovosti javnega zdravja, zdravja živali in okolja tako pravno-formalno kot dejansko spoštovala ves čas pogajanj in da se bodo v celoti odražala v končni različici sporazuma TTIP;

3.      poziva Komisijo, naj zagotovi, da TTIP ne bo posegal v pravico, zmožnosti in zakonodajne postopke EU in držav članic, s katerimi v skladu s svojimi pristojnostmi sprejemajo, izvajajo in uveljavljajo obstoječe in prihodnje ukrepe, potrebne za nediskriminatorno doseganje legitimnih ciljev javne politike, na primer v zvezi z javnim zdravjem, zdravjem živali in varstvom okolja;

4.      poziva Komisijo, naj zagotovi, da noben sporazum niti prek horizontalnega poglavja o regulativnem sodelovanju niti s katero od sektorskih določb ne bo povzročil znižanja veljavnih standardov na področjih okolja, zdravja in varnosti hrane, in naj zagotovi tudi, da ne bo vplival na standarde, ki jih je treba določiti na področjih, na katerih se zakonodaje ali standardi v ZDA zelo razlikujejo od tistih v EU, na primer pri izvajanju veljavne (okvirne) zakonodaje (npr. uredba REACH) ali sprejemanju novih zakonov (npr. kloniranje), ali na prihodnje opredelitve, ki vplivajo na raven zaščite (npr. kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez);

5.      poziva Komisijo, naj omeji regulativno sodelovanje na jasno opredeljena sektorska področja, na katerih imajo ZDA in EU podobne ravni zaščite ali na katerih obstajajo razumni razlogi za domnevo, da bi bilo mogoče kljub različnim ravnem zaščite doseči usklajevanje navzgor, ali pa bi bilo to vsaj vredno poskusiti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da nobene določbe o regulativnem sodelovanju v TTIP ne bodo določile procesnih zahtev za sprejetje aktov Unije, na katere se nanaša, niti iz njih ne bodo izhajale izvršljive pravice v zvezi s tem;

6.      poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi zakonodajalci in vsi deležniki, na katere se nanaša regulativno sodelovanje, vključeni v vse organe, ki bodo morebiti vzpostavljeni za preučevanje regulativnega sodelovanja v prihodnje;

7.      poziva Komisijo, naj zagotovi, da ne bo kompromisov med gospodarskimi cilji ter javnim zdravjem, varnostjo hrane, dobrim počutjem živali in okoljem[48]; poziva Komisijo, naj prizna, da na področjih, na katerih imajo EU in ZDA zelo različna pravila, dogovor ne bo dosežen, na primer pri javnih storitvah zdravstvenega varstva, GSO, uporabi hormonov v govedoreji, uredbi REACH in njenem izvajanju in kloniranju živali za rejo, zato naj se o teh vprašanjih ne pogaja;

8.      poziva Komisijo, naj naslednje regulativne ukrepe ali standarde obravnava kot temeljne, ki se jih ne sme ogroziti:

         – neodobritev aktivnih snovi in mejne vrednosti EU za pesticide,

         – regulativni ukrepi v zvezi s snovmi, ki motijo delovanje endokrinih žlez,

         – organizacijska samostojnost na področju oskrbe z vodo in sanitarne infrastrukture,

         – celovit pristop EU k varnosti hrane, vključno z določbami o dobrem počutju živali,

         – uporaba zakonodaje EU o podatkih o hrani za potrošnike,

         – izvajanje Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in zlasti zahteva, da je treba za vsako klinično preskušanje objaviti popolno poročilo o klinični študiji v javno dostopni bazi podatkov, ko je postopek odobritve končan,

         – pristojnost držav članic v zvezi z organizacijo zdravstvenih sistemov, vključno z določanjem cen in povračilom za zdravstvene proizvode ter dostopom do zdravil,

         – omejitve sestavin kozmetičnih proizvodov in prepoved testiranja na živalih v zvezi s kozmetičnimi sestavinami in končnimi proizvodi,

         – politike EU glede energije iz obnovljivih virov in zelenih tehnologij ter doseganja ciljev EU glede podnebja in energije,

         – ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ter procesi EU in/ali mednarodni procesi, ki vodijo v razogljičenje prometa;

         – zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki uporabljajo energijo;

9.      poziva Komisijo, naj javne in socialne storitve izključi iz vseh določb sporazuma; poleg tega vztraja, da ne smejo obstajati negativni seznami, hibridni pristopi ali „zaskočne klavzule“;

10.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo skupen pristop, regulativno sodelovanje ali vzajemno priznavanje po potrebi doseženi na naslednjih področjih, v kolikor raven standardov EU ne bo ogrožena:

         – priznavanje in zaščita vseh evropskih zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb v ZDA ter odprava zavajajoče uporabe geografskih označb v ZDA,

         – celovito zatiranje škodljivcev, da bi preprečili živalske ali rastlinske škodljivce,

         – zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živinoreji, zagotavljanje učinkovitosti antibiotikov za ljudi in živali,

         – sistemi za identifikacijo živali in združljive določbe o sledljivosti, da bi zagotovili sledljivost predelanih in nepredelanih živil, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, po vsej živilski verigi,

         – alternativne metode namesto poskusov na živalih,

         – inšpekcije v zvezi s proizvodnjo farmacevtskih proizvodov in medicinskih pripomočkov,

         – ukrepi za boj proti debelosti, zlasti pri otrocih,

         – zelena javna naročila,

         – harmonizirano izvajanje sporazuma UNECE iz leta 1958 v zvezi s sprejetjem enotnih tehničnih predpisov in sporazuma o svetovnih tehničnih predpisih OZN iz leta 1998,

         – enotna uvedba izboljšanega preskusnega cikla v EU in ZDA na podlagi svetovnih harmoniziranih postopkov preskušanja lahkih vozil; nadzor trga, certificiranje skladnosti proizvodnje in preskusi skladnosti med uporabo ter preglednost rezultatov,

         – uvedba svetovnega sistema za klasifikacijo vozil za lahka in težka vozila,

         – nadomestitev cianida v rudarjenju;

11.    poziva Komisijo, naj si prizadeva za vključitev obstoječih sistemov EU in ZDA za zgodnje opozarjanje v živilski sektor ter izboljšanje sledljivosti izdelkov v čezatlantski verigi trgovanja, da bi lahko v primeru preplaha zaradi živil hitreje ukrepali in zaščitili zdravje;

12.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da poglavje v TTIP o tehničnih ovirah za trgovino omejilo možnosti EU in njenih držav članic za sprejemanje ukrepov za zmanjševanje porabe določenih izdelkov, kot so tobak, hrane z veliko maščob, soli in sladkorja, ter škodljive uporabe alkohola;

13.    poziva Komisijo, naj spodbudi stran ZDA, da umakne prepoved uvoza govejega mesa iz EU;

14.    poziva Komisijo, naj vzpostavi formalni dialog o dobrem počutju živali z regulatorji ZDA; poziva Komisijo, naj zagovarja določbe o dobrem počutju živali, da bi dosegla harmonizacijo na najvišji ravni, ki bi bila podkrepljena s potrebnimi mehanizmi za uveljavljanje;

15.    poziva Komisijo, naj v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju od ZDA zahteva popolno spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov, med drugim Montrealskega protokola (ozon), Baselske konvencije (čezmejne pošiljke nevarnih odpadkov), Stockholmske konvencije obstojna organska onesnaževala), Rotterdamske konvencije (trgovina z nevarnimi kemikalijami in pesticidi), Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, Konvencija o biološki raznovrstnosti in Kjotskega protokola, preden se strinja z regulativnim sodelovanjem na teh področjih;

16.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo bistveni izrazi v sporazumu jasno opredeljeni, in se tako izogne dvoumnostim, da bi preprečili široko tolmačenje s strani arbitražnih sodišč;

17.    poziva Komisijo, naj nasprotuje vključitvi reševanja sporov med vlagatelji in državo v TTIP, saj po eni strani ta mehanizem resno ogroža suverene pravice EU, njenih držav članic ter regionalnih in lokalnih organov pri sprejemanju predpisov o javnem zdravju, varnosti hrane in okolju, po drugi strani pa bi morala sodišča EU in/ali držav članic, ki nudijo učinkovito pravno varstvo na podlagi demokratične legitimnosti, o vseh pričakovanih primerih sporov odločati kompetentno, učinkovito in varčno;

18.    poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj o TTIP odpravi davčne olajšave za gorivo v komercialnem letalstvu v skladu z zavezami G20 glede postopne ukinitve subvencij za fosilna goriva;

19.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Parlament v celoti obveščen o pogajalskem procesu;

20.    poziva Komisijo, naj še naprej povečuje preglednost pogajanj v skladu s priporočili Evropske varuhinje človekovih pravic z dne 7. januarja 2015;

21.    poziva Komisijo, naj odločno pozove ZDA, da sprejmejo enake ukrepe za povečanje preglednosti kot EU;

22.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ocena učinka na vzdržnost trgovine za sporazum TTIP celovita in posodobljena, takoj ko bo besedilo konsolidirano in preden bo dokončano, in sicer z jasno udeležbo deležnikov in civilne družbe; meni, da bi morala ocena učinka na vzdržnost tudi temeljito pregledati in oceniti vse predlagane določbe v zvezi z njihovim morebitnim vplivom na regulativni pravni red in svobodo EU pri prizadevanju za legitimne cilje javne politike v prihodnosti ter vprašanje, ali domnevnega cilja ne bi bilo mogoče enako dobro doseči na drug način.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	59 8 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Nessa Childers, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Martin Häusling, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Gilles Pargneaux, Marit Paulsen, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Paul Brannen, Renata Briano, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Herbert Dorfmann, Eleonora Forenza, Esther Herranz García, Peter Jahr, Joëlle Mélin, József Nagy, Younous Omarjee, Sirpa Pietikäinen, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Bart Staes, Kay Swinburne, Tom Vandenkendelaere
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ignazio Corrao

25.3.2015

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Jerzy Buzek

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      poudarja, da je čezatlantski trg zelo pomemben za državljane in industrijo EU in ZDA; poudarja, da mora glavni izid pogajanj voditi k poglobljenemu, celovitemu in ambicioznemu dogovoru o prosti trgovini in naložbah z visokimi standardi, ki bo spoštoval evropske vrednote in se zavzemal zanje, spodbujal trajnostno rast, znanstveno sodelovanje, inovacije in ustvarjanje delovnih mest visoke kakovosti ter prispeval k blaginji evropskih državljanov s tem, da bodo njihovi interesi v ospredju trgovinskega sporazuma TTIP; ugotavlja, da je TTIP namenjen odpravi tarif, dajatev in kvot, pa tudi regulativnemu usklajevanju in uvajanju najstrožjih skupnih standardov na svetovni trg; ugotavlja, da je treba prizadevanja za odpravo tarif in uskladitev predpisov uravnotežiti; poziva Komisijo, naj izboljša proces vključevanja državljanov in vseh pomembnih deležnikov, da bodo njihova mnenja upoštevana, če bo to mogoče, naj pogajanja vodi čim bolj pregledno in naj objavlja vsa možna pogajalska besedila in dokumente, vključno s tistimi o morebitnih poglavjih o energiji ter malih in srednjih podjetjih, saj bo tako evropskim državljanom omogočila čim boljši vpogled v proces;

2.      poziva Komisijo, naj se ne odreče cilju, da bo posebno poglavje v sporazumu TTIP posvečeno energiji, vključno z industrijskimi surovinami, da bi ustvarili konkurenčen, pregleden in nediskriminacijski trg, ki bi lahko občutno izboljšal zanesljivost oskrbe z energijo v EU ter prispeval k diverzifikaciji energijskih virov in znižanju cen energije; v zvezi s tem poudarja, da so obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost bistveni za zanesljivejšo oskrbo z energijo; poudarja, da mora to posebno poglavje vsebovati jasna zagotovila, da okoljski standardi in cilji podnebnih ukrepov EU ne bodo ogroženi, in da mora EU ohraniti pravico do neodvisnega opredeljevanja prihodnjih standardov in ciljev;

3.      spominja, da bo moral Evropski parlament sporazum TTIP odobriti, saj brez tega ne more začeti veljati;

4.      poudarja, da bi morala EU poiskati raznolike in zanesljive vire energije; v zvezi s tem zahteva, naj Komisija zagotovi politiko proste trgovine in spodbuja naložbe na področju goriv, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom in surovo nafto, ob tem pa ohrani pravico EU, da goriva razvršča glede na njihove emisije CO₂ v celotnem življenjskem ciklu in da upošteva lastne podnebne cilje;

5.      poziva Komisijo, naj se ne osredotoča le na izvozne omejitve, temveč si, kjer je to mogoče, prizadeva za čezatlantsko zbliževanje in usklajevanje skupnih visokih standardov in predpisov, ki določajo načela javne podpore za različne energetske vire, da se omeji tveganje za izkrivljanje konkurence, na primer z opredelitvijo soproizvodnje z biomaso; spodbuja jo tudi, naj išče načine za boljše sodelovanje pri energetskih raziskavah, razvoju in inovacijah ter za spodbujanje čistejših tehnologij;

6.      opozarja na ogromne razlike med ZDA in EU, ne samo pri cenah energije in dostopnosti surovin, temveč tudi pri emisijah CO₂ na prebivalca, kar pomeni, da konkurenčni pogoji in možnosti za varstvo okolja niso izenačeni; zato poziva Komisijo, naj vključi bilateralno varovalno klavzulo za energetsko intenzivne sektorje in sektorje, izpostavljene selitvi virov CO₂, v EU, med drugim za kemično in kovinsko industrijo ter sektor surovin, ki bo predvidela ustrezne ukrepe za ohranitev sedanjih carinskih stopenj v ustreznem prehodnem obdobju po začetku veljavnosti sporazuma TTIP in tudi obvezen pregled; je prepričan, da bi morali podjetja iz ZDA in EU spodbuditi k učinkovitejši rabi virov in energije; poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva, da je treba spodbujati proizvodni sektor kot gonilno silo za ponovno industrializacijo Evrope;

7.      poziva Komisijo, naj v potekajoča pogajanja s čezatlantskimi partnerji vključi „zelene storitve“, kot so gradnja, namestitev, popravilo in vzdrževanje okoljskega blaga; ugotavlja, da je Evropska unija kljub številnim oviram za evropske ponudnike zelenih storitev svetovna voditeljica pri uvozu in izvozu okolju prijaznega blaga in storitev; ugotavlja, da ima ta sektor precejšen gospodarski potencial za Evropsko unijo;

8.      opozarja na postopke in standarde iz direktiv EU o označevanju z energijskimi nalepkami in o okoljsko primerni zasnovi, o katerih ne bi smeli sprejemati kompromisov;

9.      poudarja, da bi utegnil sporazum TTIP prinesti precejšnje koristi malim in srednjim podjetjem; poziva Komisijo, naj na primer z izčrpnimi ocenami učinka, usmerjenimi javnimi posveti in udeležbo predstavnikov evropskih malih in srednjih podjetij zagotovi, da se bodo prioritete in pomisleki teh podjetij v celoti upoštevali v pogajanjih o sporazumu TTIP v skladu z načelom „najprej pomisli na male“; priporoča, naj si Komisija prizadeva za vzpostavitev enotnih informacijskih točk za mala in srednja podjetja in za to, da se slednjim nameni posebno poglavje, v katerem bi bilo treba predvideti zmanjšanje upravnega bremena v skladu z zadevnimi regulativnimi okviri; poziva jo še, naj poskrbi za zaščito ter izboljša politike in programe podpore za mala in srednja podjetja;

10.    poziva Komisijo, naj pripravi uporabniku prijazna pravila o poreklu, ki jih bodo izvozniki iz EU z lahkoto uporabljali, da bo zmanjšala nepotrebne trgovinske ovire in birokracijo, ki jo ta pravila povzročajo, zlasti za mala in srednja podjetja;

11.    opominja, da trg javnih naročil v ZDA v primerjavi s tistim v EU ostaja večinoma zaprt za tuja podjetja; poziva Komisijo, naj omogoči vzajemnost in dejavnejšo udeležbo podjetij iz EU na javnih razpisih v ZDA na vseh vladnih ravneh, saj lahko to spodbudi inovacije v zasebnem sektorju ter pojav novih, hitro rastočih in inovativnih podjetij in sektorjev; poudarja, da to ne sme škodovati sposobnosti vlad EU, da ohranijo svoje javne storitve;

12.    ugotavlja, da so različni regulativni pristopi v Evropski uniji in ZDA dragi za industrijo na obeh straneh Atlantika; meni, da bi z uskladitvijo teh pristopov močno povečali učinkovitost, organi v Evropski uniji in Združenih državah pa bi kljub temu lahko vzdrževali in dosegali visoke kakovostne standarde in varnost za državljane;

13.    pričakuje, da bo Komisija med pogajanji načela vprašanje zakona o kupovanju ameriških proizvodov (Buy American), zakona o trgovski mornarici (Jonesov akt) in zakona o domači vsebini, ki v praksi zelo otežujejo dostop podjetij iz EU na trg ZDA, zlasti v sektorju poglabljanja dna plovnih poti in inženiringu;

14.    Komisijo opominja, da je treba ohraniti trenutno visoko raven varnosti, zaščite, varstva osebnih podatkov ter odprtosti, nevtralnosti in neodvisnosti interneta, hkrati pa pozdravlja morebitne koristi tržnega dostopa, regulativno uskladitev in vzajemno priznavanje, vključno z vzpostavitvijo skupnih svetovnih načel za standarde in tehnične specifikacije na področju IKT;

15.    poziva k svobodni konkurenci in razvoju digitalnega gospodarstva, ki je po svoji naravi sicer svetovno, vendar ima glavni oporišči v EU in ZDA; poudarja, da mora biti digitalno gospodarstvo osrednji element čezatlantskega trga, ki bo spodbudil rast svetovnega gospodarstva in še nadalje odprl svetovne trge;

16.    opozarja Komisijo, da je v zvezi s storitvami informacijske družbe in telekomunikacijskimi storitvami zlasti pomembno, da se v sporazumu TTIP zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter enakopraven in pregleden dostop do trga ZDA za storitvena podjetja iz EU, temelječ na vzajemnosti, ter da se ponudnike storitev iz ZDA obveže, da bodo pri nudenju storitev v Evropi ali evropskim potrošnikom spoštovali vse ustrezne industrijske in varnostne standarde ter potrošniške pravice;

17.    poziva Komisijo, naj opravi primerjalno analizo konkurenčnosti proizvodnih sektorjev EU in ZDA, da bi preprečili vsesplošno selitev proizvodnje EU in množično izgubo delovnih mest v državah članicah;

18.    zahteva, da se v poglavju o pravicah intelektualne lastnine predvidita tudi boljša zaščita in priznanje evropskih geografskih označb;

19.    poziva Komisijo, naj v sporazumu TTIP zagotovi veljavnost vseh geografskih kazalnikov, tudi za nekmetijske proizvode; opominja jo na večjo vrednost, ki jo prinašajo ti kazalniki in ki je bistvenega pomena za gospodarstvo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 14 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Juan Carlos Girauta Vidal, Theresa Griffin, Marek Józef Gróbarczyk, András Gyürk, Roger Helmer, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Miroslav Poche, Miloslav Ransdorf, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Miguel Urbán Crespo, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Hermann Winkler, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pervenche Berès, Simona Bonafè, Cornelia Ernst, Yannick Jadot, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Morten Messerschmidt, Dominique Riquet, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Anne Sander, Paul Tang, Pavel Telička, Anneleen Van Bossuyt, Cora van Nieuwenhuizen
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Ignazio Corrao, Antanas Guoga

25.3.2015

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavka mnenja: Dita Charanzová

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

V okviru potekajočih pogajanj za TTIP naslavlja na Komisijo naslednja priporočila:

(a) v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami

i.   naj zagotovi, da bo glavni izid pogajanj ambiciozen in celovit sporazum, ki bo zagotovil bistvene nove priložnosti za dostop do trga za podjetja EU, zlasti za MSP, in koristi za državljane, potrošnike in delavce, pri čemer se ohrani evropski model visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva;

ii.   naj zagotovi, da sporazum ne bo zgolj odpravil ovir, ampak tudi spodbujal in zavaroval evropsko visoko raven varstva potrošnikov, določene v PDEU, zlasti glede informacij, ter naj upošteva, da v večini sektorjev standardi in regulativni okolji EU in ZDA zagotavljajo to visoko raven; naj zato upošteva, da mora približevanje naših ureditev služiti za pripravo visokokakovostnih standardov in zakonov, ki bi lahko pomenili nov svetovni mejnik in bodo dejansko mednarodni standardi;

iii.  naj ohrani najvišjo možno raven preglednosti pogajanj, vključno z dostopom do pogajalskih besedil, in se ves čas postopka posvetuje s civilno družbo;

(b) v zvezi s popolnim in preglednim dostopom za ponudnike storitev EU – brez ovir za mobilnost strokovnjakov

i.   naj vztraja, da morajo ob ohranjanju svobodne odločitve držav članic EU glede nudenja, naročanja in financiranja javnih storitev v skladu s Pogodbama, imeti ponudniki storitev EU poln dostop do trga liberaliziranih storitev v ZDA v okviru preglednih, vzajemnih in poštenih pravil, tako na zvezni kot podzvezni ravni ter v enakem položaju kot lokalni ponudniki;

ii.   naj zagotovi, da sporazum ne sme ogroziti visoke kakovosti javnih storitev EU in mora za njihovo zaščito uporabiti enake zaščitne ukrepe in opredelitve, kot jih je mogoče najti v drugih sporazumih o prosti trgovini, kot je celovit gospodarski in trgovinski sporazum (CETA), zlasti v primeru javno financiranega zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialnih storitev, proizvodnje, distribucije in čiščenja vode, ukrepov lokalnih vlad in avdiovizualnega področja;

iii.  naj zagotovi vzajemno priznanje poklicnih kvalifikacij med stranema, zlasti z oblikovanjem pravnega okvira z zveznimi državami, pristojnimi za regulacijo, in spodbujanje mobilnosti prek Atlantika s poenostavitvijo vizumskih postopkov za strokovnjake iz vseh držav članic EU v sektorje, za katere velja sporazum;

iv.  naj vzporedno s pogajanji spodbuja obe strani, naj začneta pogajanja o dodatnem sporazumu, s katerim bi se odpravila zahteva po delovnem dovoljenju, da bi omogočili kar največjo mobilnost delavcev med obema državama;

(c) v zvezi s poštenimi in preglednimi javnimi naročili na vseh ravneh

i.   naj k poglavju o javnih naročilih sprejme ambiciozen pristop in zagotovi, da bodo evropski gospodarski subjekti, zlasti MSP, imeli možnost sodelovati na trgu ZDA na nediskriminacijski podlagi na kateri koli ravni vlade; naj zagotovi vzajemen in pregleden dostop, da se izravnajo obstoječe nesorazmerne razmere, in preuči možnost, da se podjetjem iz EU omogoči izvzetje iz nacionalnih in lokalnih klavzul o nabavi v zvezni in, kjer je mogoče, državni zakonodaji;

ii.   naj zagotovi, da bodo nove direktive o javnih naročilih in koncesijah v skladu s pogajanji, zlasti glede opredelitve javno-javnega sodelovanja, izvzetij, dostopa za MSP ter uporabe merila ekonomsko najugodnejše ponudbe;

iii.  naj pojasni, da mora pravica do odločanja o obliki zagotavljanja storitev ostati nespremenjena in da „zaskočne klavzule“ iz poglavja o storitvah posledično ni mogoče uporabljati za storitve, ki jih javni naročnik z javnim naročilom odda zasebni tretji strani in jih po prenehanju pogodbe opravlja sam v obliki lastnega ali notranjega posla;

iv.  naj nadgradi izid Sporazuma o vladnih naročilih v smislu obsega, pravil in področij ter poenostavi in racionalizira postopke, ob tem pa zagotovi večjo preglednost;

v.  naj ob upoštevanju dejstva, da javno naročanje predstavlja bistven del gospodarstva EU in gospodarstev drugih trgovinskih partnerjev in je tako ključni gospodarski interes EU, poudari, da mora biti le-to del vsakega končnega celovitega sporazuma;

(d) v zvezi s čezatlantskimi standardi kot svetovnimi standardi

i.   naj poudari, da bi moral sporazum ob ohranjanju zaščite, ki jo omogočajo standardi in tehnične ureditve EU, preseči sporazum STO o tehničnih ovirah v trgovini na področjih, kot so ocenjevanje skladnosti, tehnične zahteve in standardi, pa tudi zagotavljanje večje preglednosti pri pripravi, sprejemanju in izvajanju tehničnih ureditev in standardov;

ii.   naj zato zagotovi, da se bodo evropska podjetja lahko posvetovala z eno samo informacijsko točko ZDA, ki bi zagotavljala informacije o standardih v vseh sektorjih; naj se odločno zavzema za delo EU na področju standardizacije ter spodbuja njena načela, in sicer skladnost, preglednost, odprtost, soglasnost, prostovoljno uporabo, neodvisnost od posebnih interesov in učinkovitost;

iii.  naj vzpostavi ambiciozen, pregleden in učinkovit mehanizem za sodelovanje in dialog, ki bo usmerjen k pripravi skupnih standardov, kjer je to mogoče, in zagotoviti, da pri prihodnjih standardih v ključnih sektorjih, ki jih pokriva sporazum, ne bo prišlo do nenamernega odstopanja, ob upoštevanju, da bi se bilo treba v vseh mednarodnih forumih sporazumeti o tovrstnih standardih in jih spodbujati, zlasti na inovativnih področjih; naj upošteva izzive, ki izhajajo iz usklajevanja različno strukturiranih in motiviranih ameriških sistemov standardizacije z evropskim mehanizmom;

iv.  naj poudari, da bi morale ZDA in EU sprejeti mednarodno dogovorjene standarde ISO in IEC, kjer obstajajo in so posodobljeni, na primer v sektorju elektronskih naprav;

(e) v zvezi z odpravo tehničnih ovir v čezatlantski trgovini

i.   naj si prizadeva za nadaljnje zagotavljanje visoke stopnje varnosti proizvodov v Uniji in odpravo nepotrebnega podvajanja preskušanja, ki povzroča tratenje sredstev, zlasti za proizvode z nizkim tveganjem; naj zagotovi, da ZDA priznajo lastno izjavo o skladnosti proizvodov, kadar to omogoča zakonodaja EU;

ii.   naj ob popolnem spoštovanju regulativne neodvisnosti podpre vzpostavitev obveznega strukturnega dialoga, širjenje najboljših regulativnih praks in sodelovanje med regulatorji v sektorjih, ki jih pokriva sporazum; naj poudari, da bi to moralo vključevati mehanizme zgodnjega opozarjanja in izmenjave v času priprave ureditev; naj podpre izboljšano regulativno sodelovanje v drugih sektorjih, in naj spodbuja sistem EU za nadzor trga, da se tako zagotovijo visoki standardi varstva potrošnikov;

iii.  naj si prizadeva zagotoviti, da regulativno sodelovanje ne bo povečalo upravne obremenitve, pri čemer je treba upoštevati, da so regulativna odstopanja osrednja netarifna ovira za trgovino, zlasti v sektorju inženiringa, ki vključuje električne in mehanske stroje, naprave in opremo; naj zagotovi, da bodo regulatorji preučili načine za spodbujanje skladnosti in regulativne simetrije, kot so vzajemno priznavanje, harmonizacija ali uskladitev zahtev;

iv.  naj vztraja pri dejstvu, da sporazum ne bo posegal v pravico do urejanja v skladu s stopnjo varovanja zdravja, potrošnikov, dela in okolja ter s kulturno raznolikostjo, za katero vsaka od strani meni, da je primerna; glede tega naj vztraja pri pomenu previdnostnega načela iz člena 191 PDEU; naj poudari, da mora biti regulativno sodelovanje pregledno in da bi moral Evropski parlament prispevati k delu prihodnjih institucij;

v.  naj upošteva, da bi bilo priznavanje enakovrednosti največjega možnega števila predpisov o varnosti vozil eden od najpomembnejših dosežkov sporazuma ter da bo za to treba preveriti, ali predpisi EU in ZDA zagotavljajo podobno raven zaščite, ne da bi pri tem znižali raven zaščite v EU; naj poudari, da bi to moral biti korak naprej do popolnega regulativnega zbližanja za ta sektor; naj poudari, da kljub temu obstajajo, zlasti na področju avtomobilske varnosti, številne razlike med evropskimi in ameriškimi proizvodi, in naj pozove k okrepitvi sodelovanja med EU in ZDA v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ter drugih mednarodnih forumov za določanje standardov, zlasti v zvezi z novimi tehnologijami;

(f) v zvezi s poenostavitvijo carinskih postopkov in trgovanja, zlasti za MSP

i.   naj ob upoštevanju dejstva, da na MSP nesorazmerno vplivajo netarifne ovire, ki bi jih moral sporazum zmanjšati ali popolnoma odpraviti, pozove k oblikovanju skladnega okvira, z vključitvijo posebnega poglavja o MSP v sporazum, ki bi MSP omogočal, da ustrezne organe opozorijo na vprašanja netarifnih ovir;

ii.   naj zagotovi, da bo sporazum MSP olajšal sodelovanje v čezatlantski trgovini in zmanjšal stroške z modernizacijo, digitalizacijo, poenostavitvijo in racionalizacijo postopkov, z odpravo zahtev po dvojnem potrjevanju ter s povečanjem najmanjšega praga za carinske dajatve in nenaključne kontrole;

iii.  naj odločno podpre zamisel, da se v ZDA po vzoru EU ustanovi brezplačna spletna služba za pomoč MSP, kjer bi manjša podjetja lahko našla vse informacije, ki jih potrebujejo za izvoz, uvoz ali naložbe v ZDA, vključno z informacijami o carinah, davkih, predpisih, carinskih postopkih in tržnih priložnostih;

iv.  naj obravnava carinska vprašanja, ki presegajo pravila iz sporazuma STO o lajšanju trgovine, in poudari, da si je treba, da bi dosegli dejansko odpravo upravnih ovir, prizadevati za minimalno stopnjo regulativne usklajenosti glede carin ter politik in praks, povezanih z mejami;

(g) v zvezi z jasnimi pravili o poreklu

i.   naj vzpostavi skupna pravila za določanje porekla proizvodov, ki bi morala biti jasna in enostavna za uporabo za podjetja, in naj upošteva sedanje in bodoče trende v proizvodnji ter morebitno prihodnjo kumulacijo z državami, s katerimi sta strani sklenili sporazume o prosti trgovini;

ii.   naj zagotovi, da sporazum vsebuje določbe, ki preprečujejo nezakonito uporabo geografskih označb EU, kar bi zavajalo potrošnike, in zaščiti te sheme, ki so bistveno prispevale k varstvu potrošnikov ter zagotavljanju jasnih in jedrnatih informacij o poreklu proizvodov; naj vidi pogajanja kot priložnost za vzpostavitev visokih skupnih standardov za obvezno označevanje porekla proizvodov, ki bodo potrošnikom nudili resnično zagotovilo in za gospodarske subjekte ustvarili enake pogoje dostopa do dveh trgov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	24.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 18 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Emma McClarkin, Roberta Metsola, Franz Obermayr, Adam Szejnfeld, Ulrike Trebesius, Sabine Verheyen, Inês Cristina Zuber
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jonathan Arnott, Philippe De Backer, Andrej Novakov (Andrey Novakov)

16.4.2015

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavca mnenja: Paolo De Castro, James Nicholson

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker je kmetijski sektor Evropske unije zelo občutljiv in pomemben del pogajanj za TTIP ter lahko pridobi z novimi oziroma povečanimi možnostmi dostopa do trga;

B.     ker je neobstoj skupnih standardov na področju kmetijsko-živilske trgovine med EU in ZDA velika ovira, ki onemogoča trgovanje z nekaterimi proizvodi;

C.     ker so posledice embarga Rusije jasno potrdile stalen geopolitični pomen kmetijstva, pomen dostopa do različnih kmetijskih trgov in potrebo po trdnem in strateškem trgovinskem partnerstvu z zanesljivimi trgovinskimi partnerji;

D.     ker so trgovinska pogajanja z ZDA pomembna priložnost, da se izboljša dostop ZDA do nekaterih izvoznih proizvodov EU, kot so sadje in zelenjava, vino in nekateri proizvodi z visoko dodano vrednostjo;

E.     ker je TTIP priložnost za zmanjšanje vzajemnih regulativnih bremen, ki po nepotrebnem ovirajo trgovino, tako da se zagotovijo obsežnejše in pregledne informacije, kot so denimo podatki o tem, katere informacije morajo biti navedene na etiketi, pojasnitev upravnih in carinskih postopkov ter uskladitev in po možnosti poenostavitev regulativnih režimov;

F.     ker je za evropsko kmetijstvo pomembno, da si zagotovi vzajemno koristen trgovinski sporazum z ZDA, s katerim bi Evropa izboljšala svoj položaj ključnega akterja na globalnem trgu, ne da bi pri tem ogrozila sedanje standarde kakovosti evropskih kmetijskih proizvodov in prihodnje izboljšave teh standardov, istočasno pa ohranila evropski kmetijski model ter zagotovila njegovo gospodarsko in družbeno izvedljivost;

G.     ker je TTIP priložnost za vzpostavitev visokih standardov po vsem svetu in dopolnitev standardov, ki veljajo na obeh celinah, zlasti v času, ko pridobivajo veljavo novi gospodarski akterji, ki niso zavezani trgovini na osnovi pravili, visoki ravni varstva potrošnikov, okoljskih standardov in dobrega počutja živali, kot to velja za EU in ZDA;

H.     ker je Komisija zagotovila, da bo upoštevanje evropskih standardov na področju varnosti hrane ter zdravja ljudi, rastlin in živali ter standardov za varstvo okolja in zaščito potrošnikov temeljno in neomajno načelo pogajanj, kar zadeva evropsko kmetijstvo, in ker bo to načelo potrdilo in okrepilo standarde EU v okviru odprtega, poštenega, sodobnega in globalnega sistema trgovinske politike;

I.      ker najdemo glavne prepreke za trgovino EU–ZDA s kmetijskimi in živilskimi proizvodi onkraj meja, in sicer v notranjih predpisih in netarifnih ovirah;

J.      ker bi morali pri pogajanjih za TTIP prednostno obravnavati interese potrošnikov;

K.     ker usklajevanje pravil EU in ZDA v nobenem primeru ne sme ogroziti zdravja potrošnikov ali znižati standardov kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi ZDA na evropskem trgu;

L.     ker so geografske označbe neodvisne pravice intelektualne lastnine in ne vrsta blagovne znamke;

M.    ker je razvoj predhodnih ocen tveganj glede škodljivosti hrane zahvaljujoč napredku pri raziskavah mogoče podpreti z uporabo naprednih računalniških metod, ki temeljijo na analizi velikih količin podatkov in so podprte z visoko zmogljivimi računalniškimi strukturami, ki lahko izboljšajo uporabo previdnostnega načela;

1.      poziva Komisijo, naj:

a.   zagotovi, da bo dokončni sporazum globalen in uravnotežen ter bo zajemal vse sektorje, ki sodijo v TTIP, pri čemer je treba upoštevati, da je kmetijstvo sektor, o katerem se ne bi smeli pogajati, zato da bi zagotovili dostop do trga ZDA v drugih sektorjih, in da je kmetijstvo politično vprašanje velikega strateškega pomena, od katerega sta odvisna prehranska varnost in način življenja vseh Evropejcev;

b.   si v pogajanjih za kmetijstvo za prednostni cilj zastavi ambiciozen in uravnotežen dogovor, pri čemer je treba glavne tri komponente (dostop do trga, geografske označbe ter fitosanitarne ukrepe) obravnavati zgodaj na podlagi podrobnega načrta vseh zadevnih ovir ZDA in vzporedno s potekom pogajanj, kar bi Parlamentu zagotovilo dovolj časa in jasnosti, da se skupaj z deležniki, evropskimi državljani, civilno družbo in socialnimi partnerji, ki se osredotočajo zlasti na kmetovalce in mala družinska kmetijska gospodarstva, pogovori o tem poglavju in ga oceni;

c.   vzpostavi sodoben in izboljšan mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ki ne bo ogrožal suverenih pravic EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, ampak bo tujim vlagateljem omogočal pravično možnost, da zahtevajo in dosežejo popravo krivic;

d.   se trdno zaveže doslednemu spoštovanju veljavnih in prihodnjih standardov o varnosti hrane ter zdravju ljudi, zdravju rastlin ter zaščiti pridelka in varstvu okolja, varstvu potrošnikov, zdravju živali in njihovem dobrem počutju, kot jih določa zakonodaja Evropske unije; zagotovi, da v prihodnje ne bo ovir za izboljšave teh standardov in da temeljne vrednote Evropske unije, kot sta denimo previdnostno načelo in trajnostno kmetijstvo, ne bosta ogrožena ter da bodo lahko državljani EU še naprej zaupali sledljivosti in označevanju proizvodov na trgu EU; določi posebne ukrepe za ohranitev previdnostnega načela v pogajanjih;

e.   zagotovi, da bodo v nadzor in preverjanje sanitarnih ali fitosanitarnih zahtev, ki veljajo v ZDA, za ustanove, objekte in proizvode, primerne za uvoz v EU, vključeni pristojni organi EU, in izraža zaskrbljenost zaradi predloga v besedilu, ki ga je Evropska komisija v zvezi s tem podala ZDA, če se upošteva, da je EU v svojih preteklih trgovinskih sporazumih obdržala možnost revizije in preverjanja programov nadzora drugih pogodbenic sporazumov, ter poziva Komisijo, naj ohrani ta pristop;

f.    se zavzame za to, da se uvoz kmetijskih proizvodov v EU dovoli le, če so bili proizvedeni ob upoštevanju evropskih standardov za varstvo potrošnikov, dobro počutje živali in varstvo okolja ter minimalnih socialnih standardov;

g.   upošteva, da pogajanja za TTIP ne morejo sama po sebi spremeniti izvajanja ali predlaganja zakonodaje na katerem koli področju, vključno z evropsko varnostjo hrane, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, dobrim počutjem živali in okoljskimi ukrepi;

h.   zagotovi pozitiven in ambiciozen rezultat pogajanj za kmetijstvo, ki bi odražal tako ofenzivne kot defenzivne interese kmetijskega sektorja Evropske unije pri odpravi ali zmanjšanju tarifnih in netarifnih ovir, med katerimi so posebno pomembni sanitarni in fitosanitarni standardi ter postopki, s čimer bi zagotovili trden položaj za evropske proizvode visoke kakovosti, pridelovalci iz EU pa bi občutno pridobili v smislu dostopa do trga ZDA, in upošteva, da ukrepov za varstvo potrošnikov in njihovega zdravja ali za ohranjanje varnosti hrane ne bi smeli obravnavati kot netarifne ovire;

i.    spodbuja izmenjavo znanja med obema stranema v zvezi z varnostjo hrane in prehransko varnostjo;

j.    se pogodi o prožni shemi za preglede zdravja rastlin pri evropskem izvoznem blagu, ki bo izpolnjevala varnostne standarde, ne da bi ogrožala evropski izvoz v ZDA, s čimer bo omogočila njegovo povečanje;

k.   poskrbi za enakovredne pogoje s spodbujanjem poštene davčne politike in trgovinske prakse ter previdno obravnavo izdelkov ali sektorjev, zaradi katerih bi bili kmetijski pridelovalci iz EU, vključno z malimi kmeti v EU kot celoti ali njenih posameznih regijah, ob neposredni ali posredni konkurenci izpostavljeni prevelikemu pritisku ali nelojalni konkurenci, denimo v primerih, ko se regulativni pogoji in z njimi povezani stroški pridelave, kot so zahteve glede prostorov za živali, v EU razlikujejo od tistih v ZDA, in premisli o vseh možnostih za obravnavo vseh občutljivih proizvodov, vključno z zmanjšanjem tarif ali omejenimi tarifnimi kvotami;

l.    se zavzame za umestitev zaščitne klavzule v sporazum, kakor to jasno določa pogajalski mandat, ki se bo uporabila, če bo zaradi porasta uvoza določenega blaga domači proizvodnji živil grozila velika škoda;

m.  predloži, kot so to zahtevale že številne države članice, povzetek ugodnosti, dodeljenih v že sklenjenih trgovinskih sporazumih, in v tistih, o katerih potekajo pogajanja, da se ustvari pregled nad vsemi ugodnostmi pri posameznih proizvodih, brez česar se ni mogoče pogajati o občutljivih proizvodih;

n.   Parlament in javnost kar se da zgodaj obvesti o morebitnem seznamu občutljivih izdelkov, da bodo lahko vsi udeleženi akterji pravočasno in pred zaključkom pogajanj preučili in ovrednotili predloge;

o.   zagotovi ustrezno pravno zaščito geografskih označb Evropske unije ter kakovostnih kmetijskih proizvodov EU na trgu ZDA ter ukrepe za obravnavo nepravilne uporabe, zavajajočih informacij in praks ter zagotovi zaščito v zvezi z označevanjem, sledljivostjo in pristnim izvorom kmetijskih proizvodov, kar je pomemben element uravnoteženega sporazuma;

p.   v TTIP vključi sporazum o organskih proizvodih, razširjen tudi na tiste proizvode, ki jih do sedaj ni vključeval (vino);

q.   v sporazum o TTIP vključi sporazum o vinu, sklenjen med EU in ZDA leta 2006, in črta 17 polgeneričnih imen, vključenih v ta sektorski sporazum;

r.    upošteva, da bi lahko bili evropski kmetje v času globalne nestanovitnosti cen zaradi dohodkovne podpore, ki jo ZDA daje kmetijam, v konkurenčno slabšem položaju in da bi bilo treba ponovno oceniti ukrepe EU za obvladovanje krize, da bi odražali spreminjajoče se tržne pogoje;

s.    oblikuje dvostranski skupni delovni odbor za stalna trgovinska posvetovanja o kmetijstvu za predvidevanje in odpravljanje trgovinskih motenj s sistemom zgodnjega opozarjanja v primeru razvoja regulative in za spodbujanje regulativnega približevanja;

t.    popolnoma pregledno, pravočasno in v celoti vključi Evropski parlament, vse nacionalne parlamente in deležnike v kmetijstvu v vse vidike pogajanj ter zagotovi upoštevanje vse zakonodaje na kateri temelji naš evropski kmetijski in socialni model.

u.   zagotovi, da se umakne prepoved uvoza govejega mesa iz EU;

v.   poskrbi za enakovredne pogoje z uvedbo zahteve za označevanje uvoženih proizvodov, proizvedenih s proizvodnimi metodami, ki niso v skladu s standardi EU o dobrem počutju živali, varnosti hrane ter zdravju ljudi in živali;

w.  nemudoma predloži jasno in objektivno študijo o učinku TTIP na evropsko kmetijstvo, in sicer za vsak sektor posebej, zlasti njegov učinek na male družinske kmetije, ter pravočasno in pregledno sodeluje z raziskovalnimi ustanovami, tako javnimi kot zasebnimi, ki delujejo na področju varnosti hrane in lahko zagotovijo znaten prispevek k vsem vidikom pogajanj.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 18 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Esther Herranz García, Jan Huitema, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Giulia Moi, James Nicholson, Maria Noichl, Marit Paulsen, Marijana Petir, Laurențiu Rebega, Jens Rohde, Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bas Belder, Rosa D’Amato, Angélique Delahaye, Peter Eriksson, Fredrick Federley, Ivan Jakovčić, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Momčil Nekov (Momchil Nekov), Stanislav Polčák, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Molly Scott Cato, Estefanía Torres Martínez

17.4.2015

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavka mnenja: Helga Trüpel

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–       ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju smernic EU za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) med EU in ZDA, ki jih je Svet sprejel 14. junija 2013, objavljene pa so bile 9. oktobra 2014,

A.     ker želi potrditi pravno zavezanost EU konvenciji Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005;

B.     ker želi spomniti, da mora Unija po členu 167 PDEU pri delovanju upoštevati kulturne vidike tudi pri drugih določbah ustanovnih pogodb, da bi spoštovala in pospeševala kulturno raznolikost; ker želi spomniti, da te druge določbe vključujejo skupno trgovinsko politiko, kot je določeno v členu 207 PDEU;

C.      ker želi potrditi, da obstoječe in prihodnje določbe in politike v podporo kulturnemu sektorju, zlasti v digitalnem svetu, ne sodijo na področje pogajanj o sporazumu o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb;

D.     ker želi priznati posebno vlogo storitev splošnega pomena, predvsem v izobraževanju, kakor so opredeljene v členu 14 PDEU in protokolu št. 26 k PDEU;

E.     ker želi potrditi, da je kulturna raznolikost zaradi evropske zgodovine, bogate in raznovrstne tradicije in močne kulturne in ustvarjalne industrije posebna značilnost EU ter da bo spodbujanje kulturne raznolikosti ostalo vodilno načelo, tako kot je bilo v vseh ostalih trgovinskih sporazumih EU;

F.     ker želi spomniti, da kulturni in ustvarjalni sektor ustvarita približno 2,6 % BDP EU in da imata višjo stopnjo rasti kot preostalo gospodarstvo; ker želi poudariti, da bo razvoj trgovine z blagom ter storitvami kulturne in ustvarjalne industrije pomembno gonilo gospodarske rasti in zaposlovanja v Evropi;

G.     ker želi spomniti, da je običajna praksa, da se iz trgovinskih sporazumov izključijo subvencije, zlasti v kulturi in izobraževanju;

1.      priporoča Komisiji, naj:

      (a) s pravno zavezujočo splošno določbo, ki bo veljala za celoten sporazum, v popolnem spoštovanju splošnega sporazuma o trgovini s storitvami in konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, ter popolnem spoštovanju praks držav članic, zagotovi, da si bodo pogodbenice sporazuma pridržale pravico do sprejetja ali ohranitve vseh ukrepov (zlasti regulativnih in/ali finančnih) za zaščito ali spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, medijskega pluralizma in svobode, ter pravico do ohranitve ali razvoja ureditve avdiovizualnih storitev na spletu in izven njega., ki bodo skladne z demokratičnimi, družbenimi in kulturnimi zahtevami in načelom tehnološke nevtralnosti;

      (b) zagotovi, da bo izjema avdiovizualnih storitev, vključno s spletnimi storitvami, veljala tudi v prihodnje, in da je ne bodo ogrozile kakršne koli določbe prihodnjih sporazumov, kot so sporazumi o naložbah, niti tehnološki razvoj, na primer približevanje avdiovizualnih, telekomunikacijskih in e-trgovskih storitev;

      (c) si še naprej prizadeva za večjo preglednost ter se zavzema za še tesnejše sodelovanje z Evropskim parlamentom in za polno udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev, glede na morebitne posledice sporazuma TTIP za življenje evropskih državljanov;

      (d) zagotovi, da sporazum o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb ne bo bolj posegal v storitve z močno kulturno sestavino, na primer knjižnice, arhivi ali muzeji, kot zaveze iz obstoječih sporazumov;

      (e) potrdi, da obveznosti po tem sporazumu ne bodo posegale v sistem enotne cene knjige ter oblikovanje cen časnikov in revij;

      (f) s splošno določbo zagotovi pravico držav članic EU do sprejetja ali ohranitve ukrepov za zagotavljanje vseh izobraževalnih in kulturnih storitev, ki so nepridobitne narave in/ali se delno ali povsem financirajo z javnimi sredstvi ali kakršno koli državno podporo, in naj tudi zagotovi, da bodo zasebno financirani tuji ponudniki izpolnjevali iste kakovostne in akreditacijske zahteve kot domači;

      (g) navede, da nič v sporazumu ne bo vplivalo na zmožnost EU ali njenih držav članic za subvencioniranje ali nudenje finančne podpore za kulturno industrijo, pa tudi za kulturne, izobraževalne, avdiovizualne in tiskovne storitve;

      (h) zagotovi, da bodo likovni umetniki iz EU prejeli delež prodajne vrednosti svojih umetniških del, vsakič ko jih poklicni trgovci z umetninami prodajo, saj bi s tem evropske umetnike spodbudili, da bi svoja dela tržili v ZDA.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Jill Evans, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Rikke Karlsson, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sylvie Guillaume, Mary Honeyball, Marc Joulaud, Dietmar Köster, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Michel Reimon, Hermann Winkler
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Remo Sernagiotto, Dario Tamburrano

4.5.2015

MNENJE Odbora za pravne zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Dietmar Köster

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker pravosodna sistema v Evropski uniji in Združenih državah Amerike delujeta učinkovito, v sporazum ni treba vključevati mehanizmov za reševanje sporov med zasebnimi vlagatelji in državo;

B.     ker imata Evropska unija in ZDA učinkovita nacionalna pravna okvira, prav tako pa upoštevata načela pravne države;

C.     ker za mednarodne sporazume o trgovini in naložbah, ki jih sklenejo institucije EU, veljajo pravice, ki jih zagotavlja EU, in načela o varstvu teh pravic v EU, kot je denimo previdnostno načelo, ki velja za varstvo okolja, zdravja in potrošnikov;

D.     ker je devet držav članic EU z ZDA sklenilo dvostranske sporazume o zaščiti naložb, ki ameriškim podjetjem dajejo pravico pritožbe zoper te države članice, in ker je v dvostranskih sporazumih med državami članicami EU veliko določb o reševanju sporov med vlagatelji in državo, čeprav Uredba št. 912/2014 navaja, da se obstoječi dvostranski sporazumi o naložbah, ki so jih podpisale države članice, zamenjajo z vključitvijo poglavja o naložbah v TTIP, celo brez določb o reševanju sporov med vlagatelji in državo;

E.     ker se bo s temi pogajanji načeloma sklenil ambiciozen sporazum, ki bo ščitil evropski model socialnega tržnega gospodarstva, kakor predvidevajo pogodbe o Evropski uniji, sporazum pa bodo pospremile tudi občutne koristi za javnost, zaposlene in potrošnike, med drugim tudi z odprtjem trga podjetjem s sedežem v Evropski uniji, vključno z MSP;

F.     ker za mednarodne sporazume veljata načeli pravne varnosti in predvidljivosti in so znani številni primeri, v katerih so EU in druge države v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sprožile sodni postopek zoper ZDA zaradi njenega domnevnega neupoštevanja mednarodnih obveznosti;

G.     ker člen 1 Pogodbe o Evropski uniji določa, da: „se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani”; ker člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da: „se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani”; ker ima Evropski parlament v skladu s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije pravico, da se ga pri pogajanjih in sklepanjih sporazumov med Unijo in tretjimi državami „v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvešča”; in ker je Evropska varuhinja človekovih pravic v sklepu ob zaključitvi samoiniciativne preiskave OI/10/2014/RA poudarila, da morajo pogajanja o TTIP potekati pregledno, javnost pa mora imeti dostop do dokumentov o TTIP;

1.      na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

a.   ugotavlja, da bi se morali zadržki javnosti odražati v pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih;

b.   ugotavlja, da glede na reforme, ki so vključene v celovit gospodarski in trgovinski sporazum ter povezane z mehanizmi za reševanje sporov med državo in vlagatelji, ni mogoča enakopravna obravnava lokalnih in tujih vlagateljev;

c.   ugotavlja, da je mogoče tudi brez vključitve standardov za zaščito naložb ali mehanizmov za reševanje sporov med državo in vlagatelji v TTIP zagotoviti, da bodo tuji vlagatelji obravnavani nediskriminatorno in imeli pravične možnosti za reševanje sporov; je prepričan, da sporazum TTIP ne sme vsebovati standardov za zaščito naložb ali mehanizmov za reševanje sporov med državo in vlagatelji, saj veljavna raven zaščite naložb v EU in ZDA povsem zadošča in zagotavlja pravno varnost;

d.   poziva Komisijo, naj javnosti omogoči dostop do konsolidirane različice besedila, ki združuje stališči EU in ZDA o osnutkih poglavij, s tem pa vsem zainteresiranim stranem omogoči pravičen dostop v vseh fazah pogajanj;

e.   opozarja, da imajo obstoječi mehanizmi za reševanje sporov resne pomanjkljivosti tako z vidika postopkov kot z vidika vsebine;

f.    poziva Komisijo, naj nasprotuje vključitvi mehanizma za reševanje sporov med državo in vlagatelji v TTIP, saj imata EU in ZDA že vzpostavljene pravne sisteme, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je sistem meddržavnega reševanja sporov ter uporaba nacionalnih pravnih in sodnih sistemov najustreznejše orodje za obravnavo naložbenih sporov;

g.   poudarja, da je treba okrepiti demokratično legitimnost potreb trgovinske politike EU; poziva Komisijo, naj upošteva odzive z javnih posvetovanj, ki jih je opravila, predvsem pa 97 % odgovorov, ki so nasprotovali mehanizmu za reševanje sporov med vlagatelji in državo;

h.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo tuji vlagatelji obravnavani brez diskriminacije in da bodo imeli pravične možnosti za reševanje sporov, pri tem pa ne bi smeli uživati večjih pravic kot domači vlagatelji, prav tako pa naj nasprotuje vključitvi mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo v TTIP, saj so na voljo druge možnosti zaščite naložb, na primer domača pravna sredstva;

i.    poziva Komisijo, naj, če bo mehanizem za reševanje sporov sprejet, zagotovi, da odločitve, sprejete v okviru posameznih primerov, ne bodo nadomestile in razveljavile veljavnega nacionalnega prava pogodbenic ter da spremembe, nastale s prihodnjo zakonodajo, če ta ni retroaktivna, ne morejo biti predmet tovrstnega mehanizma za reševanje sporov;

j.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo pri oblikovanju okvira za prihodnje sodelovanje v celoti in povsem spoštovali uveljavljeni regulativni sistemi na obeh straneh Atlantika ter vloga Evropskega parlamenta v postopku sprejemanja odločitev EU, pa tudi njegova pooblastila za pregled regulativnih postopkov EU;

k.   poziva Komisijo, naj pogajalski partnerici pojasni, da je previdnostno načelo eno temeljnih načel evropske politike na področju okolja, zdravja in varstva potrošnikov, ki predvideva zgodnje in proaktivno ukrepanje za preprečevanje nevarnosti za zdravje ljudi, živali in rastlin ali negativnih učinkov na okolje, prav tako pa naj zagotovi, da pogajanja ne bodo povzročila oslabitve v EU veljavnega previdnostnega načela, zlasti na področjih varstva okolja, zdravja in potrošnikov ter varnosti hrane ;

l.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalno zakonodajo še naprej sprejemali izključno upravičeni zakonodajni organi EU, pri tem pa spodbujali najvišje standarde zaščite državljanov, tudi na področju zdravja, varnosti, okolja, pravic potrošnikov in delavcev ter javnih storitev v splošnem interesu; meni, da morajo države članice nujno ohraniti suvereno pravico, da v okviru pogajanj TTIP uveljavijo odstopanje za javne in kolektivne storitve, kot so voda, zdravstvo, izobraževanje, socialna varnost, kulturne zadeve, mediji, kakovost proizvodov in pravica do samoupravljanja, ki jo imajo občinski in lokalni organi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi postopki v okviru regulativnega sodelovanja v celoti upoštevali zakonodajne pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, dosledno upoštevali pogodbe EU in ne bodo neposredno ali posredno zavirali evropskega zakonodajnega procesa;

m.  poudarja, da niti države članice EU niti Evropska unija sicer niso sprejele odločitve o celoviti harmonizaciji pravic intelektualne lastnine, vključno z avtorskimi pravicami, blagovnimi znamkami in patenti, a se Komisija v okviru celovitega trgovinskega in gospodarskega sporazuma in TTIP kljub temu ne sme pogajati o teh interesih;

n.   meni, da je izjemno pomembno, da EU in ZDA ostaneta prek obstoječih mednarodnih organov predani in vključeni v razprave o svetovni večstranski harmonizaciji patentov, zato svari pred tem, da bi se v TTIP poskusile vključiti določbe o materialnem patentnem pravu, zlasti v zvezi z vprašanji o možnostih patentiranja in obdobjih odloga;

o.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogajanja o TTIP obravnavala tudi potrebo po večjem priznavanju in ohranitvi zaščite določenih proizvodov, katerih poreklo je izjemno pomembno; zato poudarja, da je učinkovito zagotavljanje uporabe geografskih označb EU bistvenega pomena za uveljavljanje teh pravil; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pravila o kulturnih izjemah še naprej izvzeta iz pogajalskega mandata;

p.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju dostopa do trga zagotovi ustrezne določbe, s katerimi se bodo izvzele občutljive storitve, kot so javne in komunalne storitve (voda, zdravstvo, sistemi socialnega varstva in izobraževanje), kar bo nacionalnim in lokalnim organom omogočilo dovolj manevrskega prostora za sprejemanje zakonodaje v javnem interesu; ugotavlja, da je treba za te storitve v sporazum vključiti izrecno izjemo, temelječo na členu 14 PDEU v povezavi s protokolom 26, ne glede na to, kdo jih zagotavlja, v kakšni obliki in kako se financirajo; ugotavlja, da bi bila v zvezi s tem izjemno koristna skupna izjava, ki bi odražala nedvomno predanost pogajalk, da izključijo navedene panoge iz pogajanj;

q.   poziva Komisijo, naj predvsem zagotovi, da bodo vse zadeve, ki koristijo evropskim umetnikom in producentom, vključene v pravila o kulturnih izjemah;

r.    poziva Komisijo, naj zagotovi vključitev založniškega sektorja med kulturne izjeme;

s.    ugotavlja, da se na področju javnih naročil ne sme postavljati pod vprašaj socialnih in okoljskih meril javnega naročanja in njihovih morebitnih razširitev;

t.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta obe podpisnici storili vse, da bi spoštovali in izvajali zlasti osrednje delovne standarde Mednarodne organizacije dela in smernice OECD za multinacionalna podjetja; meni, da je treba v primeru spora učinkovito zagotoviti skladnost s standardi dela in socialnimi standardi;

u.   poudarja, da se pravice do soodločanja, pravil o organizaciji podjetij, prostih kolektivnih pogajanj in drugih pravic v okviru zaščite delavcev, okolja in potrošnikov nikakor ne sme obravnavati kot „netarifne trgovinske ovire”.

v.   ugotavlja tudi, da je treba zavrniti nejasno opredelitev pravnih izrazov, kot so „pravična in poštena obravnava” ali „neposredna razlastitev”, v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu in TTIP;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 11 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Heidi Hautala, Constance Le Grip, Angelika Niebler, Virginie Rozière
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Inês Cristina Zuber

7.4.2015

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Jan Philipp Albrecht

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–       ob upoštevanju pogajalskih smernic Sveta za čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o pogajanjih EU z Združenimi državami Amerike o trgovini in naložbah[49], zlasti odstavka 13,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev[50],

A.     ker Unijo zavezujeta Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), vključno s členom 8 o pravici do varstva osebnih podatkov, in člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o isti temeljni pravici, pri tem pa gre za osrednji steber primarne zakonodaje EU, ki jo morajo vsi mednarodni sporazumi v celoti upoštevati;

B.     ker je Unija s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) med drugim zavezana ohranjanju vrednot demokracije in pravne države;

C.     ker je Unija s členoma 20 in 21 Listine zavezana ohranjanju načel enakosti pred zakonom in svobode pred diskriminacijo;

D.     ker člena 1 in 10(3) PEU navajata, da se morajo odločitve sprejemati čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani; ker sta med pogajanji in tudi med fazo izvajanja izjemno pomembna preglednost in odprt dialog med partnerji, vključno z državljani; ker Parlament odobrava poziv varuhinje človekovih pravic k preglednemu pristopu;

E.     ker se pogajanja o mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki potekajo, med drugim o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) ter o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA), dotikajo tudi mednarodnih podatkovnih tokov, ne vključujejo pa zasebnosti in varstva podatkov, o čemer bodo vzporedno potekali pogovori v okviru „varnega pristana ZDA-EU“ in krovnega sporazuma ZDA-EU o varstvu podatkov;

F.     ker so pogajalci ZDA v sedmem krogu pogajanj za TTIP predlagali osnutek poglavja o e-trgovanju; ker ta osnutek ni na voljo poslancem Evropskega parlamenta; ker bi osnutek besedila, ki so ga predstavile ZDA, o e-trgovanju za sporazum TiSA spodkopal pravila in varovala EU za prenos osebnih podatkov v tretje države; ker si Parlament pridržuje pravico izraziti mnenje po preučitvi morebitnih prihodnjih predlogov in osnutkov besedil sporazuma TTIP;

G.     ker morajo imeti državljani države, ki je ene od pogodbenic enega od območij proste trgovine, neoviran dostop do vsega ozemlja, ki ga zajema to območje;

H.     ker so večina držav članic EU in ZDA ratificirale konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev pri mednarodnih poslovnih transakcijah; ker so številne države članice EU in ZDA ratificirale konvencijo OZN proti korupciji; ker so številne države članice EU in ZDA članice Projektne skupine za finančno ukrepanje glede pranja denarja;

1.      na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

(a)  da zagotovi, da bo sporazum z vključitvijo pravno zavezujoče in odložilne klavzule o človekovih pravicah kot standardnega dela vseh trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami zagotavljal popolno spoštovanje standardov EU na področju temeljnih pravic;

(b)  da upošteva, da bi utegnila biti privolitev Evropskega parlamenta h končnemu sporazumu TTIP ogrožena, če ne bodo povsem opuščene dejavnosti vsesplošnega množičnega nadzora in ne bo poiskana primerna rešitev za pravico do zasebnosti podatkov državljanov EU, vključno z upravnimi in pravnimi sredstvi, kot je navedeno v odstavku 74 zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 12. marca 2014;

(c)  da sprejme takojšnje ukrepe, s katerimi bi zlasti zagotovila, da se bodo izvedla priporočila iz resolucije Parlamenta z dne 12. marca 2014 glede priprave evropske strategije za neodvisnost na področju IT in kibernetske strategije EU;

(d)  da kot eno glavnih prednostnih nalog vključi celovito in nedvoumno horizontalno samostojno določbo na podlagi člena XIV Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki bi v celoti izvzemala obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo osebnih podatkov iz sporazuma brez vsakršnega pogojevanja, da mora biti skladna z vsemi drugimi deli sporazuma TTIP, in da zagotovi, da sporazum ne bo preprečeval uveljavljanja izjem v zvezi z opravljanjem storitev, upravičenih v okviru ustreznih pravil Svetovne trgovinske organizacije (člena XIV in člena XIVa sporazuma GATS);

(e)  da zagotovi, da bo mogoče osebne podatke prenesti iz Unije le, če se bodo spoštovale določbe o prenosih v tretje države iz zakonodaje EU o varstvu podatkov; da se pogaja o določbah, ki se nanašajo na tok osebnih podatkov, zgolj če se zagotovi in spoštuje popolna uporaba pravil EU o varstvu podatkov;

(f)   da zagotovi, da osnutek poglavja o e-trgovanju, ki so ga pogajalci ZDA predlagali v sedmem krogu pogajanj o TTIP, ne bo sprejet kot osnova za pogajanja, če bo vseboval podobne pogoje kot osnutek poglavja o e-trgovanju v pogajanjih o sporazumu TiSA, ki so ga predložile ZDA; da nasprotuje osnutku poglavja o e-trgovanju v sporazumu TiSA, ki so ga predložile ZDA, v zvezi z osebnimi podatki; da zagotovi zadovoljiv zaključek pogajanj o varnem pristanu in krovnem sporazumu o varstvu podatkov;

(g)  da upošteva, da lahko pravila EU o prenosu osebnih podatkov prepovejo obdelavo tovrstnih podatkov v tretjih državah, če te ne izpolnjujejo standarda ustreznosti EU; da vztraja, da morajo biti vse zahteve za lokalizacijo opreme in ustanov za obdelavo podatkov v skladu s pravili EU o prenosu podatkov; da sodeluje z ZDA in ostalimi tretjimi državami v primernem okolju z namenom sprejetja ustreznih visokih standardov varstva podatkov po vsem svetu, zlasti v okviru varnega pristana in krovnega sporazuma o varstvu podatkov;

(h)  da zagotovi, da bodo v primeru pravnih sporov o temeljnih pravicah odločala le pristojna redna sodišča; da zagotovi, da določbe o reševanju sporov med vlagatelji in državo ne bodo preprečevale enakopravnega dostopa do sodnega varstva ali spodkopavale demokracije;

(i)   da pokaže, da popolnoma upošteva dejstvo, da je treba v celotnem procesu pogajanj ohraniti preglednost in odgovornost, in da izpolni svojo obveznost iz člena 218(10) PDEU, za katero je Sodišče EU v svoji nedavni sodbi potrdilo, da ima zakonsko naravo[51], da Parlament redno in nemudoma obvešča v vseh fazah pogajanj; da zagotovi javni dostop do ustreznih pogajalskih dokumentov vseh strani, razen do tistih, ki bodo označeni kot zaupni z jasno utemeljitvijo za vsak primer posebej ter z javno utemeljitvijo, v kakšnem obsegu bi lahko dostop do nerazkritih delov zadevnega dokumenta specifično in dejansko ogrozil interese, ki jih ščitijo izjeme, v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[52]; da zagotovi, da sporazum nikakor ne bo oslabil zakonodaje EU ali njenih držav članic o javnem dostopu do uradnih dokumentov;

(j)   da v okviru pogajanj poveča politični pritisk na ZDA, da bi zagotovila popolno vizumsko vzajemnost in enako obravnavo za vse državljane držav članic EU, brez diskriminacije v zvezi z njihovim dostopom do ZDA;

(k)  da v sporazum vključi določbo o korupciji, davčnih utajah, davčnih zatajitvah in pranju denarja, da bi dosegli okrepljeno sodelovanje med državami članicami in ZDA, vključno z mehanizmi za učinkovitejše mednarodno sodelovanje, vzajemno pravno pomoč, odvzem premoženjske koristi, tehnično pomoč, izmenjavo informacij ter izvajanje mednarodnih priporočil in standardov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	31.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 10 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Ilijana Jotova (Iliana Iotova), Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Barbara Kudrycka, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Louis Michel, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Carlos Coelho, Pál Csáky, Dennis de Jong, Edouard Ferrand, Marek Jurek, Jean Lambert, Luigi Morgano, Artis Pabriks, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski, Axel Voss
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Dario Tamburrano, Janusz Wojciechowski

16.4.2015

MNENJE Odbora za ustavne zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Esteban González Pons

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–       ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, zlasti zadeve C-350/12[53] ter mnenj 2/13[54] in 1/09[55],

A.     ker je Lizbonska pogodba razširila obseg skupne trgovinske politike, ki sedaj vključuje neposredne tuje naložbe, in ker je na Parlament prenesla nova pooblastila na področju mednarodnih trgovinskih sporazumov, tako da je okrepila njegovo pravico do rednega obveščanja in njegove pristojnosti odločanja, saj je sedaj ob koncu pogajanj potreben pristanek Parlamenta, s čimer so državljani neposredno zastopani pri sprejemanju mednarodnih trgovinskih sporazumov;

B.     ker je Sodišče EU v mnenju 2/13 navedlo, da pristojnosti EU na področju mednarodnih odnosov in njena sposobnost, da sklepa mednarodne sporazume, neizogibno pomenijo, da mora spoštovati odločitve sodišča, ki je ustanovljeno ali imenovano s takšnim sporazumom, kar zadeva razlago in uporabo njegovih določb; ker je Sodišče vseeno izjavilo, da lahko mednarodni sporazum vpliva na njegove pristojnosti le, če so izpolnjeni nujni pogoji za ohranitev bistvenega značaja teh pristojnosti in torej ni škodljivih posledic za avtonomijo pravnega reda EU:

1.      v zvezi s sedanjimi pogajanji o TTIP na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

(d)    glede pravil:

(i)     oceniti posledice TTIP, da se zagotovi doslednost politik, in sicer z vidika skladnosti med različnimi področji zunanjega delovanja EU ter med njimi in drugimi politikami;

(ii)     natančno opredeliti vlogo in pristojnosti Sveta za regulativno sodelovanje, pa tudi pravno naravo njegovih ugotovitev, pri čemer se upošteva, da bi moralo regulativno sodelovanje spoštovati sedanji ustavni in institucionalni okvir EU ter pristojnosti evropskih, nacionalnih in lokalnih organov pri sprejemanju politik, zlasti socialnih in okoljskih politik, pa tudi, da bi vsaka neposredna uporaba njegovih priporočil za subjekte EU pomenila kršenje zakonodajnih postopkov, določenih s pogodbama, ter bi potemtakem spodkopala demokratični postopek in evropski javni interes;

(iii)    zagotoviti, da se v evropskem pravnem okviru ne znižajo standardi;

(iv)    glede na pričakovanja, da bo TTIP „živ sporazum“, kateremu bo v prihodnosti mogoče dodati sektorske priloge, je treba zagotoviti, da ta mehanizem zagotavlja možnost parlamentarnega nadzora, da bosta Parlament in kongres ZDA obveščena in da bosta lahko sprožala, oblikovala in nadzirala regulativni dialog, ki je predviden v sporazumu TTIP, in se bodo torej spoštovale zakonodajne parlamentarne pravice;

(v)    meni, da sta zelo visoka raven zaščitnih ukrepov in standardov v EU ter dejstvo, da je bil o njih dosežen dogovor v demokratičnem procesu, dosežka, ki ju velja zavarovati v največji možni meri, ter zahteva, da se nikakor ne znižajo pravni standardi, ki veljajo v EU in njenih državah članicah, denimo glede varnosti proizvodov, zdravja, socialnega področja, okolja, podnebja, živil in zaščite živali, pa tudi pravic potrošnikov in pravic na področju varstva podatkov;

(vi)    nasprotovati velja vključitvi mehanizma za reševanje sporov med investitorjem in državo v TTIP, glede na to, kakšni pravni sistemi so se razvili v EU in v ZDA, in ker so meddržavni mehanizmi za reševanje sporov in uporaba nacionalnih sodišč najprimernejša orodja za reševanje sporov na področju naložb;

(vii)   glede na to, da na območjih sodne pristojnosti ZDA in EU ni nevarnosti, da bi prišlo do vmešavanja politike v sodstvo ali da bi se tujim vlagateljem odrekalo pravno varstvo, utegne mehanizem za reševanje sporov med investitorjem in državo, ki temelji na zasebni arbitraži, ogroziti pravico Evropske unije ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov držav članic do urejanja zadev v javnem interesu, zlasti kar zadeva socialne in okoljske politike, to pa bi bilo v nasprotju z ustavnim okvirom EU; predlagati velja trajno rešitev na področju reševanja sporov med investitorji in državami, na podlagi katere bodo poklicni sodniki na javnih obravnavah pregledno obravnavali morebitne zadeve in bo tem obravnavam sledila možnost vsaj ene pritožbe;

(e)    glede preglednosti, sodelovanja civilne družbe in obveščanja javnosti:

(iii)    pri pogajanjih o gospodarsko in politično tako pomembnem trgovinskem sporazumu je določena mera zaupnosti sprejemljiva in razumljiva, a je treba vseeno nadaljevati s prizadevanji – in jih tudi okrepiti – za večjo preglednost in javno dostopnost pogajanj o TTIP, med drugim z objavo vseh pogajalskih besedil EU, ki jih Komisija že izmenjuje z državami članicami in Parlamentom, saj bi morale evropske institucije prednjačiti v prizadevanjih za večjo preglednost;

(iv)    nemudoma in v celoti obvestiti Parlament o vsakem koraku v postopku, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-358/11; zagotoviti, da imajo vsi poslanci EP dostop do vseh dokumentov zaupne narave, in na seznam dokumentov, do katerih lahko dostopajo poslanci EP, vključiti konsolidirana besedila;

(v)    izvajati je treba priporočila Evropskega varuha človekovih pravic z dne 6. januarja 2015, da se okrepi legitimnosti in preglednost pogajalskega procesa s celovitim upoštevanjem pravil o javni dostopnosti dokumentov v vseh uradnih jezikih EU (na spletni strani Komisije) ter preko parlamentov držav članic zagotoviti uravnoteženo in pregledno sodelovanje javnosti;

(vi)    zato poziva Komisijo, naj podpira in nadaljuje pogajanja s Svetom za odpravo blokade predloga spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov;

(vii)   preveriti je treba pravne posledice sporazuma mešanega tipa; v razpravo o posebnostih TTIP je treba v celoti vključiti nacionalne parlamente in jih redno obveščati o poteku pogajanj, pri čemer se pozorno spremljajo njihovi odzivi, saj bo sporazum na koncu bržkone imel obliko mešanega sporazuma in bo torej zanj potrebna ratifikacija nacionalnih parlamentov;

(viii)  nemudoma je treba vzpostaviti obvezen register za preglednost, ki ga bodo uporabljale vse evropske institucije, da se zagotovi popoln pregled nad lobiranjem, povezanim s pogajanji o TTIP.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13 9 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mercedes Bresso, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Richard Corbett, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Jo Leinen, Petr Mach, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Tapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski, Rainer Wieland
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Gerolf Annemans, Marcus Pretzell, Helmut Scholz
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Rosa Estaràs Ferragut, José Inácio Faria, Gabriel Mato, Ramón Luis Valcárcel Siso

30.4.2015

MNENJE Odbora za peticije

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

(2014/2228(INI))

Pripravljavec mnenja: Jarosław Wałęsa

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–       ob upoštevanju smernic za pogajanja za čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb (TTIP) med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike z dne 14. junija 2013,

–       ob upoštevanju členov 206 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 23. oktobra 2012 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Združenimi državami[56], z dne 23. maja 2013 o pogajanjih EU z Združenimi državami Amerike o trgovini in naložbah[57] in z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev[58],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2015 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013,

–       ob upoštevanju peticij 1221-13, 1635-13, 1960-13, 2694-13, 2721-13, 2859-13, 0149-14, 0184-14, 0195-14, 0242-14, 0589-14, 0706-14, 0722-14, 0738-14, 0783-14, 0949-14, 0973-14,1032-14,1122-14,1336-14,1575-14, 1649-14, 2062-14, 2143-14, 2268-14, 2314-14, 2328-14, 2647-14 in 0033-15,

–       ob upoštevanju preiskave Evropske varuhinje človekovih pravic glede preglednosti pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb ter udeležbe javnosti v teh pogajanjih (OI/10/2014/RA),

–       ob upoštevanju izida javnega posvetovanja, ki ga je Komisija začela v zvezi z zaščito naložb in meddržavnim reševanjem sporov v TTIP,

–       ob upoštevanju pisma glavnega pogajalca EU Ignacia García-Bercera ameriškemu sogovorniku Danielu Mullanyju z dne 5. juniju 2014, v katerem je navedel, da bodo vsi dokumenti v zvezi s pogajanji ostali nedostopni javnosti do 30 let,

A.     ker se Komisija trenutno v imenu Evropske unije pogaja o poglobljenem in celovitem sporazumu visokih standardov o partnerstvu na področju trgovine in naložb z Združenimi državami (čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb – TTIP), katerega cilj je omogočati in spodbujati komercialno izmenjavo blaga in storitev ter okrepiti naložbe, med drugim z odpravo trgovinskih ovir; ker je znatno število evropskih državljanov izrazilo upravičene pomisleke, da bi ta sporazum ogrozil temeljne ureditve EU, zlasti na področjih delavskih pravic, varstva okolja ter standardov glede hrane in varnosti;

B.     ker je predsednik Juncker vsakega člana nove Komisije pozval, naj objavi vse stike in sestanke s strokovnimi organizacijami ali s samozaposlenimi o kateri od zadev, povezanih z oblikovanjem in izvajanjem politik EU, v zvezi z obsežnim sporazumom o partnerstvu na področju trgovine in naložb z ZDA, o katerem se Komisija trenutno pogaja v imenu EU; ker je edini učinkoviti način za preprečitev zmede in nerazumevanja v javnosti več preglednosti in okrepljena prizadevanja za proaktivno obveščanje javne razprave;

C.     ker je cilj TTIP povečati trgovino in naložbe med EU in ZDA brez poseganja v načela, ki jih je vzpostavil pravni red Evropske unije, ali v trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje dostojnih delovnih mest ali spodbujanje evropskega socialnega modela;

D.     ker so pogajanja glede na morebitne gospodarske, socialne in politične posledice sporazuma TTIP ter glede na tajnost teh pogajanj spodbudila zanimanje javnosti, kot ga še ni bilo;

E.     ker je prejšnji predsednik Komisije José Manuel Barroso pozval civilno družbo, naj prevzame konstruktivno in dejavno vlogo v pogajanjih za TTIP;

F.     ker je civilna družba izrazila pomisleke glede TTIP;

G.     ker je Komisija 10. septembra 2014 zavrnila registracijo evropske državljanske pobude „Ustavimo TTIP“, saj je menila, da predložitev predloga zakonodajnega akta Unije z namenom izvajanja Pogodb ne spada v okvir pristojnosti Komisije; ker je bila pobuda „Ustavimo TTIP“ kasneje začeta izven postopka iz Uredbe 211/2011 in je že zbrala več kot milijon podpisov; ker je Odbor za peticije prejel številne peticije, v katerih so izraženi pomisleki glede TTIP; ker se glavni pomisleki vlagateljev peticij nanašajo na tveganja v zvezi s kakovostjo uvoza hrane, prenosom podatkov iz EU v ZDA, zlasti informacijami, ki jih ZDA zbirajo v zvezi s fizičnimi in pravnimi osebami (pravica državljanov EU do „digitalne samoodločbe“), pomanjkanjem preglednosti pogajanj, morebitnim negativnim ekonomskim učinkom TTIP, zlasti v zvezi z delovnimi mesti in plačami, in prenosom pravice javnih organov do zakonskega urejanja na korporacije preko mehanizma reševanja sporov med vlagatelji in državo;

H.     ker je pravica državljanov EU, da imajo korist od javnega dostopa do dokumentov institucij EU, temeljna pravica, s katero naj bi se zagotovilo, da lahko sodelujejo v odločanju v EU in zagotovijo odgovorno delovanje EU in njenih institucij, s tem pa okrepijo demokratično naravo Unije;

I.      ker je v vseh peticijah, ki so jih predložili državljani EU in ki so zbrale več deset tisoč podpisov državljanov EU, jasno izraženo kritično stališče do pogajanj o TTIP, pa tudi opozorilo pred grožnjo, ki bi jo tak sporazum pomenil za evropski način življenja, zlasti na socialnem, ekonomskem in okoljskem področju ter področju demokracije;

J.      ker je preiskava Evropske varuhinje človekovih pravic iz julija 2014 glede preglednosti TTIP obravnavala zadržanje ključnih dokumentov in domnevno odobritev prednostnega dostopa za določene deležnike; ker je varuhinja v odgovor na njena javna posvetovanja o TTIP prejela več kot 6000 elektronskih sporočil;

K.     ker je na področju sociale v različnih peticijah izražena globoka zaskrbljenost glede morebitnega negativnega učinka sporazuma na javno zdravje, zdravstvene sisteme v EU in javne storitve v splošnem, pa tudi na pokojninske sisteme; ker se zaradi pomanjkanja ureditve delovnih odnosov in odsotnosti kolektivnih sporazumov v ZDA pojavlja strah glede poslabšanja delovnih pogojev;

L.     ker je Evropska varuhinja človekovih pravic po raziskavi izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in udeležbe javnosti v pogajanjih o TTIP;

M.    ker je v večini prejetih peticijah izrecno izražen poziv k ustavitvi pogajanj, ki naj ga določi Komisija, ali k temu, da naj Evropski parlament na koncu zavrne sporazum;

1.      poudarja pomen razvoja uravnoteženega trgovinskega odnosa in naložbenih odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, s čimer bi zagotovili najvišje delavske, socialne, zdravstvene in okoljske standarde na svetovni ravni, da bi s tem pripomogli k rasti in zaposlovanju, pa tudi ustvarili nove gospodarske priložnosti in s predpisi uredili globalizacijo, da bi tako izključili socialni in okoljski damping;

2.      pozdravlja cilj odprave tehničnih ovir za trgovino in zmanjšanja nepotrebnih regulativnih neskladij med EU in ZDA, ki niso upravičena z različnimi pristopi k zaščiti in obvladovanju tveganj, kot so podvajanje postopkov, nedosledne zahteve v zvezi s proizvodi in dvojno testiranje;

3.      poziva Komisijo, naj nasprotuje vključitvi reševanja sporov med vlagatelji in državo v TTIP, če se bodo pogajanja nadaljevala, saj so na voljo druge možnosti za uveljavljanje zaščite naložb, na primer domača pravna sredstva;

4.      je seznanjen s tem, da regulativna skladnost ne bo posegala v javne storitve ali v krovno suvereno pravico do urejanja v skladu s previdnostnim načelom na področjih zdravstva, dostopa do zdravil, varnosti varstva podatkov, pravic potrošnikov, delavskih pravic, varstva okolja, dobrega počutja živali, previdnostnega varstva potrošnikov in kulturne raznolikosti, za katere javni organi vsake od strani menijo, da so primerni;

5.      poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo okoljski standardi EU ostali na sedanji ravni;

6.      poudarja, da bi bilo treba kulturne storitve in proizvode obravnavati drugače kot druge komercialne storitve in proizvode, kot omogoča tako imenovana kulturna izjema;

7.      poudarja pomen svežnja o mobilnosti in uvedbe vizumske vzajemnosti za državljane vseh držav članic EU in ob tem opominja, da je poenostavitev vizumskih postopkov za evropske ponudnike storitev in blaga eden ključnih elementov pri polnem izkoriščanju sporazuma TTIP;

8.      poudarja, da ZDA niso ratificirale konvencij Mednarodne organizacije dela o temeljnih delovnih standardih, ki vključujejo pravice, kot so kolektivno dogovarjanje, svoboda združevanja in pravica do organiziranja;

9.      poudarja, da bi lahko bilo demokratično odločanje na delovnem mestu ogroženo, če bo zaščita delavcev obravnavana kot trgovinska ovira;

10.    je seznanjen s tem, da si je Komisija dejansko prizadevala, da bi proces pogajanj o TTIP postal preglednejši, zlasti zaradi objave evropskih smernic za pogajanja o TTIP (1103/13 CL 1); ugotavlja, da je bil ta ključni dokument razkrit šele 9. oktobra 2014, pogajanja pa so se začela junija 2013; opominja, da je Komisija v vseh okoliščinah zakonsko obvezana upoštevati pravila iz Uredbe 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov; obžaluje, da je dostop poslancev Evropskega parlamenta do pogajalskih besedil o TTIP doslej izjemno omejen; poudarja, da dokumenti, ki so na voljo v zavarovani čitalnici Parlamenta, ne vsebujejo nobenega konsolidiranega materiala ali besedil, ki so jih predložile ZDA; poudarja, da je treba preglednost zagotoviti z neposrednim in odprtim dialogom v obliki javnega posvetovanja z vsemi deležniki;

11.    pozdravlja preiskavo Evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s potrebo po bolj proaktivnem razkrivanju dokumentov; poziva Komisijo, naj takoj izvede priporočila varuhinje glede dostopa javnosti do konsolidiranih pogajalskih besedil, bolj proaktivnega razkrivanja dokumentov, povezanih s TTIP, in večje preglednosti v zvezi s sestanki, na katerih se uradniki Komisije o TTIP pogovarjajo z poslovnimi organizacijami, lobističnimi skupinami ali nevladnimi organizacijami; verjame, da bi lahko z bolj proaktivnim pristopom Komisije k preglednosti pogajalski proces postal bolj demokratičen in legitimen v očeh državljanov, zato poziva Komisijo, naj objavi vse pogajalske dokumente, tudi ponudbe ZDA za EU, in s tem sledi praksi za vse mednarodna trgovinska pogajanja, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ter naj spodbuja obsežnejšo udeležbo in sodelovanje različnih deležnikov v pogajalskem procesu, zlasti civilne družbe in organizacij potrošnikov;

12.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo seznam dokumentov o TTIP, ki so na voljo na njenem posebnem spletnem mestu za trgovinsko politiko, dostopen, celovit, izčrpen in temeljit in naj olajša dostop do teh informacij, tako da se redno sestaja s sindikati, nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe; poudarja, da bi morali biti najpomembnejši dokumenti, zlasti o pogajalskih stališčih EU, dostopni v vseh uradnih jezikih EU, s čimer bi zagotovili, da imajo vsi državljani EU pristen dostop do dokumentov in jih v celoti razumejo;

13.    poziva Komisijo, naj takoj in v celoti obvesti Parlament o vseh korakih v postopku v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-358/11; poziva jo tudi, naj zagotovi, da bodo vsi poslanci Parlamenta imeli dostop do vseh zaupnih dokumentov in naj na seznam dokumentov, do katerih imajo dostop poslanci Parlamenta, vključi konsolidirana besedila;

14.    obžaluje, da Komisija peticije, ki jo je vložilo več kot milijon in pol Evropejcev, ni označila za „evropsko državljansko pobudo“ zaradi omejitev zakonodajnega okvira evropske državljanske pobude; v zvezi s tem obžaluje, da te omejitve pomenijo, da bi lahko bila vsaka evropska državljanska pobuda dopustna šele po začetku veljavnosti trgovinskega sporazuma in da evropske državljanske pobude, namenjene vplivanju na potekajoča trgovinska pogajanja, v sedanjem okviru niso dovoljene;

15.    meni, da v interesu javnosti varstva podatkov ne bi smeli uporabljati kot samodejno oviro za javni nadzor nad lobiranjem v okviru TTIP in da je mogoče pomisleke glede varstva podatkov obravnavati z obveščanjem udeležencev, kadar so povabljeni na sestanke, da bodo njihova imena razkrita, in s tem, da se pojasni, da TTIP ne sme ogrožati niti pravice državljanov EU do digitalne samoodločbe niti upoštevanja evropske zakonodaje o varstvu podatkov ter da mora zlasti upoštevati sodbo Sodišča (C-131/12) o „pravici biti pozabljen“ in predlagano splošno uredbo o varstvu podatkov; poziva Komisijo, da zagotovi, da varstvo podatkov ni vključeno v pogajanja, da se zagotovi upoštevanje členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

16.    poudarja občutljivost nekaterih pogajalskih področij, na katerih ni mogoče sprejeti kompromisov, kot je kmetijski sektor, kjer se odnos EU in ZDA do gensko spremenjenih organizmov, zahtev glede informacij na oznakah, kloniranja, okoljskih zahtev in vseh drugih standardov glede zdravja potrošnikov in živali razlikuje; spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem sprejme „pristop pozitivnega seznama“ kot predpogoj, s katerim bi pojasnili to vprašanje vsem deležnikom; zato poziva, naj za ta področja ne veljajo niti regulativno sodelovanje ali dodatna pravila o sanitarnih in fitosanitarnih standardih niti tehnične ovire za trgovino; za področja, na katerih je že prisotna trgovina v občutljivih sektorjih, kot so gensko spremenjenih organizmi, poziva k vzpostavitvi jasnih pravil glede označevanja, ki bi okrepile izbiro potrošnika;

17.    opozarja na visoko raven javnega nadzora nad tem sporazumom prek peticij, v katerih so bili izraženi resni pomisleki glede preglednosti pogajanj in negativnih učinkov na pravice delavcev in javne storitve, vključno z zdravstvenim varstvom, socialnimi storitvami, izobraževanjem, oskrbo z vodo in sanitarno infrastrukturo;

18.    poziva Komisijo, naj se trdno zaveže doslednemu vzdrževanju standardov o varnosti hrane, zdravju ljudi ter zdravju in dobrem počutju živali, kot jih določa zakonodaja EU, in naj zagotovi, da se temeljne vrednote EU, kot so previdnostno načelo, priznavanje živali kot čutečih bitij, kot je zapisano v členu 13 PDEU, in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ne bodo ogrožale in se bodo spoštovale;

19.    poziva Komisijo, naj proizvodom, ki niso bili proizvedeni v skladu s standardi EU za varnost hrane, zdravje ljudi ter zdravje in dobro počutje živali, prepreči vstop na trg EU;

20.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da proizvodi, kot so gensko spremenjeni organizmi, ali proizvodi, proizvedeni iz kloniranih živali ali njihovih potomcev, in proizvodi, ki vsebujejo snovi, ki so v EU prepovedane, ne bodo prišli na trg EU ali končali v prehranski verigi EU;

21.    poudarja, da bi morali bili varstvo potrošnikov in upoštevanje višjih evropskih kakovostnih in varnostnih standardov za hrano in proizvode, višji standardi varstva okolja in strožji nadzor nad industrijskimi emisijami v EU in ZDA ter ustrezni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov državljanov v osrčju pogajanj o TTIP in bi morali voditi k naslednjemu:

         – popolni preglednosti in javni dostopnosti kliničnih podatkov iz kliničnih študij farmacevtskih izdelkov;

         – popolni preglednosti in javni dostopnosti kliničnih podatkov iz kliničnih raziskav za medicinske pripomočke;

         – zaščiti življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin s spoštovanjem in upoštevanjem občutljivosti in temeljnih vrednot vsake od strani, kot je na primer previdnostno načelo EU,

         in poudarja, da pogajalci ne bi smeli upoštevati nobenih zavez glede varstva podatkov v okviru TTIP, dokler v EU in ZDA ne bo zaključeno potekajoče zakonodajno delo na tem področju;

22.    poudarja, da mora biti spoštovanje suverenosti vsake države in suverenosti same Evropske unije za sprejemanje zakonodaje in reguliranje gospodarstva v osrčju pogajanj o TTIP;

23.    poziva Komisijo, naj navede, kako in kdaj bo izvedla vsakega od ukrepov, ki so bili priporočeni, in katere nadaljnje ukrepe bo sprejela v zvezi z zgoraj navedenimi peticijami; meni, da bi bilo zaradi dejstva, da se pogajanja nadaljujejo, koristno, če bi lahko Komisija nadaljnje ukrepe sprejela v roku dveh mesecev, tj. do 31. maja 2015;

24.    je seznanjen s tem, da je Komisija skupaj prejela skoraj 150.000 odgovorov na javno posvetovanje o zaščiti naložb in reševanju sporov med vlagatelji in državo v čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, pri čemer je bila v 97 % primerov zavrnjena vključitev tega reševanja sporov v TTIP; poudarja, da so med odgovori pogosti pomisleki glede skladnosti sistema reševanja sporov med vlagatelji in državo s pravosodnim sistemom EU in zlasti vprašanje spoštovanja pristojnosti Sodišča Evropske unije in pravice vlad do urejanja; ugotavlja, da so nenavadno mnogo odgovorov predložili individualni anketiranci, kar kaže na obseg mobilizacije javnosti zaradi TTIP, in da nekateri anketiranci, kot so sindikati ali velike organizacije civilne družbe, predstavljajo veliko število individualnih članov, ki zelo presega skupno število odgovorov, ki jih je prejela Komisija; poudarja, da bi morale določbe o zaščiti naložb jamčiti zmožnost držav za urejanje, in verjame, da bi moralo v zvezi s tem Sodišče Evropske unije ohraniti izključno pristojnost za dokončno tolmačenje prava Evropske unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.4.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Soledad Cabezón Ruiz, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Miriam Dalli, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvie Goddyn, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Edouard Martin, Roberta Metsola, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Laurențiu Rebega, Sofia Sakorafa, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michela Giuffrida, Jérôme Lavrilleux, Josep-Maria Terricabras, Ángela Vallina, Rainer Wieland
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, José Blanco López, Paul Brannen

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	28.5.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 13 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (earl) Dartmouthski, Tiziana Beghin, David Borrelli, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Yannick Jadot, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Jörg Leichtfried, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Goffredo Maria Bettini, Dita Charanzová, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Seán Kelly, Sander Loones, Gabriel Mato, Adina-Ioana Vălean, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Theresa Griffin, Evžen Tošenovský, Cecilia Wikström

• [1]           http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11103-2013-DCL-1/sl/pdf
• [2]           http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/141920.pdf (EN)
• [3]           http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/145906.pdf
• [4]           http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-14-1820_en.htm (EN)
• [5]           http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-79-2014-INIT/sl/pdf
• [6]           http://ec.europa.eu/priorities/docs/pg_sl.pdf
• [7]           http://ec.europa.eu/news/2014/docs/c_2014_9052_en.pdf
• [8]           http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-2341_sl.htm
• [9]           http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/information_sources/docs/from_farm_to_fork_2004_en.pdf
• [10]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153022.pdf
• [11]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153023.pdf
• [12]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153024.pdf
• [13]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153025.pdf
• [14]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153026.pdf
• [15]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153027.pdf
• [16]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153028.pdf
• [17]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153029.pdf
• [18]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153030.pdf
• [19]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153031.pdf
• [20]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153032.pdf
• [21]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/february/tradoc_153120.pdf
• [22]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/may/tradoc_152512.pdf
• [23]          http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/march/tradoc_153259.pdf
• [24]          UL C 68 E, 7.3.2014, str. 53.
• [25]          Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0227.
• [26]          Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0009.
• [27]      http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-13-94_en.htm
• [28]       Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0227.
• [29]       http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11103-2013-DCL-1/sl/pdf
• [30]    http://www.ustr.gov/sites/default/files/2013%20SPS.pdf
  http://www.ustr.gov/sites/default/files/FINAL-2014-SPS-Report-Compiled_0.pdf
• [31]       http://www.ustr.gov/sites/default/files/2013%20TBT.pdf
  http://www.ustr.gov/sites/default/files/2014%20TBT%20Report.pdf
• [32]             http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/etudes/join/2013/507492/IPOL-ENVI_ET(2013)507492_EN.pdf
• [33]             http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2014/536293/IPOL_STU(2014)536293_EN.pdf
• [34]             http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/webdiaepcb2014d4_en.pdf
• [35]             http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/information_sources/docs/from_farm_to_fork_2004_en.pdf
• [36]             http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11103-2013-DCL-1/sl/pdf
• [37]             http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-14-12_en.htm
• [38]             http://www.whitehouse.gov/the-press-office/2014/03/26/press-conference-president-obama-european-council-president-van-rompuy-a
• [39]             Glej poročilo predstavnika ZDA za trgovino o tehničnih ovirah za trgovino za leto 2013, stran 45.
• [40]             Glede ZDA glej poročila predstavnika ZDA za trgovino o tehničnih ovirah za trgovino za leti 2013 in 2014.
• [41]             http://www.globalmeatnews.com/Industry-Markets/Canada-to-develop-hormone-free-beef-for-EU
• [42]             http://www.unscn.org/files/Announcements/Other_announcements/A-HRC-26-31_en.pdf
• [43]             http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/94384/1/9789241506236_eng.pdf?ua=1
• [44]             http://www.who.int/dg/speeches/2013/health_promotion_20130610/en/
• [45]             http://www.healthpolicyjrnl.com/article/S0168-8510(14)00203-6/abstract
• [46]             C(2014)9052
• [47]             http://www.ombudsman.europa.eu/sl/cases/correspondence.faces/sl/58643/html.bookmark
• [48]             Glej govor komisarke EU za trgovino Cecilie Malmström z dne 11. decembra 2014.
• [49]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0227.
• [50]  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.
• [51]  Zadeva C-658/11, Parlament proti Svetu, sodba z dne 24. junija 2014.
• [52]  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
• [53]  Zadeva C-350/12, Svet Evropske unije proti Sophie in’t Veld.
• [54]  Mnenje 2/13, Pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Združljivost osnutka sporazuma s pogodbama EU in DEU.
• [55]  Mnenje 1/09, Osnutek sporazuma – Vzpostavitev enotnega sistema reševanja patentnih sporov – Sodišče za evropske patente in patente Skupnosti – Združljivost predloga sporazuma s pogodbama.
• [56]  UL C 68 E, 7.3.2014, str. 53.
• [57]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0227.
• [58]  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.