POROČILO o imenovanju Bettine Michelle Jakobsen za članico Računskega sodišča

22.6.2015 - (C8-0122/2015 – 2015/0803(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Igor Šoltes

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Bettine Michelle Jakobsen za članico Računskega sodišča

(C8-0122/2015 – 2015/0803(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0122/2015),

–       ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0198/2015),

A.     ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.     ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 17. junija 2015 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članstvo v Računskem sodišču;

1.      odobri predlog Sveta, da se Bettina Michelle Jakobsen imenuje za članico Računskega sodišča;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA I: ŽIVLJENJEPIS Bettine Michelle Jakobsen

Izobraževanje

Magisterij iz javne uprave (MPG), Univerza v Köbenhavnu in Poslovna šola Köbenhavn (CBS), 2012

Različni tečaji s področja menedžmenta s spričevali Djøf (Djøf – Danska zveza pravnikov in ekonomistov)

Tečaj javnega upravljanja KIOL, 2004–2005

Diploma iz poslovodenja in organizacije –moduli, Poslovna šola Köbenhavn, 1993–1995

Diploma iz prava, Univerza v Köbenhavnu, 1990

Kvalifikacije za vpis na univerzo – smer sodobni jeziki, Espergærde Amtsgymnasium, 1982

Delovna mesta

Pomočnica generalnega revizorja (plačni razred 39), danski državni revizijski urad, od 1. oktobra 2009

Pomočnica generalnega revizorja (plačni razred 38), danski državni revizijski urad, od 17. maja 2005

Direktorica (plačni razred 37), danski državni revizijski urad, od 1. junija 2002

Revizorka, Mednarodni revizijski odbor za NATO, sedež Nata, Bruselj, Belgija, 1997–2002

Posebna svetovalka, danski državni revizijski urad, 1996

Vodja oddelka, danski državni revizijski urad, 1. maj 1990

Upraviteljica, Köbenhavnski mestni svet, februar – maj 1990

V času študija:

· Pomočnica, tajništvo Köbenhavnskega mestnega sveta

· Prostovoljka, urad policijskega komisarja, Frederikssund

· Pomočnica, Advokaterne Bredgade 3 (odvetniška pisarna), Köbenhavn

Delovne izkušnje

Od leta 2013 dalje

Pomočnica generalnega revizorja in vodja oddelka za državljane, pristojnega za izvajanje revizij na ključnih področjih, povezanih z državljani, natančneje na ministrstvu za zaposlovanje, ministrstvu za otroke, enakost spolov, vključevanje in socialne zadeve, ministrstvu za gospodarske in notranje zadeve, ministrstvu za zdravje, ministrstvu za verske zadeve ter ministrstvu za kulturo. Finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja šestih ministrstev, vračil centralne vlade občinam in revizije smotrnosti poslovanja regij. Vodenje štirih direktorjev in približno 50 zaposlenih. Članica vodstvene ekipe danskega državnega revizijskega urada (izvršilni odbor).

Kot pomočnica generalnega revizorja sem med drugim odgovorna za različna poročila v zvezi z državljani, ki jih predložim odboru za javne finance, zajemajo pa na primer: zatočišča za ženske, ukrepe za pomoč brezdomcem, čas obravnavanja primerov v organih javne uprave, nepravilno plačevanje prispevkov za socialno varnost, ukrepe vključevanja, nadzor duševnega zdravja na delovnem mestu in vire za raziskave v bolnišnicah.

Kot pomočnica generalnega revizorja sem bila odgovorna za pripravo poročil za odbor za javne finance o revizijah javnih računov za leti 2013 in 2014.

2010-2013

Pomočnica generalnega revizorja za oddelek A (oddelek za poročila), odgovorna za pripravo obsežnih pregledov, ki so se izvajali na ministrstvu za gospodarstvo in rast, ministrstvu za zaposlovanje, ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in ribištvo, ministrstvu za stanovanjske, mestne in podeželske zadeve, ministrstvu za socialne zadeve in vključevanje, ministrstvu za zdravje, ministrstvu za promet, ministrstvu za podnebje, energijo in gradbeništvo in ministrstvu za okolje, ter za revizije uspešnosti v petih nacionalnih regijah. Vodenje štirih direktorjev in približno 40 zaposlenih. Članica vodstvene ekipe danskega državnega revizijskega urada (izvršilni odbor).

Kot pomočnica generalnega revizorja sem bila med drugim odgovorna za različna poročila odboru za javne finance, ki zajemajo na primer: cilje in rezultate zdravljenja raka ter nadaljnje spremljanje bolnikov, državne ukrepe za varstvo podtalnice pred pesticidi, gradnjo bolnišnic, dodelitev individualnega državnega poroštva banki Amagerbanken in učinke aktiviranja prejemnikov socialnih prejemkov, ki niso pripravljeni za vstop na trg dela.

2005-2009

Pomočnica generalnega revizorja za oddelek C (oddelek za letne revizije), odgovorna za finančne revizije in revizije skladnosti urada predsednika vlade, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za finance, ministrstva za gospodarske in poslovne zadeve, ministrstva za znanost, tehnologijo in inovacije, ministrstva za promet in ministrstva za podnebje, energijo in gradbeništvo ter za revizije plačil po vsej državi, ki jih izvaja Danski državni revizijski urad. Vodenje štirih ali petih direktorjev in približno 55 zaposlenih. Članica vodstvene ekipe Danskega državnega revizijskega urada (izvršilni odbor).

Kot pomočnica generalnega revizorja sem bila odgovorna za pripravo poročil za odbor za javne finance o revizijah javnih računov za leta 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008.

Kot pomočnica generalnega revizorja sem bila odgovorna za sodelovanje z ministrstvom za finance, za kar je bilo potrebno celovito poznavanje dogodkov na področju finančnega poslovodenja, upravljanja in upravljanja zakladnice.

2002-2005

Kot direktorica enote C3 Danskega državnega revizijskega urada sem bila odgovorna za finančne revizije in revizije skladnosti ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za promet in energijo, ministrstva za gospodarske in poslovne zadeve ter polovice ministrstva za znanost. Neposredno sem bila odgovorna za 17 zaposlenih.

1997-2002

Revizorka v Mednarodnem revizijskem oboru za NATO v Bruslju. Bila sem prva državljanka Danske, ki je v 27 letih zasedla tak položaj, in sploh prva ženska revizorka za Nato. Delo je vključevalo finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja različnih organizacij in projektov Nata. Zajemalo je tudi revizije, ki so se izvajale pri infrastrukturnih programih Natovih varnostnih naložb (NSIP), kar je vključevalo veliko potovanj po vseh državah članicah Nata. Dobro poznavanje mednarodnih revizorskih in računovodskih standardov ter uporaba angleščine in francoščine kot delovnih jezikov. Bogate praktične in strokovne izkušnje v mednarodni organizaciji.

1993-1997

Finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja ministrstva za šolstvo in ministrstva za znanost.

1990-1993

Vodja oddelka, Danski državni revizijski urad. Finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja ministrstva za kulturo in institucij Nordijskega sveta. Udeležba v nordijskem sodelovanju med nacionalnimi revizijskimi uradi.

Februar–maj 1990:

Administratorka v Köbenhavnskem mestnem svetu

Obravnava pravnih primerov, vključno z vpisovanjem hipotek in posojil.

Mednarodne izkušnje

2014–2017: S strani Evropske investicijske banke (EIB) imenovana za članico revizijskega odbora evropskega investicijskega sklada (EIS) v Luksemburgu. Bilančna vsota EIS za leto 2014 znaša več kot dve milijardi EUR, sklad pa z garancijami in tveganim kapitalom financira majhna in srednja podjetja v Evropi. Revizijski odbor je med drugim odgovoren za preverjanje, ali so dejavnosti sklada ustrezno organizirane in revidirane. Revizijski odbor sodeluje z Evropskim računskim sodiščem pri revizijah različnih projektov itd. Več informacij je na voljo na spletni strani www.eif.org.

Maj 2013: Glavna govornica na konferenci Svetovne banke in Afriške razvojne banke v Abu Dabiju o razvoju upravljanja javnih financ v arabski regiji.

2012–2016: S strani generalnega revizorja imenovana za predsednico odbora za strokovne standarde INTOSAI, ki pripravlja standarde revidiranja javnih institucij za nacionalne revizijske urade po vsem svetu. Poleg nalog podpredsednice odbora se osredotočam na razvoj trajnostne organizacije, ki bi INTOSAI (mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij) omogočala strokovno in trdno strukturo za razvoj standardov revidiranja javnega sektorja. Delo odbora za strokovne standarde je podrobneje opisano v obvestilu danskega državnega revizijskega urada danskemu odboru za javne finance iz novembra 2012 (glej prilogo).

2011–2017: S strani ministra za gospodarske in poslovne zadeve imenovana za dansko članico revizijskega odbora Evropske investicijske banke (EIB) v Luksemburgu. EIB je banka Evropske unije z bilančno vsoto, ki v letu 2014 presega 542 milijard EUR. Revizijski odbor izvaja funkcijo upravljanja in je med drugim odgovoren za preverjanje, ali se dejavnosti EIB izvajajo pregledno in ustrezno, ali banka ustrezno upravlja s tveganji in opravlja potreben notranji nadzor ter deluje v skladu z najboljšo bančno prakso. Sodeluje z Evropskim računskim sodiščem pri revizijah različnih projektov itd. Več informacij je na voljo na spletni strani www.eib.org.

2008–2011: Danska članica in izvoljena predsednica tedaj novo ustanovljenega revizijskega odbora pri Svetu Evrope v Strasbourgu, organizacije, katere naloge vključujejo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Odgovornosti so vključevale svetovanje Svetu Evrope in generalnemu sekretarju o zadevah, povezanih z revizijo, zagotavljanje učinkovitega in ustreznega upravljanja in finančnega poslovodenja ter spodbujeno usklajevanje med notranjimi in zunanjimi revizijami.

2007–2012: Podpredsednica odbora za strokovne standarde. V imenu generalnega revizorja sem vodila letna srečanja usmerjevalnega odbora odbora za strokovne standarde v Bahrajnu (2007), Braziliji (2009), Köbenhavnu (2010), na Novi Zelandiji (2011), v Stockholmu (2012), Pekingu (2013) in Bahrajnu (2014). Naloge so vključevale predsedovanje srečanjem s 50–60 mednarodnimi delegati, opredelitev strategije odbora za strokovne standarde in razvoj mednarodnih standardov (ISSAI), norm in načel za revizije v javnem sektorju.

2007: Voditeljica na tranzicijskem seminarju Svetovne banke za države v razvoju v Washingtonu, s poudarkom na preglednosti v računovodstvu in dobrem upravljanju javnih sredstev.

2006: Voditeljica na svetovnem kongresu Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC) v Istanbulu 2006. Predstavitev dela Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) o standardih revidiranja javnega sektorja.

2003–2005: Predstavljala INTOSAI pri razvoju mednarodnih revizijskih standardov v sodelovanju z Mednarodno zvezo računovodskih strokovnjakov (IFAC), s posebnim poudarkom na standardih za računovodske izkaze (npr. ISA 700).

Druge izkušnje

2014–2015: Predsedovala skupni delovni skupini danskega združenja pooblaščenih računovodij (FSR) in danskega državnega revizijskega urada z nalogo oblikovanja skupnih smernic za upravljanje in revidiranje državnih subvencij ter standardnega postopka odobritve nepovratnih sredstev za projekte.

2009 in 2011: Organizirala in gostila dve nacionalni konferenci danskega državnega revizijskega urada v letih 2009 in 2011. Konferenca iz leta 2011 se je osredotočala na vrednost revidiranja v javnem sektorju, njen cilj pa je bil prikazati, kako lahko revizija dodatno pripomore k razvoju in inovacijam v tem sektorju.

2008–2010: Članica danskega računovodskega sveta, ki med drugim igra vlogo posvetovalnega odbora ministrstva za finance pri vprašanjih v zvezi z razvojem nacionalnih računovodskih standardov.

Dolgoletne izkušnje v vlogi mentorice za upravljanje v mentorskem programu Djøf, kar pomeni, da svoje izkušnje in veščine delim z različnimi učečimi se, predvsem z novimi vodji.

Tekoče znanje angleškega jezika, dobro praktično znanje francoskega jezika, solidna raven nemščine.

Nekoč aktivna padalka, zdaj pa gledalka, ljubiteljica opere, književnosti in vrtnarjenja.

Kontaktni osebi

Lone Strøm, generalni revizor.

Jørgen Mohr, nekdanji generalni revizor in nekdanji član Evropskega računskega sodišča.

PRILOGA II: ODGOVORI Bettine Michelle Jakobsen NA VPRAŠALNIK

Delovne izkušnje

1.  Navedite svoje poglavitne strokovne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Danskemu državnemu revizijskemu uradu sem se pridružila leta 1990 in imam več kot 25 let izkušenj iz revidiranja javnega sektorja. Z leti sem si nabrala obsežno znanje o finančnih revizijah, revizijah skladnosti in revizijah smotrnosti poslovanja, ki so tri glavne vrste revizij v javnem sektorju.

Več let sem bila odgovorna za pripravo letnih poročil o finančni reviziji danskih javnih računov za odbor za javne finance danskega parlamenta. Ta poročila vključujejo ugotovitve in priporočila za finančno poslovodenje, notranji nadzor in upravljanje tveganja v javnem sektorju.

Poleg tega sem odgovorna za pripravo različnih poročil in memorandumov o revizijah skladnosti in smotrnosti poslovanja za odbor za javne finance. Poročila zajemajo široko področje in odražajo to, kar po mnenju danskega državnega revizijskega urada bistveno prispeva k dobremu finančnemu upravljanju z javnimi sredstvi in izboljšuje učinkovito javno upravo. Nekatera posebna poročila sodijo na posebna področja dejavnosti posameznega ministrstva, medtem ko so druga medsektorska. Teme so različne, od zdravstvenih storitev (npr. učinkovitost bolnišnic, nakup farmacevtskih proizvodov in zdravljenje raka), storitev za državljane (npr. brezdomci, priseljenci in uporaba namenskih nepovratnih sredstev za različne projekte, usmerjene k državljanom), okoljskih vprašanj, do poročil o bonitetnem nadzoru bank po finančni krizi.

Moje poklicno ozadje vključuje dva magisterija – iz prava z Univerze v Köbenhavnu in iz javne uprave z Univerze v Köbenhavnu in Poslovne šole Köbenhavn. Poleg tega imam veliko izkušenj z vodenjem, saj sem več kot deset let delala kot pomočnica generalnega revizorja.

Leta 1997 sem se pridružila Mednarodnemu revizijskemu odboru za NATO v Bruslju. Bila sem prva ženska revizorka, zaposlena v odboru. Na svoji poklicni poti sem bila pogosto edina ženska predstavnica, na primer v revizijskih odborih, zato sem vajena dela v okolju, kjer prevladujejo moški.

V času dela za Nato sem se začela zanimati za sodelovanje na področju revidiranja javnega sektorja na mednarodni ravni. Zato sem se vključila v več mednarodnih oblik sodelovanja na področju revizije, od določanja standardov revidiranja zasebnega in javnega sektorja do članstva v različnih mednarodnih revizijskih odborih.

V teh letih sem v sodelovanju z Mednarodno zvezo računovodskih strokovnjakov (IFAC) pri razvoju revizijskih standardov ISA zastopala INTOSAI (Mednarodno organizacijo vrhovnih revizijskih institucij). Trenutno sem predsednica

odbora za strokovne standarde INTOSAI in odgovorna za razvoj mednarodnih standardov za vrhovne revizijske institucije (ISSAI) z namenom spodbujanja neodvisnih in učinkovitih revizij vrhovnih revizijskih institucij. Imam tudi izkušnje, ki sem jih pridobila kot članica treh mednarodnih revizijskih odborov, ki so neodvisni organi z upravno funkcijo. Med njimi je revizijski odbor Sveta Evrope v Strasbourgu, ki sem mu predsedovala tri leta. Do nedavnega sem bila tudi članica revizijskega odbora Evropskega investicijskega sklada (EIS) in članica revizijskega odbora Evropske investicijske banke (EIB) v Luksemburgu.

Menim, da moje bogate izkušnje na področju revidiranja javnega sektorja, vodstvene izkušnje in mednarodne revizijske izkušnje predstavljajo prednost za delo, ki ga opravlja Evropsko računsko sodišče.

2.  Naštejte tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v svoji poklicni karieri.

Po mojih izkušnjah je revidiranje javnega sektorja bistveno, ker zakonodajnim in nadzornim organom, osebam, ki so odgovorne za upravljanje, in širši javnosti zagotavlja neodvisne in objektivne ocene o upravljanju in uspešnosti vladnih politik, programov ali dejavnosti.

V svojem poklicnem življenju sem si vedno prizadevala, da bi svoje izkušnje na področju revidiranja javnega sektorja uporabila za krepitev odgovornosti in preglednosti, za nenehno izboljševanje in za ohranjanje trajnega zaupanja deležnikov v ustrezno uporabo javnih sredstev in uspešnost javne uprave. Vsi trije primeri, ki sem jih izbrala, se nanašajo na revidiranje javnega sektorja.

1) Izboljšanje življenja državljanov

Revidiranje javnega sektorja je pomemben dejavnik za izboljšanje življenja državljanov (glej Resolucijo generalne skupščine Združenih narodov A/66/209). Kot članica najvišjega vodstva danskega državnega revizijskega urada sodelujem pri številnih strateških odločitvah, na primer v okviru določanja našega letnega strateškega načrta dela. Pred nekaj leti se je danski državni revizijski urad odločil, da se prednostno osredotoči na revizije smotrnosti poslovanja na področjih z dejanskim vplivom na življenje državljanov.

Po tej odločitvi sem bila odgovorna za pripravo široke palete poročil o revizijah smotrnosti poslovanja na področjih, usmerjenih k državljanom, kot so zatočišča za ženske, prizadevanja za vključevanje, nepravilno plačevanje prispevkov za socialno varnost, storitve za brezdomce, preprečevanje bolezni na ravni populacije ter cilji in rezultati zdravljenja raka in nadaljnje spremljanje bolnikov.

Številna poročila so po objavi pripeljala do političnih ukrepov, saj lahko deležniki in državljani zahtevajo odgovornost skrbnikov javnih virov. Posebno poročilo o zatočiščih za ženske je na primer privedlo do tega, da so občine, ki so odgovorne za zatočišča, več pozornosti namenile temu, da ženske prejmejo podporo, do katere so upravičene, tj. družinsko svetovanje in psihoterapijo za otroke. Glede na raznolikost poročil in političnih pobud, ki so bile posledično sprejete, menim, da sem prek revizij javnega sektorja pripomogla k izboljšanju življenja državljanov.

2) Krepitev verodostojnosti, kakovosti in strokovnosti revidiranja javnega sektorja

Vse od službovanja v Natu se zelo zanimam za sodelovanje na področju revidiranja javnega sektorja na mednarodni ravni. Med letoma 2007 in 2012 sem bila podpredsednica, od leta 2012 pa predsednica odbora za strokovne standarde INTOSAI. Odbor za strokovne standarde razvija in vzdržuje mednarodne standarde za vrhovne revizijske institucije (ISSAI) in smernice INTOSAI za dobro upravljanje (INTOSAI GOV). ISSAI so strokovni standardi, ki urejajo revidiranje javnega sektorja po vsem svetu, INTOSAI GOV pa zagotavljajo smernice, namenjene javnim organom.

Spoštovanje visokokakovostnih strokovnih standardov in smernic je ključno za verodostojno in strokovno revidiranje javnega sektorja. Odkar sem postala predsednica odbora za strokovne standarde, si zato prizadevam za boljše poznavanje in uporabo okvira ISSAI za strokovne standarde, vse od deklaracije iz Lime kot temeljnega načela do splošnih smernic revizije.

V odboru za strokovne standarde sodeluje več kot 70 vrhovnih revizijskih institucij – vključno z Evropskim računskim sodiščem. Kot predsednica sem z zadovoljstvom sodelovala s številnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, ki so imele včasih precej različne poglede in prednostne naloge. Tako sem si pridobila veliko izkušenj s pogajanji z drugimi mednarodnimi stranmi in se naučila umetnosti sklepanja kompromisov v razmerah, kjer so ti potrebni za dosego rezultatov.

Podpirala sem tudi okrepljeno strokovno podlago za določanje standardov INTOSAI in v času mojega predsedovanja so bili okviru dodani številni pomembni revizijski standardi, na primer nova temeljna načela revizije (ISSAI 100 – 400). Standard ISSAI 100 določa temeljna načela, ki veljajo za vse revizijske posle v javnem sektorju, ne glede na njihovo obliko ali okvir. Standardi ISSAI 200, 300 in 400 so osnovani na načelih, ki jih je treba uporabiti v okviru finančne revizije, revizije smotrnosti poslovanja in revizije skladnosti. Menim, da sem prispevala h krepitvi verodostojnosti, kakovosti in strokovnosti revidiranja javnega sektorja po vsem svetu.

3) Zagotavljanje trajnega zaupanja deležnikov v uporabo namenskih sredstev

V obdobju 2014– 2015 sem predsedovala skupni delovni skupini, katere naloga je bila priprava občih smernic za upravljanje in revidiranje državnih subvencij ter standardnega postopka odobritve nepovratnih sredstev za projekte. Sem sodijo projekti z različnimi cilji ter različnih razsežnosti in kompleksnosti, nekatera področja pa revidirajo revizorji zasebnega sektorja.

Kot predsednica delovne skupine sem posebej poudarjala pomen zagotavljanja posebnih smernic glede:

• jasnih in izvedljivih ciljev in strategij za nepovratna sredstva in subvencije

• zakonitosti porabe

• preglednega izbirnega postopka za izbiro prosilcev

• preglednega poročanja in objave doseženih rezultatov

• doseganja stroškovne učinkovitosti

Predsedovanje delovni skupini je pomenilo tudi skrb za polno angažiranost vseh udeležencev, pripravo jasnih smernic za delo, ki ga je bilo treba opraviti, ter oblikovanje jasnih sklepov in priporočil. Delovna skupina je končno poročilo pripravila aprila 2015; vanj je vključila smernice za temeljito in pravilno upravljanje namenskih nepovratnih sredstev in subvencij ter opozorila na posebnosti revidiranja javnega sektorja in pogoje, ki jih je pri tem treba izpolnjevati. Delovna skupina je poročilo predstavila na seminarju, kamor je povabila predstavnike vseh ministrstev, tudi zato, da bi okrepila izmenjavo znanj o tem, kako upravljati z nepovratnimi sredstvi in subvencijami. Seminarja se je udeležilo več kot 130 uslužbencev ministrstev.

V istem obdobju sem sprožila in pripravila številna poročila o finančnih revizijah in revizijah smotrnosti poslovanja glede uporabe namenskih nepovratnih sredstev in subvencij, na primer posebno poročilo o sredstvih za zunanje financiranje raziskav v danskih bolnišnicah. Menim, da so te dejavnosti in moja pomembna vloga v njih prispevale k okrepljeni preglednosti in trajnemu zaupanju deležnikov v ustrezno uporabo namenskih subvencij in nepovratnih sredstev v javni upravi.

Neodvisnost

3.  V skladu s Pogodbo so člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog „popolnoma neodvisni“. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Neodvisnost članov Računskega sodišča je bistveni pogoj za delovanje institucije.

Pri nalogah v vlogi članice Računskega sodišča bi upoštevala enake etične standarde, ki jih trenutno spoštujem v danskem državnem revizijskem uradu.

V skladu z deklaracijo iz Lime (ISSAI 1) je neodvisnost vrhovnih revizijskih institucij neločljivo povezana z neodvisnostjo njihovih članov. Na revizijsko osebje vrhovnih revizijskih institucij na njihovi poklicni poti ne smejo vplivati organizacije, ki jih revidirajo, in osebje od takšnih organizacij ne sme biti odvisno. ISSAI 20 (Preglednost in odgovornost vrhovnih revizijskih institucij) zahteva tudi, da vrhovne revizijske institucije uporabljajo visoke standarde poštenosti in etike za osebje na vseh ravneh. Organizacija Transparency International je v svojem poročilu o oceni nacionalnega sistema integritete nedavno danski državni revizijski urad prepoznala kot trden steber v danskem sistemu integritete.

Svoje naloge bi še naprej opravljala z vsemi možnimi jamstvi objektivnosti, nevtralnosti in nepristranskosti. Pri tem ne bi glede opravljanja svojih prihodnjih dolžnosti sprejemala navodil vlad ali drugih strani.

Če bi se znašla v položaju, ko bi lahko zadeva celo zgolj na videz dajala vtis navzkrižja interesov, bi se takoj posvetovala s predsednikom Računskega sodišča. Če bi zadeva lahko vodila k morebitnemu ali dejanskemu navzkrižju interesov, bi predsednika prosila, naj me zadevne naloge razreši in jo preda drugemu članu Računskega sodišča.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se takšen postopek uporablja?

Takšen postopek se na Danskem ne uporablja.

5.  Ali imate poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču? Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam poslovnih ali finančnih interesov oziroma drugih obveznosti, ki bi utegnile biti v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami. Pred kratkim sem ponudila odstop kot članica revizijskega odbora Evropske investicijske banke in revizijskega odbora Evropskega investicijskega sklada.

V skladu s kodeksom ravnanja za člane Računskega sodišča bi predsednika Računskega sodišča seveda seznanila z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter jih dala na voljo javnosti. Trenutno nisem udeležena v nobenem sodnem postopku.

6.  Ali ste se po imenovanju za članico Računskega sodišča pripravljeni odreči položaju, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Nimam nobene izvoljene funkcije niti aktivne funkcije z obveznostmi v politični stranki. Nisem članica politične stranke.

7.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bili udeleženi prebivalci vaše države članice?

Pri revidiranju javnega sektorja bi moral revizor skozi celotno revizijo ohraniti strokovno skrbnost in presojo ter dopuščati možnost, da bi nepravilnosti ali goljufije lahko obstajale ne glede na njegove pretekle izkušnje s poštenostjo in integriteto vodstva subjekta ali oseb, ki so odgovorne za upravljanje.

Računsko sodišče v skladu s členom 287(2) PDEU preveri zakonitost in pravilnost vseh prihodkov in odhodkov ter to, ali je bilo finančno poslovodenje dobro. Poroča o vseh primerih nepravilnosti.

Osebno se zavzemam za načelo nične strpnosti do goljufij in korupcije. Računsko sodišče mora v svojih preiskavah za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, sodelovati z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).

Ne glede na osebo ali državo članico, ki bi jo to zadevalo, bi zagotovila, da se vsak primer suma goljufije ali korupcije, odkrit v postopku revizije, za katerega bi bila odgovorna, nemudoma prijavi Olafu.

Opravljanje nalog

8.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah?

Ključni element kulture dobrega finančnega poslovodenja je, da vlade in drugi subjekti javnega sektorja pri zagotavljanju storitev državljanom in drugim uporabnikom odgovorno ravnajo s sredstvi, ki izvirajo iz obdavčitev in drugih virov. Javni subjekti so za njihovo upravljanje in smotrnost poslovanja odgovorni tako tistim, ki sredstva zagotavljajo, kot tistim, ki so odvisni od izvajanja storitev. Po mojem mnenju je kultura dobrega finančnega poslovodenja bistven pogoj za zagotavljanje potrebnih storitev državljanom in čim večjo učinkovitost nadzora deležnikov.

Na podlagi svojih izkušenj z revidiranjem javnega sektorja menim, da bi morala kultura dobrega finančnega poslovodenja v vsaki javni službi vključevati vsaj naslednje elemente:

• jasni in operativni cilji in strategije

• informiranje in usposabljanje zaposlenih

• jasno določena področja pristojnosti in odgovornosti

• osredotočenost na zakonitost porabe

• učinkovit sistem notranjega nadzora

• učinkovit informacijski sistem za upravljanje in sistem poročanja

• pregledno poročanje in objavljanje doseženih rezultatov

• zdrava in etična kultura poslovodenja

• osredotočenost na doseganje stroškovne učinkovitosti

Zato, da ti ključni elementi delujejo in se dosledno uporabljajo, je potrebna trdna revizijska ureditev.

Učinkovit zunanji revizor bi moral izvajati revizije operacij, priporočati načine za izboljšanje operacij in najti pravo ravnovesje med tveganji in stroški nadzora ter spremljati učinkovito izvajanje revizijskih priporočil.

9.  V skladu s Pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Mandat Računskega sodišča, kot je določen s Pogodbo, zagotavlja okvir za to, da sodišče opravlja nalogo neodvisnega zunanjega revizijskega organa proračuna EU. Čeprav mandat Računskemu sodišču dopušča znatno raven prožnosti glede najboljšega načina izvajanja nalog in čim večjega učinka, menim, da je treba priznati, da je dodana vrednost poročil Računskega sodišča odvisna od tega, kako deležniki ta poročila uporabljajo.

Menim, da je zelo pomembno imeti dobre in konstruktivne stike s političnimi deležniki sodišča, kot sta Parlament in zlasti Odbor za proračunski nadzor, da bi zagotovili, da revizijska poročila Računskega sodišča izpolnjujejo potrebe deležnikov. Pogoj za dosego kar največjega učinka je, da prejemniki poročil le-ta dojemajo kot relevantna in pravočasna. Poleg tega je mogoče učinek revizijskih poročil povečati z učinkovito politiko komuniciranja in vključevanjem deležnikov v dialog o sklepih in priporočilih, ki so zapisana v poročilih.

Menim, da je Računsko sodišče priznalo, da morajo biti njegova posebna poročila bolj relevantna in pravočasna, prizadeva pa si tudi za večjo dodano vrednost svojih letnih poročil, ki bi segala dlje od stopnje napak.

V danskem državnem revizijskem uradu smo pred kratkim racionalizirali postopke revizij smotrnosti poslovanja in lahko zdaj odboru za javne finance predložimo poročila o revizijah smotrnosti poslovanja v 12 mesecih (vključno s fazo načrtovanja). Pri svojih prihodnjih nalogah bi poskušala uporabiti izkušnje, ki sem si jih pridobila pri racionalizaciji postopkov v danskem državnem revizijskem uradu, v prid Računskega sodišča in Parlamenta.

Tako bi si pri opravljanju svojih prihodnjih nalog prizadevala za nenehne izboljšave poročil Računskega sodišča in v okviru tega procesa spodbujala redno izmenjavo mnenj z Odborom za proračunski nadzor, da bi na Računskem sodišču lahko preučili njegove povratne informacije v zvezi z izvedenimi pomembnimi spremembami.

Po svojih najboljših močeh nameravam spodbujati in podpirati učinkovito in trajno sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom – zlasti Odborom za proračunski nadzor. Zato bi organom Parlamenta z veseljem posredovala in pojasnjevala različna poročila in revizijske ugotovitve Računskega sodišča ter prispevala k predstavitvam ipd., da bi bil parlamentarni nadzor nad sredstvi EU čim bolj učinkovit.

10. Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Revidiranje smotrnosti poslovanja je neodvisno, objektivno in zanesljivo preverjanje, ali vlada oziroma podjetja, sistemi, operacije, programi in dejavnosti EU delujejo v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (v anglščini trije E-ji: economy, efficiency, effectiveness) in ali jih je mogoče izboljšati. Po mojem mnenju je ključni sestavni del revidiranja smotrnosti poslovanja zagotavljanje stroškovne učinkovitost dodeljenih sredstev in doseganja želenih rezultatov ali učinkov v celoti.

Pri revidiranju javnega sektorja so gospodarnost, učinkovitost in uspešnost opredeljene takole:

1) 1) Načelo gospodarnosti pomeni čim manjše stroške virov ob ustreznem upoštevanju kakovosti. Uporabljeni viri morajo biti na voljo pravočasno, v ustrezni količini in kakovosti ter po najboljši ceni.

2) Načelo učinkovitosti pomeni, da se razpoložljivi viri čim bolje izkoristijo. Zadeva odnos med uporabljenimi viri in rezultati v smislu količine, kakovosti in pravočasnosti.

3) 3) Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

Po mojih izkušnjah je revizija smotrnosti poslovanja namenjena zagotavljanju novih informacij, analiz in vpogledov ter, če je to potrebno, priporočil za izboljšanje. V reviziji smotrnosti poslovanja revizor pregleda uspešnost določenega področja glede na primerna merila ter analizira vzroke za odstopanje od teh meril ali druge ugotovljene težave. Namen je odgovoriti na ključna revizijska vprašanja in vodstvu zagotoviti priporočila za izboljšanje.

Revidiranje smotrnosti poslovanje je znano tudi kot revidiranje učinkovitosti porabe sredstev, pripomore pa k dobremu upravljanju, odgovornosti in preglednosti. Ustrezna poraba sredstev EU je pomembna za vse državljane EU in Računsko sodišče igra ključno vlogo pri zagotavljanju relevantnih poročil o revizijah smotrnosti poslovanja. Po finančni krizi bi bilo lahko revidiranje smotrnosti poslovanja posebno učinkovito pri zagotavljanju odgovorov državljanom EU in deležnikom o izvajanju programov in politik EU, pri zagotavljanju tega, da se omejena javna sredstva uporabijo za dosego čim večjega učinka.

Po mojem mnenju bi morala poročila Računskega sodišča o revizijah smotrnosti poslovanja zagotavljati Evropskemu parlamentu – in Odboru za proračunski nadzor – trdno podlago za sprejemanje odločitev Parlamenta o uporabi sredstev EU in terjanje odgovornosti Komisije. Poročila o revizijah smotrnosti poslovanja bi morala deležnikom zagotoviti ustrezne in pravočasne informacije o porabi sredstev EU, o izvajanju in izvrševanju programov in projektov tako na ravni Komisije kot na ravni držav članic.

Poleg tega bi morala vsebovati jasna in natančna revizijska priporočila vodstvu o tem, kako naj programe in projekte izboljšajo – zlasti z vidika spodbujene izmenjave zgledov dobre prakse in zagotavljanja stroškovne učinkovitosti. Vodstvo je odgovorno za odpravljanje pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med revizijo. Zato je pomembno, da znotraj vodstvenih struktur obstaja jasna delitev odgovornosti v smislu kaj, kdo in kdaj mora narediti. Tudi notranja revizijska služba bi lahko igrala pomembno vlogo pri krepitvi teh vidikov.

Po mojih izkušnjah revidiranje smotrnosti poslovanja običajno sicer prinaša retroaktivni vidik, toda priporočila v revizijskem poročilu so osnovana na veliko znanja, teg pa je mogoče uporabiti v prihodnje.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Člen 287(3) PDEU določa, da v primeru revizije v državah članicah Računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Osemdeset odstotkov proračuna EU se porabi v okviru deljenega upravljanja med Komisijo in državami članicami, zato je sodelovanje med Evropskim računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami bistveno. Kontaktni odbor evropskih vrhovnih revizijskih institucij po mojem mnenju zagotavlja dobro platformo za takšno sodelovanje. Trenutno na primer potekajo razprave o revizijskem sodelovanju v okviru strategije Evropa 2020.

A tako kot v številnih drugih odnosih na področju revizij je pri revidiranju proračuna EU še vedno mogoče spodbujati stalne izboljšave v odnosu med Evropskim računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom.

Menim, da bi bilo povečano sodelovanje med Evropskim računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami koristno, na primer pri izmenjavi znanja o načrtovanju revizij, revizijskih izkušnjah in rezultatih revizij. Še eno področje sodelovanja bi bila lahko izmenjava izkušenj v zvezi z racionalizacijo postopkov za revidiranje smotrnosti poslovanja, tako da bi posebna poročila lahko Parlamentu predložili v krajšem časovnem okviru. Učenje iz izkušenj drug drugega bi bilo zelo koristno, da bi deležnikom zagotovili pravočasne in ustrezne informacije.

V danskem državnem revizijskem uradu smo povečali revizijsko delo na področju financiranja EU. Kot ena redkih vrhovnih revizijskih institucij izdajamo na podlagi izvedenega revizijskega dela revizijsko mnenje o zakonitosti in pravilnosti porabe sredstev EU na Danskem. Odboru za javne finance smo predložili tudi več posebnih poročil o revizijah sredstev EU na Danskem, nazadnje dve poročili v letu 2014.

Več let sem dejavno spodbujala sodelovanje med vrhovnimi revizijskimi institucijami, bodisi v okviru določanja revizijskih standardov, izmenjave znanja in izkušenj bodisi pri izvajanju skupnih ali vzporednih revizij. Pri opravljanju svojih prihodnjih nalog bi si še naprej prizadevala za okrepljen in konstruktiven dialog ter podporo in učinkovito sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom, da bi okrepili odgovornost za sredstva EU.

Druga vprašanja

Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za članico Računskega sodišča negativno?

Zelo sem predana temu, da bi postala članica Računskega sodišča, mu služila po svojih najboljših močeh in tesno sodelovala s Parlamentom in z njegovim Odborom za proračunski nadzor. Upam, da bodo moja pisna in ustna dokazila to izpričala in prepričala poslance Evropskega parlamenta.

Pogodba izrecno zahteva neodvisnost in strokovnost članov Računskega sodišča. Če bi Parlament podvomil o moji neodvisnosti in strokovni usposobljenosti ter bi si zato izoblikoval negativno mnenje glede mojega imenovanja, bi svojo kandidaturo umaknila.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Dan Nica, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Michael Theurer, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Monika Hohlmeier, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Patricija Šulin
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Preuß