POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem

22.6.2015 - (COM(2013)0813 – C7-0431/2013 – 2013/0402(COD)) - ***I

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Constance Le Grip

Postopek : 2013/0402(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0199/2015

Predložena besedila :

A8-0199/2015

Razprave :

PV 13/04/2016 - 22
CRE 13/04/2016 - 22

Glasovanja :

PV 14/04/2016 - 7.7
CRE 14/04/2016 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0131

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem

(COM(2013)0813 – C8-0431/2013 – 2013/0402(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0813),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0431/2013),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014[1],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0199/2015),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA^[2]*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2013/0402 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[4],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Podjetja in nekomercialne raziskovalne ustanove vlagajo v pridobivanje, razvoj in praktično uporabo strokovnega znanja in izkušenj ter informacij, ki so valuta na znanju temelječega gospodarstva in dajejo konkurenčno prednost. Te naložbe v ustvarjanje in uporabo intelektualnega kapitala so odločilne za njihovo konkurenčnost in inovacijsko uspešnost na trgu in torej donosnost naložb, kar je osnovna motivacija za poslovne raziskave in razvoj. Podjetja se pri apropriaciji rezultatov lastnih inovacijskih dejavnosti poslužujejo različnih sredstev, kadar odprtost ne dovoljuje polnega izkoriščanja njihovih naložb v raziskave in inovacije. En način je uporaba ▌ pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pravice iz modela ali avtorske pravice. Drug način je zavarovanje dostopa in izkoriščanje znanja in izkušenj, ki jih subjekt šteje za dragocene in ki niso splošno znani. Takšno dragoceno strokovno znanje in izkušnje ter poslovne informacije, ki niso razkrite in jih namerava subjekt ohraniti zaupne, se imenujejo poslovne skrivnosti. Podjetja ne glede na svojo velikost poslovne skrivnosti vrednotijo enako kot patente in druge oblike pravic intelektualne lastnine ter uporabljajo zaupnost kot orodje za upravljanje poslovne konkurenčnosti in raziskovalnih inovacij. Te zajemajo najrazličnejše informacije, ki presegajo zgolj tehnološko znanje in komercialne podatke, kot so informacije o odjemalcih in dobaviteljih, poslovni načrti ali tržne raziskave in strategije. Zlasti mala in srednja podjetja (MSP) bolj cenijo in se zanašajo na poslovne skrivnosti, ker je uporaba pravic intelektualne lastnine ponavadi draga, MSP pa pogosto nimajo dovolj specializiranih človeških in finančnih virov za upravljanje in varovanje pravic intelektualne lastnine. Z zaščito tako širokega obsega strokovnega znanja in izkušenj ter komercialnih informacij – bodisi kot dopolnitev bodisi kot alternativa pravicam intelektualne lastnine – poslovne skrivnosti ustvarjalcu omogočajo, da iz svojih stvaritev in inovacij ustvari dobiček, zato so še posebej pomembne za poslovno konkurenčnost in za raziskave in razvoj ter inovacijsko uspešnost.

(2) Odprte inovacije so spodbuda novim idejam, ki bodo zadovoljile potrebe potrošnikov in se spoprijele z družbenimi izzivi, da bi našle svoje mesto na trgu. So pomemben vzvod za ustvarjanje novega znanja in so osnova za pojav novih in inovativnih poslovnih modelov, ki temeljijo na uporabi so-ustvarjenega znanja. ▌ Skupne raziskave, vključno s čezmejnim sodelovanjem, so še posebej pomembne za povečanje obsega poslovnih raziskav in razvoja na notranjem trgu. Razširjanje znanja in informacij bi moralo veljati kot bistveno za namene zagotavljanja dinamičnih, pozitivnih in enakih možnosti za razvoj podjetij, zlasti MSP. Na notranjem trgu, kjer so ovire za tovrstno čezmejno sodelovanje minimalne in kjer sodelovanje ni izkrivljeno, bi morale intelektualne stvaritve in inovacije spodbujati naložbe v inovativne procese, storitve in izdelke. Takšno spodbudno okolje za intelektualne stvaritve in inovacije, v katerem se ne ovira zaposlitvena mobilnost, je pomembno tudi za rast zaposlovanja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva Unije. Poslovne skrivnosti imajo v okviru raziskav, razvoja in inovacij pomembno vlogo pri varovanju izmenjave znanja med podjetji, zlasti MSP, in raziskovalnimi ustanovami na notranjem trgu in zunaj njega. Podjetja najpogosteje zavarujejo svoje intelektualne stvaritve in inovativno strokovno znanje in izkušnje s poslovnimi skrivnostmi, vendar slednje po veljavnem pravnem okviru Unije uživajo najmanjšo zaščito pred neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem s strani tretjih oseb.

(3) Inovativna podjetja so vse pogosteje izpostavljena nepoštenim praksam, katerih namen je protipravna prilastitev poslovnih skrivnosti s krajo, nedovoljenim kopiranjem, gospodarskim vohunjenjem in kršenjem zahtev glede zaupnosti, pa naj izvirajo iz Unije ali zunaj nje. Nedavne spremembe, kot so globalizacija, večji obseg oddaje del zunanjim izvajalcem, daljše dobavne verige, vse večja uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije, prispevajo k povečanju tveganja pojava navedenih praks. Neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti ogrozi sposobnost zakonitega imetnika poslovne skrivnosti, da pri donosu od produktov svojih inovacijskih prizadevanj izkoristi prednost prvega na trgu. Brez učinkovitih in primerljivih pravnih sredstev, s katerimi bi bilo mogoče varovati poslovne skrivnosti po vsej Uniji, so ogrožene pobude za začetek čezmejnih inovacijskih dejavnosti na notranjem trgu, poslovne skrivnosti pa ne morejo izpolniti svojega potenciala kot gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Tako se odvračata inovativnost in ustvarjalnost, obseg naložb pa se manjša, kar ovira nemoteno delovanje notranjega trga in ogroža njegov potencial za krepitev rasti.

(4) ▌Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS) ▌med drugim vsebuje določbe o varovanju poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem s strani tretjih oseb; to so splošni mednarodni standardi. Ta sporazum, ki je bil odobren z Sklepom Sveta 94/800/ES, zavezuje vse države članice in tudi Unijo samo[5]. Nekatere države članice imajo zakonodajo za varovanje poslovnih skrivnosti pred protipravno prilastitvijo, medtem ko nekatere države članice niso opredelile poslovne skrivnosti in nimajo zavezujoče zakonodaje za varovanje pred protipravno prilastitvijo poslovnih skrivnosti. Takšne razmere ustvarjajo vrzeli in ovire za učinkovito delovanje notranjega trga. Prav tako je primerno na ravni Unije določiti, v katerih primerih so pridobitev, uporaba in razkritje poslovne skrivnosti zakoniti in v katerih neupravičeni, ter omejiti obdobje za uporabo postopkov za uveljavljanje nadomestila, da bo direktiva izpolnjevala svoj namen dosledne zaščite poslovnih skrivnosti v Uniji.

(5) ▌ V posameznih državah članicah je uveljavljena precej različna zakonodaja, kar zadeva varstvo poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem s strani tretjih oseb. Tako na primer nimajo vse države članice sprejetih nacionalnih opredelitev pojmov poslovne skrivnosti in/ali neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti, kar pomeni, da varovanje ni splošno dostopno in se njegov obseg med državami članicami razlikuje. Prav tako ni doslednosti kar zadeva pravna sredstva v civilnem pravu, ki so na voljo v primerih neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovnih skrivnosti, saj v vseh državah članicah ni vedno mogoča izdaja odredbe o opustitvi dejavnosti ali ravnanja zoper tretje osebe, ki niso konkurenti zakonitega imetnika poslovne skrivnosti. Do razlik med državami članicami prihaja tudi v zvezi z obravnavo tretjih oseb, ki so pridobile poslovne skrivnosti v dobri veri, vendar so naknadno – ob njihovi uporabi – izvedele, da je njihova pridobitev izhajala iz predhodne neupravičene pridobitve s strani druge osebe.

(6) Nacionalna pravila se razlikujejo tudi glede vprašanja, ali lahko zakoniti imetnik poslovne skrivnosti zahteva uničenje blaga, ki ga je proizvedla tretja oseba, ki je neupravičeno uporabila poslovno skrivnost, ali pa vračilo oziroma uničenje katerih koli dokumentov, datotek ali gradiva, ki vsebujejo ali uveljavljajo neupravičeno pridobljeno ali uporabljeno poslovno skrivnost. Prav tako veljavna nacionalna pravila glede izračuna odškodnine ne upoštevajo vedno nematerialne narave poslovne skrivnosti, zaradi česar je težko dokazati dejanske izgubljene dobičke ali nepravično obogatitev kršitelja, kadar zadevnim informacijam ni mogoče določiti tržne vrednosti. Zgolj malo držav članic dovoljuje uporabo abstraktnih pravil za izračunavanje odškodnine na podlagi razumnega avtorskega honorarja ali pristojbine, ki bi lahko bila dolgovana, če bi obstajala licenca za uporabo poslovne skrivnosti. Poleg tega predpisi mnogih držav članic ne jamčijo ohranitve zaupnosti poslovne skrivnosti, če imetnik poslovne skrivnosti vloži zahtevek zaradi domnevne neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti s strani tretje osebe, kar zmanjšuje privlačnost obstoječih ukrepov in pravnih sredstev ter slabi zagotovljeno varovanje.

(7) Razlike v pravnem varstvu poslovnih skrivnosti v različnih državah članicah pomenijo, da poslovne skrivnosti ne uživajo enakovredne ravni varovanja po vsej Uniji, kar povzroča razdrobljenost notranjega trga na tem področju in slabi splošni odvračilni učinek predpisov. To negativno učinkuje na notranji trg, saj razlike zavirajo spodbude podjetjem za opravljanje čezmejnih gospodarskih dejavnosti, povezanih z inovacijami, vključno s sodelovanjem s partnerji na področju raziskav ali proizvodnje, zunanjim izvajanjem ali vlaganjem v drugih državah članicah, ki bi temeljili na uporabi informacij, varovanih kot poslovna skrivnost. Čezmejne mreže za raziskave in razvoj ter inovacijske dejavnosti, vključno s povezano proizvodnjo in posledično čezmejno trgovino, postajajo manj privlačne in bolj kompleksne v Uniji, kar povzroča tudi inovacijsko neučinkovitost na ravni Unije. Poleg tega se v državah članicah pojavljajo večja poslovna tveganja s sorazmerno nižjo stopnjo varovanja, kar pomeni, da je mogoče poslovno skrivnost ukrasti ali jo lažje neupravičeno pridobiti. Zaradi tega prihaja do neučinkovitega dodeljevanja kapitala rast spodbujajočim inovacijam na notranjem trgu, kar je posledica visokih stroškov zaščitnih ukrepov, ki nadomeščajo nezadostno pravno varstvo v nekaterih državah članicah. Ta položaj prav tako spodbuja dejavnosti nelojalnih konkurentov, ki bi lahko po neupravičeni pridobitvi poslovne skrivnosti tako pridobljeno blago razširili po notranjem trgu. Razhajanja zakonodajnih ureditev lajšajo tudi uvoz blaga iz tretjih držav v Unijo prek vstopnih točk s šibkejšim varovanjem, kadar se oblikovanje, proizvodnja ali trženje takšnega blaga opirajo na ukradene ali sicer neupravičeno pridobljene poslovne skrivnosti. Na splošno takšna razhajanja ovirajo pravilno delovanje notranjega trga.

(8) Primerno je določiti predpise na ravni Unije za zbližanje nacionalnih zakonodajnih sistemov, da se za primere neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti zagotovi zadostna in skladna raven nadomestila na celotnem enotnem trgu. Za ta namen je treba vzpostaviti enotno opredelitev poslovne skrivnosti, ne da bi se pri tem omejila vsebina, ki jo je treba zavarovati pred protipravno prilastitvijo. Takšna opredelitev bi morala biti oblikovana tako, da bi zajemala poslovne informacije, tehnološke informacije ter strokovno znanje in izkušnje, kadar obstajata upravičen interes za njihovo zaupnost in upravičeno pričakovanje po ohranitvi takšne zaupnosti. Poleg tega naj bi take informacije ali strokovno znanje in izkušnje imeli dejansko ali potencialno tržno vrednost. Take informacije ali strokovno znanje in izkušnje bi morali šteti, kot da imajo tržno vrednost, zlasti če bi njihova neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje lahko škodovali interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor, ali bi škodovala njenemu znanstvenemu ali tehničnemu potencialu, poslovnim ali finančnim interesom, strateškim položajem ali konkurenčni sposobnosti. Po svoji naravi bi morale biti iz takšne opredelitve izključene trivialne informacije in ne bi smeli biti zajeti znanje in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo med rednim opravljanjem dela in ki so splošno znani ali zelo lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

(9) Pomembno je tudi določiti okoliščine, v katerih je pravno varstvo upravičeno. Zato je treba določiti ravnanje in prakse, ki jih je mogoče razumeti kot neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti. ▌

(9a) Pomembno je razjasniti, da sprejeti ukrepi za varovanje poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem, ne bi smeli vplivati na uporabo prava Unije ali nacionalnih predpisov, ki zahtevajo razkritje informacij, tudi poslovnih skrivnosti, javnosti ali javnim organom, predpisov, ki javnim organom dovoljujejo zbiranje informacij za opravljanje njihovih nalog, ali predpisov, ki tem javnim organom dovoljujejo nadaljnje razkritje ustreznih informacij javnosti. To velja zlasti za predpise o razkritju poslovnih informacij s strani institucij in teles Unije ali nacionalnih javnih organov, ki jih imajo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001[6], Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1367/2006[7] in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/4/EC[8] ali drugih predpisov o dostopu javnosti do dokumentov ali o obveznostih nacionalnih javnih organov glede preglednosti.

(9b) Pridobitev, uporabo ali razkritje poslovnih skrivnosti, ko to zahteva ali dovoljuje zakonodaja, bi morali obravnavati kot zakonito za namene te direktive brez poseganja v obveznosti o zaupnosti poslovnih skrivnosti ali omejitev njihove uporabe, ki jih prejemniku informacij nalaga pravo Unije ali nacionalno pravo. Direktiva zlasti ne bi smela javnih organov izključiti iz obveznosti o zaupnosti, ki veljajo zanje glede informacij, ki jih prejmejo od imetnikov poslovne skrivnosti, ne glede na to, ali so te obveznosti opredeljene v nacionalnem pravu ali pravu Unije. To med drugim zadeva obveznosti o zaupnosti informacij, ki jih javni naročniki prejmejo v pri postopkih javnega naročanja, kot so na primer navedene v Direktivi 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta[9], Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta[10] ali Direktivi 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta[11].

(9c) Ta direktiva ne določa kazenskih ukrepov za osebe, ki neupravičeno pridobijo, uporabijo ali razkrijejo poslovno skrivnost. Zato ne posega v pravico držav članic, da določbe civilnega in gospodarskega prava dopolnijo z ukrepi kazenskega prava. Ko države članice pripravijo takšne ukrepe, bi vseeno morale v celoti spoštovati zaščitne ukrepe iz te direktive, da bi zagotovile ustrezno ravnotežje med varstvom poslovnih skrivnosti in svobodo gospodarske pobude, izražanja in obveščanja.

(10) Da se zaščiti interes inovacij in spodbudi konkurenca, določbe te direktive ne bi smele ustvarjati kakršnih koli izključnih pravic do strokovnega znanja in izkušenj ali informacij, ki so varovane kot poslovna skrivnost. Tako ostaja mogoče, da subjekti neodvisno odkrijejo enako strokovno znanje in izkušnje ter informacije, konkurenti imetnika poslovne skrivnosti pa imajo možnost, da z obratnim inženiringom proučijo zakonito pridobljeni izdelek. Zdravo konkurenco, ki nastane zaradi upravičene uporabe podatkov, vključno s podatki, pridobljenimi z obratnim inženiringom, je sicer treba spodbujati, vendar se je nujno tudi spopasti z nepoštenimi trgovinskimi praksami.

(10a) V nekaterih industrijskih sektorjih, kjer ustvarjalci in inovatorji ne morejo uporabiti izključnih pravic in kjer so inovacije tradicionalno temeljile na poslovnih skrivnostih, je dandanes mogoče izdelek, ko je enkrat na trgu, zlahka proizvesti z obratnim inženiringom. V teh primerih bi ti ustvarjalci in inovatorji lahko postali žrtve praks, kot sta zajedavsko kopiranje ali suženjsko posnemanje, ki se okoriščajo z njihovim ugledom in inovacijami. Nekatere nacionalne zakonodaje o nepošteni konkurenci urejajo te prakse. Cilj direktive ni refomirati ali harmonizirati zakonodajo o nepošteni konkurenci na splošno, vendar bi bilo primerno, če bi Komisija skrbno preučila potrebnost ukrepov Unije na tem področju.

(11) V skladu z načelom sorazmernosti bi morali biti ukrepi in pravna sredstva, namenjeni varovanju poslovnih skrivnosti, oblikovani tako, da bi izpolnili cilj nemoteno delujočega notranjega trga za raziskave in inovacije, zlasti z odvračilnim učinkom zoper neupravičeno pridobitev, razkritje in uporabo poslovne skrivnosti, ne da bi pri tem ogrožali ali spodkopavali temeljne pravice in svoboščine ali interese javnosti, kot so javna varnost, varstvo potrošnikov, javno zdravje in varstvo okolja, ter ne da bi posegali v mobilnost delavcev. V zvezi s tem ukrepi in pravna sredstva zagotavljajo, da pristojni sodni organi upoštevajo dejavnike, kot so vrednost poslovne skrivnosti, resnost ravnanja, ki pomeni neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, ter učinek takšnega ravnanja. Poskrbeti je treba tudi za to, da bodo imeli pristojni sodni organi diskrecijsko pravico pri ugotavljanju interesov strank v sporu ter interesov tretjih oseb, med drugim tudi potrošnikov, če je primerno.

(12a) Ukrepi in pravna sredstva, določena v tej direktivi, ne bi smela omejevati dejavnosti prijave nepravilnosti. Zato varovanje poslovne skrivnosti ne bi smelo vključevati primerov, v katerih je razkritje poslovne skrivnosti v interesu javnosti, če se ob tem razkrije neposredno relevantna kršitev ali nepravilno ravnanje. Slednje pristojnim sodnim organom ne bi smelo preprečevati, da dovolijo izjemo pri uporabi ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, če je imela tožena stranka vse razloge, da je verjela, da je bilo njeno ravnanje v skladu z ustreznimi merili iz te direktive.

(12b) Bistveno je, da države članice spoštujejo svobodo tiska in medijev, kot je določena v členu 11(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in tako zagotovijo, da direktiva ne omejuje novinarskega dela, zlasti glede preiskovanja, zaščite virov informacij in pravice javnosti do obveščenosti.

(12c) Zaradi povečane uporabe spletnih storitev za poslovanje in raziskave, shranjevanja bolj zaupnih podatkov v virtualnih skladiščih ter na splošno povečane uporabe e-trgovanja in digitalizacije je treba uskladiti zakonodajo v Uniji, s čimer bi zaščitili pred nezakonito uporabo poslovnih skrivnosti, kar bi utrdilo zaupanje in varstvo med podjetjem in potrošnikom in spodbudilo oblikovanje enotnega digitalnega trga, ki je eden od temeljev učinkovitega delovanja notranjega trga.

(13) Da bi ohranili nemoteno delovanje notranjega trga za raziskave in inovacije ter v interesu pravne varnosti in ker se od legitimnih imetnikov poslovnih skrivnosti pričakuje, da skrbno ravnajo pri ohranjanju zaupnosti svoje dragocene poslovne skrivnosti in spremljanju njene uporabe, se zdi primerno, da se omeji možnost vložitve pravnega sredstva za zaščito poslovne skrivnosti na ▌obdobje treh let po dnevu, ko se je imetnik poslovne skrivnosti zavedel, ali je imel razlog, da se je zavedel, da je tretja oseba neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila njegovo poslovno skrivnost.

(14) Možnost izgube zaupnosti poslovne skrivnosti med pravdnim postopkom pogosto odvrne legitimne imetnike poslovnih skrivnosti od uvedbe postopka za obrambo svoje poslovne skrivnosti, kar ogroža učinkovitost razpoložljivih ukrepov in pravnih sredstev. Zato je nujno treba določiti posebne zahteve, namenjene varovanju zaupnosti poslovne skrivnosti, ki je predmet spora, med sodnim postopkom, uvedenim za njeno obrambo, pri čemer pa je treba z ustreznimi zaščitnimi ukrepi zagotoviti pravico do nepristranskega sojenja. Te zahteve bi morale vključevati možnost omejitve dostopa do dokaznega gradiva ali obravnav, ali možnost objave zgolj nezaupnih elementov sodnih odločb. Če je glavni namen postopka oceniti naravo informacij, ki so predmet spora, ta omejitev ne bi smela preprečiti, da ima vsaj ena oseba vsake stranke v postopku in njihovi pravni zagovorniki popoln dostop do vseh dokumentov v spisu. Kadar sodnik izreče tako omejitev, bi se moral prepričati, da je vsaka stranka v postopku ustrezno zastopana. Takšna zaščita bi morala ostati veljavna tudi po koncu sodnega postopka, dokler informacije, ki so del poslovne skrivnosti, ne bi prišle v javno uporabo.

(15) Če tretja oseba neupravičeno pridobi, uporabi ali razkrije poslovno skrivnost, ima to lahko uničujoče posledice za legitimnega imetnika poslovne skrivnosti, saj se po njenem javnem razkritju ne more več vrniti v položaj, v katerem je bil pred izgubo poslovne skrivnosti. Tako je nujno treba zagotoviti hitre in dostopne začasne ukrepe za takojšnjo prekinitev neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Takšni ukrepi morajo biti na voljo, ne da bi bilo treba čakati na meritorno odločitev, pri čemer je treba ustrezno spoštovati pravico do obrambe in načelo sorazmernosti ob upoštevanju značilnosti sporne zadeve. Morda bo treba uvesti tudi jamstva, ki bodo zadoščala za kritje stroškov in škode, ki jih je utrpela tožena stranka, ker je bil vložen neupravičen zahtevek, zlasti kadar bi zamude v postopku legitimnemu imetniku poslovne skrivnosti povzročile nepopravljivo škodo.

(16) Iz istega razloga je treba določiti tudi ukrepe za preprečitev nadaljnje neupravičene uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Da bi bili ukrepi prepovedi učinkoviti in sorazmerni, bi morali biti ▌ dovolj dolgotrajni, da se odpravi kakršna koli trgovska korist, ki bi jo tretja oseba lahko pridobila iz neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti, tudi kadar se takšna poslovna skrivnost uporablja za opravljanje storitev, ter časovno omejeni, da se prepreči ustvarjanje neutemeljenih ovir za konkurenco na notranjem trgu. V vsakem primeru noben tovrsten ukrep ne bi smel biti izvršljiv, če bi bile informacije, ki so bile prvotno zajete v poslovni skrivnosti, v javni uporabi iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati toženi stranki.

(17) Poslovne skrivnosti se lahko neupravičeno uporabijo za oblikovanje, proizvodnjo, razvoj ali trženje storitev ali blaga ali sestavin blaga ali storitev, ki se lahko razširjajo po celotnem notranjem trgu, kar lahko škodi poslovnim interesom imetnika poslovne skrivnosti in delovanju notranjega trga. V ▌ primerih, ko je bila dokazana neupravičena pridobitev in če zadevna poslovna skrivnost precej vpliva na kakovost, vrednost ali ceno tako pridobljenega blaga ali na znižanje stroškov oziroma na olajšanje ali pospešitev procesov njegove proizvodnje ali trženja, je pomembno, da so sodni organi pooblaščeni, da naložijo ustrezne ukrepe za prepoved trženja navedenega blaga ali njegov umik iz prodaje. Glede na globalno naravo trgovine je treba poleg tega zagotoviti, da ukrepi vključujejo prepoved uvoza navedenega blaga v Unijo ali njegovega skladiščenja z namenom, da se ga ponudi ali da na trg. Ob upoštevanju načela sorazmernosti naj korektivni ukrepi ne bi nujno pomenili uničenja blaga, če so na voljo druge smotrne rešitve, kot je onemogočitev kršitve v zvezi z blagom, ali odstranitev blaga s trga, na primer z njegovo podaritvijo dobrodelnim organizacijam.

(18) Oseba lahko poslovno skrivnost prvotno pridobi v dobri veri in se šele pozneje, na primer ob prejemu obvestila imetnika izvirne poslovne skrivnosti, zave, da njeno poznavanje zadevne poslovne skrivnosti izvira iz virov, ki to poslovno skrivnost uporabljajo ali razkrivajo na protipraven način. Da naloženi korektivni ukrepi ali sodne odredbe v navedenih okoliščinah ne bi povzročali nesorazmerne škode tej osebi, bi morale države članice omogočiti, da se v ustreznih primerih oškodovani stranki kot nadomestni ukrep dodeli denarno nadomestilo, ki pa ne bi smelo presegati zneska avtorskega honorarja ali pristojbin, dolgovanega oškodovani stranki, če bi oseba, ki je poslovno skrivnost pridobila v dobri veri, pridobila dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti. To nadomestilo se dodeli za obdobje, v katerem bi imetnik izvirne poslovne skrivnosti lahko preprečil njeno uporabo. Vendar, če bi protipravna uporaba poslovne skrivnosti pomenila kršitev zakonov, ki ni določena v tej direktivi, ali bi verjetno škodila potrošnikom, takšna neupravičena uporaba ne bi smela biti dovoljena.

(19) Da bi osebi, ki se zaveda ali bi se razumno morala zavedati, da je neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost, preprečili pridobitev koristi od takšnega ravnanja in da bi oškodovanemu imetniku poslovne skrivnosti v največjem možnem obsegu omogočili vrnitev v položaj, v katerem bi bil, če ne bi bilo navedenega neupravičenega ravnanja, mu je treba zagotoviti primerno nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega ravnanja. Pri znesku odškodnine, ki se dodeli oškodovanemu imetniku poslovne skrivnosti, bi bilo treba upoštevati vse ustrezne vidike, kot so izguba prihodka imetnika poslovne skrivnosti ali neupravičeni dobiček kršitelja, ter, kadar je primerno, kakršno koli moralno škodo, ki je bila povzročena imetniku poslovne skrivnosti. Namesto tega je mogoče, na primer, kadar bi bilo težko določiti znesek dejansko povzročene škode zaradi nematerialne narave poslovne skrivnosti, znesek odškodnine izračunati iz elementov, kot so avtorski honorar ali pristojbine, ki bi bile dolgovane, če bi kršitelj zaprosil za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti. Namen ni uvesti obveznosti, da se določijo kaznovalne odškodnine, temveč da se zagotovi nadomestilo, ki temelji na objektivnih merilih, ob upoštevanju stroškov, ki jih ima imetnik poslovne skrivnosti, na primer stroškov za ugotovitev kršitve in preiskavo njenih okoliščin.

(20) Za dopolnilno odvračanje prihodnjih kršiteljev in ozaveščanje širše javnosti je koristno, da se odločbe v primerih, povezanih z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti, objavljajo, po potrebi tudi z vidnim oglaševanjem, če takšno oglaševanje ne povzroči razkritja poslovne skrivnosti ali nesorazmerno ne oškoduje zasebnosti in ugleda fizičnih oseb. Prav tako je treba povečati ozaveščenost, zlasti MSP, o možnosti uveljavljanja nadomestila in uporabe pravnih sredstev v primeru neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovnih skrivnosti.

(21) Učinkovitost ukrepov in pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo imetniki poslovnih skrivnosti, bi bila lahko ogrožena, če ne bi bilo zagotovljeno izvrševanje relevantnih odločb, ki jih sprejmejo pristojni sodni organi. Zato je treba zagotoviti, da so ti organi primerno pooblaščeni za kaznovanje.

(22) Da bi bila enotna uporaba ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti lažja, je primerno vzpostaviti sistem za sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami na eni strani ter med državami članicami in Komisijo na drugi, zlasti z oblikovanjem mreže kontaktnih oseb, ki jih določijo države članice. Nadalje, da bi Komisija ugotovila, ali ti ukrepi izpolnjujejo zastavljeni cilj, bi morala – po potrebi ob pomoči Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine – proučiti uporabo te direktive in učinkovitost sprejetih nacionalnih ukrepov.

(23) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo izražanja in obveščanja, vključno s svobodo medijev, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico, pravico do dobrega upravljanja, pravico vpogleda v spis in spoštovanje poslovne tajnosti, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do obrambe.

(24) Pomembno je, da se spoštuje pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov vseh oseb, udeleženih v sporu v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti in katerih podatki se obdelujejo. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES[12] ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te direktive in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice.

(25) Ker cilja te direktive, tj. doseči nemoteno delujoč notranji trg z vzpostavitvijo zadostne in primerljive ravni nadomestila na celotnem notranjem trgu za primere neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovnih skrivnosti, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in se lahko zato glede na njegov obseg in učinke lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(26) Namen te direktive ne bi smel biti vzpostavitev usklajenih pravil za sodno sodelovanje, pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ali ukvarjanje z veljavnim pravom. Te zadeve splošno urejajo drugi akti Unije, ki bi se morali na področju, ki ga ureja ta direktiva, praviloma še naprej enakovredno uporabljati.

(27) Ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo pravil konkurenčnega prava, zlasti členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ukrepi iz te direktive se ne bi smeli uporabljati za neupravičeno omejevanje konkurence na način, ki je v nasprotju s Pogodbo.

(27a) Ta direktiva ne bi smela posegati v svobodo gibanja delavcev in svobodo ustanavljanja, zlasti ne v člena 48 in 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter člen 15 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To bi bilo treba upoštevati pri uporabi ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, ki jih določa ta direktiva.

(28) Ukrepi, ki se sprejmejo za varovanje poslovne skrivnosti pred njeno neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem, ne bi smeli vplivati na uporabo katerega koli drugega relevantnega prava na drugih področjih, vključno z varstvom okolja in okoljsko odgovornostjo, varstvom potrošnikov, zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, varovanjem zdravja, pravicami intelektualne lastnine, zasebnostjo, dostopom do dokumentov in informacij ter pogodbenim pravom. Vendar, kjer se prekrivata področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES[13] in področje uporabe te direktive, ima ta direktiva prednost kot lex specialis –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Predmet urejanja in področje uporabe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta direktiva določa pravila za varovanje pred neupravičeno pridobitvijo, ▌uporabo in razkritjem nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti).

2. Ta direktiva ne vpliva na:

(a) svobodo in pluralnost medijev, določenih v členu 11(2) Listine o temeljnih pravicah;

(b) uporabo predpisov Unije ali nacionalnih predpisov, ki imetnikom poslovne skrivnosti nalagajo, da zaradi javnega interesa razkrijejo informacije, tudi poslovne skrivnosti, javnosti ali upravnim ali sodnim organom pri opravljanju njihovih dolžnosti;

(c) razkritje poslovnih informacij, ki jih hranijo institucije in organi Unije ali nacionalni javni organi na podlagi obveznosti in posebnih pravic, določenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, in v skladu z njimi;

(d) uporabo informacij, znanja, izkušenj in spretnosti, ki so jih zaposleni pošteno pridobili med rednim opravljanjem dela ali v nekaterih drugih pogodbenih razmerjih, ki niso vključena v opredelitev poslovne skrivnosti, kot jo določa točka 1 člena 2;

(e) avtonomijo socialnih partnerjev in njihove pravice do sklepanja kolektivnih pogodb v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom in praksami;

(f) obveznosti držav članic, da zagotovijo učinkovito zaščito pred nepošteno konkurenco v skladu z njihovimi mednarodnimi zavezami;

(g) določbe kazenskega prava držav članic. Vendar države članice ne smejo omejiti izjem iz člena 4 z uporabo določb kazenskega prava, s katerimi se kaznujejo neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, določene v točki (1) člena 2.

Imetnik poslovne skrivnosti ne more zavrniti razkritja informacij na podlagi te direktive, če se tako razkritje zahteva z zakonom ali ga zahtevajo upravni ali sodni organi pri opravljanju svojih dolžnosti. Tako razkritje ne posega v prepoved nadaljnjega razkritja informacij ali omejitev njihove uporabe, kolikor se tako ravnanje v pravu Unije ali nacionalnem pravu zahteva od ustreznega prejemnika informacij.

3. V tej direktivi se pridobitev poslovne skrivnosti šteje za upravičeno, če se pridobi na katerega koli od naslednjih načinov:

(a) z neodvisnim odkritjem ali stvaritvijo;

(b) z opazovanjem, proučevanjem, razstavljanjem ali preskušanjem izdelka ali predmeta, ki je bil dan na voljo javnosti ali ki ga ima v zakoniti posesti pridobitelj informacije, katerega ne zavezuje nobena pravno veljavna dolžnost omejitve pridobitve poslovne skrivnosti;

(c) z uveljavljanjem pravice delavcev ali njihovih zastopnikov do obveščenosti in posvetovanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom in/ali praksami;

(d) z vsako drugo prakso, za katero se v danih okoliščinah šteje, da je skladna s pošteno trgovinsko prakso.

Pridobitev, uporaba in razkritje poslovnih skrivnosti se šteje za upravičeno, v kolikor tako pridobitev, uporabo ali razkritje zahteva ali dovoljuje pravo Unije ali nacionalno pravo, pri čemer se ne posega v prepoved razkritja poslovne skrivnosti ali omejitev njene uporabe, kar se lahko določi s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „poslovna skrivnost“ pomeni strokovno znanje in izkušnje ter poslovno informacijo, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a) je skrivnost v smislu, da njena celota ali natančna konfiguracija in sestava njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

(b) ima tržno vrednost, ker je skrivnost;

Izkušnje in spretnosti, ki so jih zaposleni pošteno pridobili pri rednem opravljanju dela, ne veljajo za poslovno skrivnost.

(2) „imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo;

(3) „kršitelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost;

(4) „blago, ki je predmet kršitve“ pomeni blago, k snovanju, značilnostim, delovanju, proizvodnji ali trženju katerega so precej prispevali neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti.

Poglavje II

Neupravičena pridobitev, uporaba in razkritje poslovne skrivnosti

Člen 3

Neupravičena pridobitev, uporaba in razkritje poslovne skrivnosti

1. Države članice zagotovijo, da imajo imetniki poslovne skrivnosti pravico vložiti vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, da preprečijo neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali prejmejo nadomestilo za to.

2. Pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če se izvede v naslednjih primerih:

(a) z nepooblaščenim dostopom do ali kopiranjem katerih koli dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek, ki so pod zakonitim nadzorom imetnika poslovne skrivnosti in vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost;

(b) s krajo;

(d) s prevaro;

(e) s kršitvijo ali napeljevanjem na kršitev dogovora o zaupnosti ali katere koli druge dolžnosti molčečnosti;

(f) z vsakim drugim ravnanjem, za katerega se v danih okoliščinah šteje, da je v nasprotju s pošteno trgovinsko prakso.

3. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če poslovno skrivnost brez privolitve njenega imetnika ▌uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

(a) poslovno skrivnost je pridobila neupravičeno;

(b) krši pravno veljaven dogovor o zaupnosti ali katero koli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo;

3a. Imetniki poslovne skrivnosti ne morejo na podlagi odstavka 3 omejiti uporabe izkušenj in spretnosti, ki so jih zaposleni pošteno pridobili pri rednem opravljanju dela, ali za zaposlene dodati omejitev za sprejetje novega mesta poleg tistih, določenih v pogodbi o zaposlitvi, v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom.

4. Pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno tudi, če je oseba v času pridobitve, uporabe ali razkritja vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je poslovno skrivnost neposredno ali posredno pridobila od druge osebe, ki je poslovno skrivnost neupravičeno uporabila ali razkrila v smislu odstavka 3.

5. ▌Proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, oziroma njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v ta namen se štejejo za neupravičeno uporabo poslovne skrivnosti v primerih, ko je oseba, ki je sodelovala pri tej dejavnosti, vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je bila poslovna skrivnost v smislu odstavka 3 uporabljena neupravičeno.

Člen 4

Izjeme

Države članice zagotovijo, da nihče ne bo imel pravice vložiti vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, če se poslovna skrivnost domnevno pridobi, uporabi ali razkrije v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) pri upravičeni uporabi pravice do svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo medijev, v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

(b) ▌pri razkritju ▌zlorabe, kršitve, goljufije ali nezakonite dejavnosti, če ▌je tožena stranka ravnala v interesu javnosti;

(c) če so poslovno skrivnost razkrili delavci svojim zastopnikom v okviru legitimnega opravljanja njihovih nalog zastopanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, če je bilo tako razkritje nujno za navedeno opravljanje nalog;

▌

(e) z namenom zaščite splošnega javnega interesa ali kakega drugega upravičenega interesa, ki ga priznava pravo Unije ali nacionalno pravo ali sodna praksa.

POGLAVJE III

Ukrepi, postopki in pravna sredstva

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 5

Splošne obveznosti

1. Države članice določijo ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so potrebni, da se zagotovi možnost uveljavljanja nadomestila po civilnem pravu v primeru neupravičene pridobitve, uporabe in razkritja poslovne skrivnosti.

2. Navedeni ukrepi, postopki in pravna sredstva:

(a) so pošteni in pravični;

(b) niso po nepotrebnem zapleteni ali dragi, ne postavljajo nerazumnih časovnih omejitev oziroma ne povzročajo neupravičenih zamud;

Člen 6

Sorazmernost in zloraba procesnih pravil

1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi ukrepe, postopke in pravna sredstva, kot so določeni s to direktivo, uporabljajo na način, ki:

(a) je sorazmeren;

(b) ne ustvarja ovir za zakonito trgovino, konkurenco in mobilnost delavcev;

2. Države članice za primere, ko pristojni sodni organi ugotovijo, da je zahtevek v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, razkritjem ali uporabo poslovne skrivnosti očitno neutemeljen in je tožnik začel sodni postopek z zlorabo ali v slabi veri, ▌zagotovijo, da imajo takšni pristojni sodni organi pravico sprejeti naslednje ukrepe:

(a) tožniku naložiti sankcije;

(b) odrediti razširjanje informacij v zvezi z odločbo, sprejeto v skladu s členom 14.

Ukrepi iz prvega pododstavka ne posegajo v možnost tožene stranke, da vloži odškodninski zahtevek ▌. Države članice lahko določijo, da se ti ukrepi določijo v ločenih postopkih.

Člen 7

Zastaralni rok

Države članice določijo rok, v katerem lahko tožnik vloži vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, in sicer tri leta od dne, ko se je zavedel ali bi se moral zavedati zadnjega dejstva, ki je podlaga za vlogo.

Države članice določijo pravila, ki veljajo za zadržanje in prekinitev zastaralnega roka.

Člen 8 Ohranitev zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom

1. Države članice zagotovijo, da strankam v postopku, njihovim pravnim zagovornikom ali odvetnikom, sodnim izvršiteljem, pričam, sodnim izvedencem in vsem drugim osebam, ki so udeležene v sodnem postopku v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti ali ki imajo dostop do dokumentov, ki so del navedenega sodnega postopka, ni dovoljeno uporabiti ali razkriti nobene poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki so jo pristojni sodni organi kot odziv na ustrezno utemeljeno vlogo zainteresirane strani opredelili kot zaupno in ki so se je zavedli na podlagi takšne udeležbe v postopku ali dostopa. Države članice lahko pristojnim sodnim organom dovolijo tudi, da take ukrepe sprejmejo na lastno pobudo.

Obveznost iz prvega pododstavka ostane v veljavi po zaključku sodnega postopka. Vendar pa taka obveznost preneha v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a) če se s pravnomočno odločbo sodišča ugotovi, da domnevna poslovna skrivnost ne izpolnjuje zahtev iz točke (1) člena 2;

(b) če sčasoma zadevna informacija postane splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

2. Države članice zagotovijo tudi, da lahko pristojni sodni organi na podlagi ustrezno utemeljene vloge ene od strank v postopku sprejmejo specifične ukrepe, ki so potrebni za ohranitev zaupnosti vsake poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki je bila uporabljena ali omenjena med sodnim postopkom v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti. Države članice lahko pristojnim sodnim organom dovolijo tudi, da take ukrepe sprejmejo na lastno pobudo.

Med ukrepi iz prvega pododstavka je vsaj možnost:

(a) delne ali popolne omejitve dostopa do vseh dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti in jih predložijo stranke v postopku ali tretje osebe, na omejeno število oseb pod pogojem, da se vsaj eni osebi s strani vsake stranke, in če je primerno glede na postopek, njunim odvetnikom in/ali pravnim zagovornikom omogoči dostop do celotnega dokumenta ;

(b) omejitve dostopa do obravnav, na katerih lahko pride do razkritja poslovnih skrivnosti ali domnevnih poslovnih skrivnosti, in ustreznih zapisnikov ali dobesednih zapisov teh obravnav, na omejeno število oseb, pod pogojem, da ta vključuje vsaj eno osebo s strani vsake stranke, in če je primerno glede na postopek, njune odvetnike in/ali pravne zastopnike;

(c) zagotovitve dostopa tretjih oseb do nezaupne različice katere koli sodne odločbe, v kateri so bili odstranjeni ali redigirani vsi odlomki, ki vsebujejo informacije, opredeljene kot poslovne skrivnosti.

▌

3. Pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi ukrepom ali zavrnitvi ukrepov za ohranitev poslovne skrivnosti ter pri oceni njihove sorazmernosti upoštevajo potrebo po zagotovitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja, upravičene interese strank v postopku – in če je primerno, tretjih oseb – in vsako morebitno škodo, povzročeno kateri koli od strank v postopku – in če je primerno, tretjim osebam –, ki izhaja iz ugoditvi tem ukrepom ali zavrnitve teh ukrepov.

4. Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES.

Oddelek 2

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja

Člen 9

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja

1. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo imetnika poslovne skrivnosti odredijo katerega koli od naslednjih začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja zoper domnevnega kršitelja:

(a) začasno prenehanje oziroma prepoved uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti;

(b) prepoved proizvodnje, ponujanja, dajanja na trg ali uporabe blaga, ki je predmet kršitve, ali njegovega uvoza, izvoza ali skladiščenja za navedene namene;

(c) zaseg ali dostavo blaga, ki je domnevno predmet kršitve, vključno z uvoženim blagom, da se prepreči njegov vstop na trg ali razširjanje na trgu.

2. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi kot alternativo ukrepom iz odstavka 1 zahtevajo, da je treba za nadaljevanje domnevne neupravičene pridobitve, uporabe poslovne skrivnosti predložiti jamstva, s katerimi se zagotovi nadomestilo imetniku poslovne skrivnosti. Razkritje poslovne skrivnosti proti jamstvu ni dovoljeno.

Člen 10

Pogoji za vložitev vloge in zaščitni ukrepi

1. Države članice zagotovijo, da so pristojni sodni organi v zvezi z ukrepi iz člena 9 pooblaščeni od tožnika zahtevati predložitev dokazov, za katere se razumno šteje, da so razpoložljivi, in sicer da se dovolj zanesljivo prepričajo tem, ali poslovna skrivnost obstaja, ali je tožnik legitimni imetnik poslovne skrivnosti in ali je bila poslovna skrivnost pridobljena neupravičeno, se neupravičeno uporablja ali razkriva oziroma ali so neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti neizbežni.

2. Države članice zagotovijo, da bodo morali pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge in pri oceni njene sorazmernosti upoštevati posebne okoliščine primera. Njihova ocena po potrebi upošteva vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe, sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ali druge posebnosti poslovne skrivnosti, pa tudi namerno ali nenamerno ravnanje tožene stranke pri pridobitvi, uporabi ali razkritju poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepov ali njihova zavrnitev na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.

3. Države članice zagotovijo, da se začasni ukrepi iz člena 9 na zahtevo tožene stranke razveljavijo ali kako drugače prenehajo veljati, če:

(a) tožnik ne začne postopka, ki se konča z meritorno odločitvijo pristojnega sodnega organa, in sicer v razumnem roku, ki ga določi sodni organ, ki odredi ukrepe, če pravo države članice to dovoljuje; če takšen rok ni predpisan, pa v roku največ 20 delovnih dni ali 31 koledarskih dni, kar se izteče pozneje;

(b) v tem času zadevne informacije ne izpolnjujejo več zahtev iz točke (1) člena 2, razlogov za to pa ni mogoče pripisati toženi stranki.

4. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi lahko za začasne ukrepe iz člena 9 določijo pogoj, da mora tožnik predložiti ustrezno varščino ali enakovredno jamstvo, s čimer se zagotovi nadomestilo za škodo, ki jo je utrpela tožena stranka, in če je primerno, katera koli druga oseba, ki jo ukrep prizadene.

5. Če se začasni ukrepi razveljavijo na podlagi točke (a) odstavka 3, če zapadejo zaradi katerega koli dejanja ali opustitve dejanja tožnika ali če je naknadno ugotovljeno, da neupravičene pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti ali grožnje takega ravnanja ni bilo, so pristojni sodni organi pooblaščeni, da na zahtevo tožene stranke ali oškodovane tretje osebe tožniku naložijo, da toženi stranki ali oškodovani tretji osebi zagotovi primerno nadomestilo za škodo, ki so jo povzročili navedeni ukrepi.

Oddelek 3

Ukrepi, ki izhajajo iz meritorne odločitve

Člen 11

Sodne odredbe ali korektivni ukrepi

1. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi v primeru, ko se s pravnomočno sodno odločbo ugotovi neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, na zahtevo tožnika zoper kršitelja odredijo enega ali več od naslednjih ukrepov:

(a) prenehanje oziroma prepoved uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti;

(b) prepoved proizvodnje, ponujanja, dajanja na trg ali uporabe blaga, ki je predmet kršitve, ali njegovega uvoza, izvoza ali skladiščenja za navedene namene;

(ca) uničenje celote ali dela fizičnih in/ali elektronskih medijev, ki vsebujejo ali izvajajo poslovno skrivnost ali po potrebi, izročitev celote ali dela fizičnega in/ali elektronskega medija tožniku.

2. Korektivni ukrepi iz točke (c) odstavka 1 zajemajo:

▌

(b) umik blaga, ki je predmet kršitve, s trga;

(d) uničenje blaga, ki je predmet kršitve, ali po potrebi njegov umik s trga, če takšen ukrep ne oslabi varovanja zadevne poslovne skrivnosti;

(e) uničenje celote ali dela vseh dokumentov, predmetov, gradiva, vsebine ali elektronskih datotek, ki vsebujejo ali uveljavljajo poslovno skrivnost, ali po potrebi predajo celote ali dela navedenih dokumentov, predmetov, gradiva, vsebine ali elektronskih datotek imetniku poslovne skrivnosti.

3. Države članice zagotovijo, da lahko sodni organi ob odreditvi umika blaga, ki je predmet kršitve, s trga na zahtevo imetnika poslovne skrivnosti odredijo tudi, da je treba blago predati imetniku ali dobrodelnim organizacijam pod pogoji, ki jih določijo sodni organi in katerih namen je zagotovitev, da zadevno blago ne vstopi ponovno na trg.

Pri obravnavi zahteve za korektivne ukrepe se v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo resnost kršitve, pravna sredstva, ki jih je treba uporabiti, in interesi tretjih oseb.

Sodni organi določijo, da se ▌ ukrepi iz točke (c) odstavka 1 izvedejo na stroške kršitelja, razen če obstajajo posebni razlogi, da se ukrepa drugače. Ti ukrepi ne posegajo v kakršno koli odškodnino, ki je lahko dolgovana imetniku poslovne skrivnosti zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti.

Člen 12

Pogoji za vložitev vloge, zaščitni ukrepi in alternativni ukrepi

1. Države članice zagotovijo, da morajo pristojni sodni organi pri obravnavanju zahteve za sprejetje sodnih odredb in korektivnih ukrepov iz člena 11 in pri oceni njihove sorazmernosti upoštevati posebne okoliščine primera. Ta ocena po potrebi vključuje vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ravnanje kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi ustrezno omejijo dolžino trajanja ukrepa iz točke (a) člena 11(1), tako da zagotovijo, da takšno trajanje zadošča za odpravo kakršne koli tržne ali gospodarske koristi, ki bi jo lahko imel kršitelj po zaslugi neupravičene pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, in da se prepreči ustvarjanje neutemeljenih ovir za pošteno konkurenco, inovacije in mobilnost delavcev.

2. Države članice zagotovijo, da se ukrepi iz točk (a) in (b) člena 11(1) na zahtevo tožene stranke razveljavijo ali kako drugače prenehajo veljati, če v tem času zadevne informacije ne izpolnjujejo več zahtev iz točke (1) člena 2, razlogov za to pa ni mogoče neposredno ali posrednopripisati toženi stranki.

3. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo ene od strank v primeru uporabe ukrepov iz člena 11 odredijo, da se namesto uporabe navedenih ukrepov oškodovani stranki plača denarno nadomestilo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) zadevna oseba ob uporabi ali razkritju niti ni vedela niti v teh okoliščinah ni mogla vedeti, da je bila poslovna skrivnost pridobljena od druge osebe, ki je poslovno skrivnost neupravičeno uporabljala ali razkrila;

(b) izvršba zadevnih ukrepov bi tej osebi povzročila nesorazmerno veliko škodo;

Če se namesto odredbe iz točk (a) in (b) člena 11(1) odredi denarno nadomestilo, takšno denarno nadomestilo ne presega zneska avtorskega honorarja ali pristojbin, ki bi bili dolgovani, če bi navedena oseba zaprosila za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti, in sicer za obdobje, za katerega bi bilo mogoče prepovedati uporabo poslovne skrivnosti.

Člen 13

Odškodnina

1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi na zahtevo oškodovane stranke kršitelju, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je neupravičeno pridobil, razkril ali uporabil poslovno skrivnost, naložijo, naj imetniku poslovne skrivnosti plača odškodnino, ustrezno glede na dejansko škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, njene uporabe ali razkritja..

1a. Države članice lahko v skladu s svojim nacionalnim pravom in praksami omejijo odškodninsko odgovornost zaposlenih do njihovih delodajalcev zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti delodajalca, če tega ne storijo namenoma.

2. Pri določanju višine odškodnine pristojni sodni organi upoštevajo vse ustrezne dejavnike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubo dobička, ki jo je utrpela oškodovana stranka, morebitni neupravičeno pridobljeni dobiček kršilca, in če je primerno, neekonomske dejavnike, kot je nepremoženjska škoda, ki jo je zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti utrpel imetnik poslovne skrivnosti.

Vendar lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih določijo tudi odškodnino kot enkraten znesek na podlagi elementov, kot je najmanj znesek avtorskega honorarja ali pristojbin, ki bi bili dolgovani, če bi kršitelj zaprosil za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti.

Člen 14

Objava sodnih odločb

1. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi v sodnem postopku, ki se začne zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti, na zahtevo tožnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo, vključno z njeno objavo v celoti ali delno v tiskanih in elektronskih medijih, vključno z uradno spletno stranjo kršitelja.

2. Ob sprejetju katerega koli ukrepa iz odstavka 1 tega člena se ohrani zaupnost poslovne skrivnosti, kot je določeno v členu 8.

3. Pri odločanju o odredbi ukrepa iz odstavka 1 in oceni njegove sorazmernosti morajo pristojni sodni organi upoštevati, ali bi informacije o kršitelju omogočale identifikacijo fizične osebe in ali bi bila v tem primeru objava navedenih informacij upravičena, zlasti ob upoštevanju naslednjih meril: možne škode, ki jo lahko takšen ukrep povzroči zasebnosti in ugledu kršitelja, ▌ravnanja kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti ▌ in verjetnosti, da bo kršitelj še naprej neupravičeno uporabljal ali razkrival poslovno skrivnost.

Poglavje IV

Sankcije, poročanje in končne določbe

Člen 15

Sankcije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz te direktive

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi strankam v postopku, njihovim zagovornikom in kateri koli drugi osebi, ki ne izpolnjuje katerih koli ukrepov, sprejetih v skladu s členi 8, 9 in 11, naložijo sankcije.

Kadar to določa nacionalno pravo, se v primeru neizpolnjevanja ukrepa, sprejetega v skladu s členoma 9 in 11 po potrebi odredijo ponavljajoče se denarne kazni.

Predpisane sankcije so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 16

Izmenjava informacij in kontaktne osebe

Za spodbujanje sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, vsaka država članica imenuje eno ali več nacionalnih kontaktnih oseb za vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov, določenih v tej direktivi. Podrobne podatke o nacionalnih kontaktnih osebah sporoči drugim državam članicam in Komisiji.

Člen 17

Poročila

1. Agencija za intelektualno lastnino Evropske unije v okviru dejavnosti Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine do XX. XX. 20XX [tri leta po izteku roka za prenos] pripravi začetno poročilo o trendih pravdnih postopkov v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti na podlagi uporabe te direktive.

2. Komisija do XX. XX. 20XX [štiri leta po izteku roka za prenos] pripravi vmesno poročilo o uporabi te direktive, v katero bodo vključeni tudi njeni morebitni učinki na temeljne pravice, mobilnost delavcev, zaščito pred nepošteno konkurenco ter možna izboljšanja v zvezi s sodelovanjem in inovacijami, in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu ustrezno upošteva poročilo, ki ga je pripravil Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine.

3. Komisija do XX. XX. 20XX [osem let po izteku roka za prenos] ovrednoti učinke te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.

Člen 18

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do XX. XX. 20XX [24 mesecev od datuma sprejetja te direktive]. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 20

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

20.4.2015

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

za Odbor za pravne zadeve

(COM(2013)0813 – C8-0431/2013 – 2013/0402(COD))

Pripravljavka mnenja: Michèle Rivasi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Varovanje pred neupravičeno pridobitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti je bistveno za zagotavljanje pravičnega poslovnega okolja za podjetja. Vendar je pomembno spomniti, da je za inovacijski proces in proces ustvarjanja nujno tudi kroženje znanja in informacij. Podjetja pogosto bolj zanima izmenjava poslovnih skrivnosti, kot pa da bi jih ohranjale kot skrivnost. Medtem sta preglednost in dostop do informacij potrebna tudi zaradi obveščenosti pomembnih javnih politik, na primer varstva okolja in potrošnikov ter varovanja zdravja.

Najti je treba ustrezno ravnotežje, da ne bi omogočili zlorabe zahtevkov o neustrezni pridobitvi poslovnih skrivnosti ali njihovem razširjanju ter da bi obenem preprečili, da se informacije, ki bi jih morali deliti in izmenjevati, zaradi preobsežnega varstva ohranjajo skrivne. Da bi zagotovili to ravnotežje, pripravljavka mnenja predlaga, naj se predlog Komisije popravi na štirih pomembnih oseh.

Pojasniti opredelitev pojmov in povečati natančnost direktive

Harmonizacija pravnih postopkov in pravnih sredstev proti neupravičeni pridobitvi, razkritju in uporabi poslovnih skrivnosti na ravni EU mora namreč sovpadati z jasnim razumevanjem področja uporabe in opredelitev pojmov obravnavane zadeve. To je še toliko pomembneje, saj bo direktiva privedla do vpeljave novega pravnega koncepta v večini nacionalnih zakonodaj v EU. Preveč nejasna opredelitev pojma „poslovna skrivnost“ bo povzročila pravne negotovosti in najmočnejšim gospodarskim akterjem olajšala zlorabe pojma na škodo manjših akterjev in družbe kot celote.

Pripravljavka mnenja predlaga, naj se razjasni, kaj je mogoče šteti k opredelitvi pojma „poslovna skrivnost“. To ni nujno le zaradi ustreznega izvajanja direktive, temveč tudi zato, ker bo nova direktiva služila kot edino primerjalno merilo EU v okviru pogajanj o sporazumu TTIP.

Varovanje poslovnih skrivnosti, čeprav je pomembno, ni pravica intelektualne lastnine, zato izvajanje tega varstva ne bi smelo privesti do ustvarjanja novih izključnih pravic. Uporaba terminologije o pravicah intelektualne lastnine v predlogu Komisije ustvarja dvoumnosti in bi lahko v primerih sodnih obravnav vplivala na pravne razlage. Zato pripravljavka mnenja predlaga spremembo nekaterih uporabljenih pojmov, da bi se izognili jeziku, ki se navadno pojavlja v pravnem okviru pravic intelektualne lastnine.

Zagotoviti zakonite pravice in dostop do informacij

Področje uporabe direktive je, da v okviru medsebojnih odnosov med podjetji zagotovi ustrezno raven obrambe pred nepoštenimi trgovinskimi praksami.

Vendar pa mora direktiva nedvoumno opredeliti primere, ko razkritje informacij ni zajeto v področje uporabe te direktive. Gre za primere, ko razkritje informacij zahteva zakonodaja EU ali nacionalna zakonodaja ali javni organi v skladu s svojimi pristojnostmi.

S splošnejšega vidika pa varovanje poslovnih skrivnosti ne sme spodkopavati legitimnih javnih interesov, kot je varstvo potrošnikov, varstvo delavcev, zaščita življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvo okolja, varstvo temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, preprečevanje nelojalne konkurence.

Zagotoviti mobilnost zaposlenih

Kot dokazuje Silikonska dolina, so industrijski akterji in raziskovalni sektorji dinamični in ustvarjalni tudi zaradi kroženja znanj in spretnosti, to pa je tesno povezano z mobilnostjo zaposlenih. Za inovativnost in strokovno izpopolnjevanje je pomembno, da imajo usposobljeni zaposleni možnost prehajanja med podjetji. Zato varovanje pred neupravičeno pridobitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti ne bi smelo postati ovira mobilnosti zaposlenih.

Več raziskav je pokazalo, da se regije oz. države z zelo strogimi pogodbami s konkurenčno klavzulo med delodajalci in zaposlenimi spopadajo z „begom možganov“ najbolj usposobljenih delavcev, zmanjšanimi investicijami in inovacijami,

kar je treba upoštevati pri določanju zastaralnih rokov za ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki jih določa ta direktiva: zaposlene ne bi bilo razumno obremeniti z zastaralnim rokom, daljšim od enega leta. Na splošno mora obstajati primerno ravnovesje med zaposlenimi, ki ustvarjajo nove ideje, in podjetji, ki zagotavljajo sredstva in okolje za razvoj teh idej. Direktiva mora odražati to ravnovesje.

Zagotoviti poštene pravdne postopke, še posebej za mala podjetja

Kot se to dogaja tudi v drugih pravdnih primerih, imajo večji poslovni subjekti finančne zmogljivosti za dostop do pravice, ki jih navadno mala in srednja podjetja nimajo. Pomembno je zagotoviti, da večji akterji ne zlorabljajo zahtevkov o poslovnih skrivnostih, da bi tako potencialne tekmece izrinili s trga.

Varovanje poslovnih skrivnosti ne ustvarja lastniških pravic, temveč se spopada z neupravičeno pridobitvijo, razkritjem in uporabo. Zato mora dokazno breme, da je bila pridobitev dejansko neupravičena, nositi oseba, ki ima zakonit nadzor nad nerazkrito informacijo.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da obravnava naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Podjetja in nekomercialne raziskovalne ustanove vlagajo v pridobivanje, razvoj in praktično uporabo strokovnega znanja in izkušenj ter informacij, ki so valuta na znanju temelječega gospodarstva. Te naložbe v ustvarjanje in uporabo intelektualnega kapitala so odločilne za njihovo konkurenčnost na trgu in torej donosnost naložb, kar je osnovna motivacija za poslovne raziskave in razvoj. Podjetja se pri apropriaciji rezultatov lastnih inovacijskih dejavnosti poslužujejo različnih sredstev, kadar odprtost ne dovoljuje polnega izkoriščanja njihovih naložb v raziskave in inovacije. En način je uporaba formalnih pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pravice iz modela ali avtorske pravice. Drug način je zavarovanje dostopa in izkoriščanje znanja in izkušenj, ki jih subjekt šteje za dragocene in ki niso splošno znani. Takšno strokovno znanje in izkušnje ter poslovne informacije, ki niso razkrite in jih namerava subjekt ohraniti zaupne, se imenujejo poslovne skrivnosti. Podjetja ne glede na svojo velikost poslovne skrivnosti vrednotijo enako kot patente in druge oblike pravic intelektualne lastnine ter uporabljajo zaupnost kot orodje za upravljanje poslovnih in raziskovalnih inovacij. Te zajemajo najrazličnejše informacije, ki presegajo zgolj tehnološko znanje in komercialne podatke, kot so informacije o odjemalcih in dobaviteljih, poslovni načrti ali tržne raziskave in strategije. Z zaščito tako širokega obsega strokovnega znanja in izkušenj ter komercialnih informacij – pa naj bo kot dopolnitev ali alternativa pravicam intelektualne lastnine – poslovne skrivnosti ustvarjalcu omogočajo, da iz svojih stvaritev in inovacij ustvari dobiček, zato so še posebej pomembne za raziskave in razvoj ter inovacijsko uspešnost podjetja.	(1) Podjetja in nekomercialne raziskovalne ustanove vlagajo v pridobivanje, razvoj in praktično uporabo strokovnega znanja in izkušenj ter informacij, ki so valuta na znanju temelječega gospodarstva in dajejo konkurenčno prednost. Te naložbe v ustvarjanje in uporabo intelektualnega kapitala so odločilne za njihovo konkurenčnost in inovacijsko uspešnost na trgu in torej donosnost naložb, kar je osnovna motivacija za poslovne raziskave in razvoj. Podjetja se pri apropriaciji rezultatov lastnih inovacijskih dejavnosti poslužujejo različnih sredstev, kadar odprtost ne dovoljuje polnega izkoriščanja njihovih naložb v raziskave in inovacije. En način je uporaba pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pravice iz modela ali avtorske pravice. Drug način je zavarovanje dostopa do informacij s poslovno vrednostjo in izkoriščanje znanja in izkušenj, ki jih subjekt šteje za dragocene in ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, in drugim osebam, ki bi lahko z njihovim razkritjem ali uporabo pridobile gospodarsko vrednost. Takšno strokovno znanje in izkušnje ter poslovne informacije, ki niso razkrite in jih namerava subjekt ohraniti zaupne, se imenujejo poslovne skrivnosti. Zlasti mala in srednja podjetja (MSP) bolj cenijo in se zanašajo na poslovne skrivnosti, ker je uporaba pravic intelektualne lastnine ponavadi draga, MSP pa pogosto nimajo dovolj specializiranih človeških in finančnih virov za upravljanje in varovanje pravic intelektualne lastnine. Podjetja ne glede na svojo velikost poslovne skrivnosti vrednotijo enako kot patente in druge oblike pravic intelektualne lastnine ter uporabljajo zaupnost kot orodje za upravljanje poslovnih in raziskovalnih inovacij. Te zajemajo najrazličnejše informacije, ki presegajo zgolj tehnološko znanje in komercialne podatke, kot so informacije o odjemalcih in dobaviteljih, poslovni načrti ali tržne raziskave in strategije. Z zaščito tako širokega obsega strokovnega znanja in izkušenj ter komercialnih informacij – pa naj bo kot dopolnitev ali alternativa pravicam intelektualne lastnine – poslovne skrivnosti ustvarjalcu omogočajo, da iz svojih stvaritev in inovacij ustvari dobiček, zato so še posebej pomembne za raziskave in razvoj ter inovacijsko uspešnost podjetja.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Odprte inovacije so pomemben vzvod za ustvarjanje novega znanja in so osnova za pojav novih in inovativnih poslovnih modelov, ki temeljijo na uporabi so-ustvarjenega znanja. Poslovne skrivnosti so pomembne za zaščito izmenjav znanja, pridobljenega iz raziskav in razvoja ter inovacij, med podjetji znotraj notranjega trga in zunaj njega. Skupne raziskave, vključno s čezmejnim sodelovanjem, so še posebej pomembne za povečanje obsega poslovnih raziskav in razvoja na notranjem trgu. S pomočjo odprtih inovacij imajo nove zamisli možnost, da prodrejo na trg in zadostijo potrebam potrošnikov ter pomagajo pri obvladovanju družbenih sprememb. Na notranjem trgu, kjer so ovire za tovrstno čezmejno sodelovanje minimalne in kjer sodelovanje ni izkrivljeno, bi morale intelektualne stvaritve in inovacije spodbujati naložbe v inovativne procese, storitve in izdelke. Takšno spodbudno okolje za intelektualne stvaritve in inovacije je pomembno tudi za rast zaposlovanja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva Unije. Podjetja najpogosteje zavarujejo svoje intelektualne stvaritve in inovativno strokovno znanje in izkušnje s poslovnimi skrivnostmi, vendar slednje po veljavnem pravnem okviru Unije uživajo najmanjšo zaščito pred neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem s strani tretjih oseb.	(2) S pomočjo odprtih inovacij imajo nove zamisli možnost, da prodrejo na trg in zadostijo potrebam potrošnikov ter pomagajo pri obvladovanju družbenih sprememb. Odprte inovacije so pomemben vzvod za ustvarjanje novega znanja in so osnova za pojav novih in inovativnih poslovnih modelov, ki temeljijo na uporabi so-ustvarjenega znanja. Skupne raziskave, vključno s čezmejnim sodelovanjem, so še posebej pomembne za povečanje obsega poslovnih raziskav in razvoja na notranjem trgu. Takšno spodbudno okolje za intelektualne stvaritve in inovacije, v katerem je zagotovljena zaposlitvena mobilnost, je pomembno tudi za rast zaposlovanja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva Unije. Na področju raziskav, razvoja in inovacij imajo vlogo pri zaščiti izmenjave znanja med podjetji in/ali raziskovalnimi ustanovami na notranjem trgu in zunaj njega. Veljavni zakonodajni okvir Unije na področju neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovnih skrivnosti s strani tretjih oseb je razdrobljena na 28 različnih zakonov, kar ustvarja ovire za učinkovito delovanje notranjega trga.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Mednarodna prizadevanja v okviru Svetovne trgovinske organizacije za odpravo tega problema so se končala s sklenitvijo Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS). Sporazum med drugim vsebuje določbe o varovanju poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem s strani tretjih oseb; to so splošni mednarodni standardi. Ta sporazum, ki je bil odobren z Sklepom Sveta 94/800/ES⁵, zavezuje vse države članice in tudi Unijo samo.	(4) Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS) med drugim vsebuje določbe o varovanju poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem s strani tretjih oseb; to so splošni mednarodni standardi. Ta sporazum, ki je bil odobren z Sklepom Sveta 94/800/ES⁵, zavezuje vse države članice in tudi Unijo samo. Nekatere države članice so uvedle zakonodajo za varovanje poslovnih skrivnosti pred protipravno prilastitvijo, vendar pa nekatere države članice niso opredelile poslovne skrivnosti in nimajo zavezujoče zakonodaje za varovanje pred protipravno prilastitvijo poslovnih skrivnosti, kar ustvarja vrzeli in ovire za učinkovito delovanje notranjega trga. Prav tako je primerno na ravni Unije določiti, v katerih primerih so pridobitev, uporaba in razkritje poslovne skrivnosti zakoniti in v katerih neupravičeni, ter omejiti obdobje za uporabo postopkov za uveljavljanje nadomestila, da bi direktiva izpolnjevala svoj namen dosledne varovanja poslovnih skrivnosti v Uniji.
__________________	__________________
⁵ Sklep Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).	⁵ Sklep Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Primerno je določiti predpise na ravni Unije za zbližanje nacionalnih zakonodajnih sistemov, da se za primere neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti zagotovi zadostna in skladna raven nadomestila na celotnem enotnem trgu. Za ta namen je treba vzpostaviti enotno opredelitev poslovne skrivnosti, ne da bi se pri tem omejila vsebina, ki jo je treba zavarovati pred protipravno prilastitvijo. Takšna opredelitev bi morala biti oblikovana tako, da bi zajemala poslovne informacije, tehnološke informacije ter strokovno znanje in izkušnje, kadar obstajata upravičen interes za njihovo zaupnost in upravičeno pričakovanje po ohranitvi takšne zaupnosti. Po svoji naravi bi morale biti iz takšne opredelitve izključene trivialne informacije in ne bi smeli biti zajeti znanje in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo med rednim opravljanjem dela in ki so znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.	(8) Primerno je določiti predpise na ravni Unije za zbližanje nacionalnih zakonodajnih sistemov, da se za primere neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti zagotovi zadostna in skladna raven nadomestila na celotnem enotnem trgu. Za ta namen je treba vzpostaviti enotno opredelitev poslovne skrivnosti. Takšna opredelitev bi morala biti oblikovana tako, da bi zajemala poslovne informacije ter nerazkrito strokovno znanje in izkušnje, kadar obstajajo upravičen interes za njihovo zaupnost, tržna vrednost ter informacije, ker so hranjenje kot zaupne, in upravičeno pričakovanje po ohranitvi takšne zaupnosti. Po svoji naravi bi morale biti iz takšne opredelitve izključene trivialne informacije in ne bi smeli biti zajeti znanje in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo med rednim opravljanjem dela in ki so znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ter tovrstno znanje in spretnosti tekmecev. Pogoji ugotavljanja neupravičene uporabe ali razkritja ne bi smeli omejevati uporabe pridobljenih izkušenj in strokovnega znanja in izkušenj z dobrimi poslovnimi običaji, na primer v okviru kolektivnega sporazuma ali drugega pogodbenega razmerja. S tem bi se zagotovilo, da mobilnost delovne sile ne bi bila ogrožena, hkrati pa bi se zagotovilo primerno varovanje poslovnih skrivnosti. Ta direktiva ne posega v avtonomijo socialnih partnerjev in njihovo pravico do sklepanja kolektivnih pogodb v skladu z nacionalno zakonodajo, tradicijami in praksami in ob spoštovanju določb Pogodbe.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Pomembno je tudi določiti okoliščine, v katerih je pravno varstvo upravičeno. Zato je treba določiti ravnanje in prakse, ki jih je mogoče razumeti kot neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti. Če institucije in telesa Unije ali nacionalni javni organi razkrijejo poslovne informacije, ki jih imajo na podlagi obveznosti iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001⁶ali drugih predpisov o dostopu do dokumentov, se to ne bi smelo šteti kot neupravičeno razkritje poslovne skrivnosti.	(9) Pomembno je tudi določiti okoliščine, v katerih je pravno varstvo upravičeno. Zato je treba določiti ravnanje in prakse, ki jih je mogoče razumeti kot neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti. Če institucije in telesa Unije ali nacionalni javni organi razkrijejo poslovne informacije, ki jih imajo na podlagi obveznosti iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001⁶ ali drugih predpisov o dostopu do dokumentov, se to ne bi smelo šteti kot neupravičeno razkritje poslovne skrivnosti. Tudi pridobitev ali razkritje poslovne skrivnosti s strani javnega organa ko izpolnjuje svoja pooblastila v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije, se ne bi smelo šteti kot neupravičena uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti. Enako bi moralo veljati tudi za zagotavljanje zaščite upravičenega interesa, vključno z varstvom potrošnikov, varstvom delavcev, varovanjem zdravja in okolja, varovanjem temeljnih pravic, tudi svobode izražanja in obveščanja, in preprečevanjem nelojalne konkurence.
__________________	__________________
⁶ Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).	⁶ Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Da se zaščiti interes inovacij in spodbudi konkurenca, določbe te direktive ne bi smele ustvarjati kakršnih koli izključnih pravic do strokovnega znanja in izkušenj ali informacij, ki so varovane kot poslovna skrivnost. Tako ostaja mogoče, da subjekti neodvisno odkrijejo enako strokovno znanje in izkušnje ter informacije, konkurenti imetnika poslovne skrivnosti pa imajo možnost, da z obratnim inženiringom proučijo zakonito pridobljeni izdelek.	(10) Da se zaščiti interes inovacij in spodbudi konkurenca, določbe te direktive in njena uporaba ne bi smele ustvarjati kakršnih koli izključnih pravic do strokovnega znanja in izkušenj ali informacij, ki so varovane kot poslovna skrivnost. Določbe za varovanje poslovnih skrivnosti, ki jih določa ta direktiva, ne pomenijo pravice intelektualne lastnine in jih ne bi smelo biti možno uveljavljati zgolj za omejevanje konkurence. Tako ostaja mogoče, da subjekti neodvisno odkrijejo enako strokovno znanje in izkušnje ter informacije, konkurenti imetnika poslovne skrivnosti pa imajo možnost, da z obratnim inženiringom proučijo zakonito pridobljeni izdelek, dokler je to v skladu s pošteno trgovinsko prakso.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Trženje številnih izdelkov, zlasti v okviru postopkov javnega naročanja, je vse pogosteje pogojeno z obveščanjem regulativnih in upravnih organov o zaupnih podatkih, od katerih so nekateri pridobljeni s pomočjo preskusov, ki so zelo dragi. Razkritje nekaterih ali vseh informacij organom in njihova pridobitev s strani tretjih oseb ne bi smela privesti do njihove nepoštene uporabe na trgu.
Obrazložitev
Zakonita pridobitev, uporaba ali razkritje niso sistematično povezani in jim lahko v praksi sledi neupravičena ponovna uporaba ali ponovno razkritje. Če bo pravica do informacij nesorazmerno presegala potrebo po varovanju poslovnih skrivnosti podjetij, podjetja ne bodo pripravljena razkriti svojih zaupnih informacij vladnim ustanovam, število neprimernih zahtevkov za dostop pa se bo povečalo.
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) V skladu z načelom sorazmernosti bi morali biti ukrepi in pravna sredstva, namenjeni varovanju poslovnih skrivnosti, oblikovani tako, da bi izpolnili cilj nemoteno delujočega notranjega trga za raziskave in inovacije, ne da bi pri tem ogrožali druge cilje in načela v interesu javnosti. S tega vidika ukrepi in pravna sredstva zagotavljajo, da pristojni sodni organi upoštevajo vrednost poslovne skrivnosti, resnost ravnanja, ki pomeni neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ter učinek takšnega ravnanja. Poskrbeti je treba tudi za to, da bodo imeli pristojni sodni organi diskrecijsko pravico pri ugotavljanju interesov strank v sporu ter interesov tretjih oseb, med drugim tudi potrošnikov, če je primerno.	(11) V skladu z načelom sorazmernosti bi morali biti ukrepi in pravna sredstva, namenjeni varovanju poslovnih skrivnosti, oblikovani tako, da bi izpolnili cilj nemoteno delujočega notranjega trga za raziskave in inovacije, zlasti z odvračilnim učinkom zoper neupravičeno pridobitev, razkritje in uporabo poslovne skrivnosti, ne da bi pri tem ogrožali druge cilje in načela v interesu javnosti, kot so varstvo potrošnikov ter varovanje zdravja in okolja. V zvezi s tem ukrepi in pravna sredstva zagotavljajo, da pristojni sodni organi upoštevajo vse ustrezne okoliščine, kot so vrednost poslovne skrivnosti, resnost ravnanja, ki pomeni neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, ter učinek takšne uporabe ali razkritja. Poskrbeti je treba tudi za to, da bodo imeli pristojni sodni organi diskrecijsko pravico pri ugotavljanju interesov strank v sporu ter interesov tretjih oseb, med drugim tudi potrošnikov, če je primerno.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Ob uvedbi in uporabi enotne opredelitve poslovne skrivnosti in uvedbi in uporabi enotnih pravil za varovanje poslovnih skrivnosti na notranjem trgu, morajo drugi ukrepi, ki bi lahko neposredno ali posredno omejevali izmenjavo in uporabo znanja in izkušenj ter zaposlovanje in mobilnost delovne sile, v interesu inovacij in svobodne konkurence spoštovati načelo sorazmernosti.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Nemoteno delovanje notranjega trga bi bilo ogroženo, če bi se razpoložljivi ukrepi in pravna sredstva uporabljali za uresničevanje nelegitimnih namer, nezdružljivih s cilji te direktive. Zato je pomembno zagotoviti, da bodo sodni organi pooblaščeni za kaznovanje zlorab tožnikov, ki ravnajo nepošteno in vlagajo očitno neutemeljene vloge. Ukrepi in pravna sredstva poleg tega ne smejo omejevati svobode izražanja in obveščanja (ki vključuje svobodo in pluralnost medijev, kot določa člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) ali dejavnosti prijave nepravilnosti. Zato varovanje poslovne skrivnosti ne bi smelo zajemati primerov, v katerih razkritje poslovne skrivnosti koristi interesu javnosti, če se ob tem razkrije relevantna kršitev ali nepravilno ravnanje.	(12) Nemoteno delovanje notranjega trga bi bilo ogroženo, če bi se razpoložljivi ukrepi in pravna sredstva uporabljali za uresničevanje nelegitimnih namer, nezdružljivih s cilji te direktive, kot je ustvarjanje neutemeljenih ovir za notranji trg ali mobilnost delovne sile. Zato je pomembno zagotoviti, da bodo sodni organi pooblaščeni za kaznovanje zlorab tožnikov, ki ravnajo nepošteno in vlagajo očitno neutemeljene vloge. Ukrepi in pravna sredstva poleg tega ne smejo omejevati svobode izražanja in obveščanja (ki vključuje svobodo in pluralnost medijev, kot določa člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) ali dejavnosti prijave nepravilnosti. Zato varovanje poslovne skrivnosti ne bi smelo zajemati primerov, v katerih razkritje poslovne skrivnosti koristi interesu javnosti, če se ob tem razkrije relevantna kršitev ali nepravilno ravnanje.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Zaradi povečane uporabe spletnih storitev za poslovanje in raziskave, shranjevanje bolj zaupnih podatkov v virtualnih skladiščih, povečane uporabe e-trgovanja in digitalizacije, je potrebna uskladitev zakonodaje v Uniji, s čimer bi zaščitili pred nezakonito uporabo poslovnih skrivnosti, kar bi utrdilo zaupanje in varstva med podjetjem in potrošnikom in spodbudilo oblikovanje enotnega digitalnega trga, ki je eden od temeljev učinkovitega delovanja notranjega trga.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Zaradi pravne varnosti in ker se od legitimnih imetnikov poslovnih skrivnosti pričakuje, da skrbno ravnajo pri ohranjanju zaupnosti svoje dragocene poslovne skrivnosti in spremljanju njene uporabe, se zdi primerno, da se omeji možnost vložitve pravnega sredstva za zaščito poslovne skrivnosti na omejeno obdobje po dnevu, ko se je imetnik poslovne skrivnosti zavedel, ali je imel razlog, da se je zavedel, da je tretja oseba neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila njegovo poslovno skrivnost.	(13) Da bi ohranili nemoteno delovanje notranjega trga za raziskave in inovacije ter pravno varnost in ker se od legitimnih imetnikov poslovnih skrivnosti pričakuje, da skrbno ravnajo pri ohranjanju zaupnosti svoje dragocene poslovne skrivnosti in spremljanju njene uporabe, se zdi primerno, da se omeji možnost vložitve pravnega sredstva za zaščito poslovne skrivnosti na omejeno obdobje po dnevu, ko se je imetnik poslovne skrivnosti zavedel ali je imel razlog, da se je zavedel, da je tretja oseba neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila njegovo poslovno skrivnost.
Obrazložitev
Praktični učinek dveletnega zastaralnega roka je omejen, saj podjetja običajno hitro obravnavajo protipravno prilastitev poslovne skrivnosti, in sicer z začasnimi ukrepi. Kljub temu pa je pomembno, da se uporablja ta strogi zastaralni rok, da se preprečijo zlorabe, ki bi ovirale inovacije in dostop do notranjega trga.
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Možnost izgube zaupnosti poslovne skrivnosti med pravdnim postopkom pogosto odvrne legitimne imetnike poslovnih skrivnosti od uvedbe postopka za obrambo svoje poslovne skrivnosti, kar ogroža učinkovitost razpoložljivih ukrepov in pravnih sredstev. Zato je nujno treba določiti posebne zahteve, namenjene varovanju zaupnosti poslovne skrivnosti, ki je predmet spora, med sodnim postopkom, uvedenim za njeno obrambo, pri čemer pa je treba z ustreznimi zaščitnimi ukrepi zagotoviti pravico do nepristranskega sojenja. Te zahteve bi morale vključevati možnost omejitve dostopa do dokaznega gradiva ali obravnav, ali možnost objave zgolj nezaupnih elementov sodnih odločb. Takšna zaščita bi morala ostati veljavna tudi po koncu sodnega postopka, dokler informacije, ki so del poslovne skrivnosti, ne bi prišle v javno uporabo.	(14) Možnost izgube zaupnosti poslovne skrivnosti med pravdnim postopkom pogosto odvrne legitimne imetnike poslovnih skrivnosti od uvedbe postopka za obrambo svoje poslovne skrivnosti, kar ogroža učinkovitost razpoložljivih ukrepov in pravnih sredstev. Zato je nujno treba vzpostaviti ravnovesje med ustreznimi zaščitnimi ukrepi za zagotavljanje pravice do nepristranskega sojenja in posebnimi zahtevami, ki so namenjene varovanju zaupnosti poslovne skrivnosti, ki je predmet spora, med sodnim postopkom, uvedenim za njeno obrambo. Te zahteve bi morale vključevati možnost omejitve dostopa za osebe, ki niso povezane s strankami v postopku, ali možnost objave zgolj nezaupnih elementov sodnih odločb. Da bi se zagotovil zadosten dostop do informacij v primerih omejenega dostopa, ima vsaj ena oseba vsake stranke v postopku ter njihov odvetnik dostop do dokaznega gradiva ali obravnave. Takšna zaščita bi morala ostati veljavna tudi po koncu sodnega postopka, dokler informacije, ki so del poslovne skrivnosti, ne bi prišle v javno uporabo.
Obrazložitev
Poudarja, da morajo stranke v postopku zaradi spoštovanja pravice do poštenega sojenja imeti možnost sodelovanja in pridobitve potrebnih informacije in da bi morala biti ta zahteva usklajena s potrebo po varovanju zaupnosti poslovne skrivnosti, na katero se postopek nanaša.
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Če tretja oseba neupravičeno pridobi poslovno skrivnost, ima to lahko uničujoče posledice za legitimnega imetnika poslovne skrivnosti, saj se po njenem javnem razkritju ne more več vrniti v položaj, v katerem je bil pred izgubo poslovne skrivnosti. Tako je nujno treba zagotoviti hitre in dostopne začasne ukrepe za takojšnjo prekinitev neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Takšni ukrepi morajo biti na voljo, ne da bi bilo treba čakati na meritorno odločitev, pri čemer je treba ustrezno spoštovati pravico do obrambe in načelo sorazmernosti ob upoštevanju značilnosti sporne zadeve. Morda bo treba uvesti tudi jamstva, ki bodo zadoščala za kritje stroškov in škode, ki jih je utrpela tožena stranka, ker je bil vložen neupravičen zahtevek, zlasti kadar bi zamude v postopku legitimnemu imetniku poslovne skrivnosti povzročile nepopravljivo škodo.	(15) Če tretja oseba neupravičeno pridobi, uporabi in razkrije poslovno skrivnost, ima to lahko uničujoče posledice za legitimnega imetnika poslovne skrivnosti, saj se po njenem javnem razkritju ne more več vrniti v položaj, v katerem je bil pred izgubo poslovne skrivnosti. Tako je nujno treba zagotoviti hitre in dostopne začasne ukrepe za takojšnjo prekinitev neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Takšni ukrepi morajo biti na voljo, ne da bi bilo treba čakati na meritorno odločitev, pri čemer je treba ustrezno spoštovati pravico do obrambe in načelo sorazmernosti ob upoštevanju značilnosti sporne zadeve. Morda bo treba uvesti tudi jamstva, ki bodo zadoščala za kritje stroškov in škode, ki jih je utrpela tožena stranka, ker je bil vložen neupravičen zahtevek, zlasti kadar bi zamude v postopku legitimnemu imetniku poslovne skrivnosti povzročile nepopravljivo škodo.
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Iz istega razloga je treba določiti tudi ukrepe za preprečitev nadaljnje neupravičene uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Da bi bili ukrepi prepovedi učinkoviti, bi morali biti v primerih, ko okoliščine primera zahtevajo njihovo časovno omejitev, dovolj dolgotrajni, da se odpravi kakršna koli trgovska korist, ki bi jo tretja oseba lahko pridobila iz neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. V vsakem primeru noben tovrsten ukrep ne bi smel biti izvršljiv, če bi bile informacije, ki so bile prvotno zajete v poslovni skrivnosti, v javni uporabi iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati toženi stranki.	(16) Iz istega razloga je treba določiti tudi ukrepe za preprečitev nadaljnje neupravičene uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Da bi bili ukrepi prepovedi učinkoviti, bi morali biti dovolj dolgotrajni, da se odpravi kakršna koli poslovna prednost, ki bi jo tretja oseba lahko pridobila iz neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti, ter časovno omejeni, da se prepreči ustvarjanje neupravičenih ovir za konkurenco na notranjem trgu. V vsakem primeru noben tovrsten ukrep ne bi smel biti izvršljiv, če bi bile informacije, ki so bile prvotno zajete v poslovni skrivnosti, v javni uporabi iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati toženi stranki.
Obrazložitev
Če tožena stranka s protipravno prilastitvijo ne pridobiva poslovne prednosti, ima nadaljnje podaljševanje sodne odredbe zgolj učinek odvračanja in sankcioniranja, obenem pa ovira konkurenco in inovacije.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Poslovne skrivnosti se lahko neupravičeno uporabijo za oblikovanje, proizvodnjo ali trženje blaga ali sestavin blaga, ki se lahko razširjajo po celotnem notranjem trgu, kar lahko škodi poslovnim interesom imetnika poslovne skrivnosti in delovanju notranjega trga. V teh primerih in če zadevna poslovna skrivnost precej vpliva na kakovost, vrednost ali ceno tako pridobljenega blaga ali na znižanje stroškov oziroma na olajšanje ali pospešitev procesov njegove proizvodnje ali trženja, je pomembno, da so sodni organi pooblaščeni, da naložijo ustrezne ukrepe za prepoved trženja navedenega blaga ali njegov umik iz prodaje. Glede na globalno naravo trgovine je treba poleg tega zagotoviti, da ukrepi vključujejo prepoved uvoza navedenega blaga v Unijo ali njegovega skladiščenja z namenom, da se ga ponudi ali da na trg. Ob upoštevanju načela sorazmernosti naj korektivni ukrepi ne bi nujno pomenili uničenja blaga, če so na voljo druge smotrne rešitve, kot je onemogočitev kršitve v zvezi z blagom, ali odstranitev blaga s trga, na primer z njegovo podaritvijo dobrodelnim organizacijam.	(17) Poslovne skrivnosti se lahko neupravičeno uporabijo za oblikovanje, proizvodnjo, razvoj ali trženje blaga ali storitev ali sestavin blaga ali storitev, ki se lahko razširjajo po celotnem notranjem trgu, kar lahko škodi poslovnim interesom imetnika poslovne skrivnosti in delovanju notranjega trga. V primerih, ko je bila dokazana neupravičena pridobitev, in če zadevna poslovna skrivnost precej vpliva na kakovost, vrednost ali ceno tako pridobljenega blaga ali na znižanje stroškov oziroma na olajšanje ali pospešitev procesov njegove proizvodnje ali trženja, je pomembno, da so sodni organi pooblaščeni, da naložijo ustrezne ukrepe za prepoved trženja navedenega blaga ali njegov umik iz prodaje. Glede na globalno naravo trgovine je treba poleg tega zagotoviti, da ukrepi vključujejo prepoved uvoza navedenega blaga v Unijo ali njegovega skladiščenja z namenom, da se ga ponudi ali da na trg. Ob upoštevanju načela sorazmernosti naj korektivni ukrepi ne bi nujno pomenili uničenja blaga, če so na voljo druge smotrne rešitve, kot je onemogočitev kršitve v zvezi z blagom, ali odstranitev blaga s trga, na primer z njegovo podaritvijo dobrodelnim organizacijam.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da ta direktiva zajema tudi protipravno prilastitev poslovnih skrivnosti za razvoj storitev.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Da bi osebi, ki se zaveda ali bi se razumno morala zavedati, da je neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost, preprečili pridobitev koristi od takšnega ravnanja in da bi oškodovanemu imetniku poslovne skrivnosti v največjem možnem obsegu omogočili vrnitev v položaj, v katerem bi bil, če ne bi bilo navedenega neupravičenega ravnanja, mu je treba zagotoviti primerno nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega ravnanja. Pri znesku odškodnine, ki se dodeli oškodovanemu imetniku poslovne skrivnosti, bi bilo treba upoštevati vse ustrezne vidike, kot so izguba prihodka imetnika poslovne skrivnosti ali neupravičeni dobiček kršitelja, ter, kadar je primerno, kakršno koli moralno škodo, ki je bila povzročena imetniku poslovne skrivnosti. Namesto tega je mogoče, na primer, kadar bi bilo težko določiti znesek dejansko povzročene škode zaradi nematerialne narave poslovne skrivnosti, znesek odškodnine izračunati iz elementov, kot so avtorski honorar ali pristojbine, ki bi bile dolgovane, če bi kršitelj zaprosil za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti. Namen ni uvesti obveznosti, da se določijo kaznovalne odškodnine, temveč da se zagotovi nadomestilo, ki temelji na objektivnih merilih, ob upoštevanju stroškov, ki jih ima imetnik poslovne skrivnosti, na primer stroškov za ugotovitev kršitve in preiskavo njenih okoliščin.	(19) Da bi osebi, ki se zaveda ali bi se razumno morala zavedati, da je neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost, preprečili pridobitev koristi od takšnega ravnanja in da bi oškodovanemu imetniku poslovne skrivnosti v največjem možnem obsegu omogočili vrnitev v položaj, v katerem bi bil, če ne bi bilo navedenega neupravičenega ravnanja, mu je treba zagotoviti primerno nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega ravnanja. Pri znesku odškodnine, ki se dodeli oškodovanemu imetniku poslovne skrivnosti, bi bilo treba upoštevati vse ustrezne vidike, kot so izguba prihodka imetnika poslovne skrivnosti ali neupravičeni dobiček kršitelja, ter, kadar je imetnik poslovne skrivnosti fizična oseba, kakršno koli moralno škodo, ki je bila povzročena imetniku poslovne skrivnosti. Namesto tega je mogoče, na primer, kadar bi bilo težko določiti znesek dejansko povzročene škode zaradi nematerialne narave poslovne skrivnosti, znesek odškodnine izračunati iz elementov, kot so avtorski honorar ali pristojbine, ki bi bile dolgovane, če bi kršitelj zaprosil za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti. Namen ni uvesti obveznosti, da se določijo kaznovalne odškodnine, temveč da se zagotovi nadomestilo, ki temelji na objektivnih merilih, ob upoštevanju stroškov, ki jih ima imetnik poslovne skrivnosti, na primer stroškov za ugotovitev kršitve in preiskavo njenih okoliščin.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da lahko le fizične osebe vložijo odškodninski zahtevek za moralno škodo.
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Za dopolnilno odvračanje prihodnjih kršiteljev in ozaveščanje širše javnosti je koristno, da se odločbe v primerih, povezanih z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti, objavljajo, po potrebi tudi z vidnim oglaševanjem, če takšno oglaševanje ne povzroči razkritja poslovne skrivnosti ali nesorazmerno ne oškoduje zasebnosti in ugleda fizičnih oseb.	(20) Za dopolnilno odvračanje prihodnjih kršiteljev in ozaveščanje širše javnosti je koristno, da se odločbe v primerih, povezanih z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti, objavljajo, po potrebi tudi z vidnim oglaševanjem, če takšno oglaševanje ne povzroči razkritja poslovne skrivnosti ali nesorazmerno ne oškoduje zasebnosti in ugleda fizičnih oseb. Prav tako je treba povečati ozaveščenost, zlasti MSP, o možnosti uveljavljanja nadomestila in uporabe pravnih sredstev v primeru neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovnih skrivnosti.
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Da bi bila enotna uporaba ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti lažja, je primerno vzpostaviti sistem za sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami na eni strani ter med državami članicami in Komisijo na drugi, zlasti z oblikovanjem mreže kontaktnih oseb, ki jih določijo države članice. Nadalje, da bi Komisija ugotovila, ali ti ukrepi izpolnjujejo zastavljeni cilj, bi morala – po potrebi ob pomoči Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine – proučiti uporabo te direktive in učinkovitost sprejetih nacionalnih ukrepov.	(22) Da bi bila enotna uporaba ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti lažja, je primerno uporabiti obstoječe sisteme za sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami na eni strani ter med državami članicami in Komisijo na drugi. Nadalje, da bi Komisija ugotovila, ali ti ukrepi izpolnjujejo zastavljeni cilj, bi morala proučiti uporabo te direktive in učinkovitost sprejetih nacionalnih ukrepov.
Obrazložitev
Ker se poslovne skrivnosti ne uvrščajo med pravice intelektualne lastnine in so zaščitene v okviru nelojalne konkurence, Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine ni primeren organ za pomoč Komisiji. Poleg tega bi morale države članice in Evropska komisija uporabiti obstoječe mreže za sodelovanje in izmenjavo informacij, in ne ustvarjati novih, da bi omejile upravno breme.
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico, pravico do dobrega upravljanja, pravico vpogleda v spis in spoštovanje poslovne tajnosti, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do obrambe.	(23) Izvajanje te direktive bi moralo zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in upoštevanje načel, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo izbire poklica in pravico do dela, svobodo gospodarske pobude, lastninsko pravico, pravico do dobrega upravljanja, pravico vpogleda v spis in spoštovanje poslovne tajnosti, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter pravico do obrambe. Določbe te direktive se zato ne bi smele uporabljati, če je razkritje informacij v splošnem javnem interesu ali se lahko šteje za temeljno pravico.
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo pravil konkurenčnega prava, zlasti členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ukrepi iz te direktive se ne bi smeli uporabljati za neupravičeno omejevanje konkurence na način, ki je v nasprotju s Pogodbo.	(27) Ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo pravil konkurenčnega prava, zlasti členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ukrepi iz te direktive se ne bi smeli uporabljati za neupravičeno omejevanje konkurence, zavlačevanje dostopa do notranjega trga in ustvarjanje ovir za mobilnost delovne sile na način, ki je v nasprotju s Pogodbo.
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Ta direktiva ne bi smela posegati v svobodo gibanja delavcev in v svobodo ustanavljanja. Prav tako ne bi smela posegati v pravico zastopnikov delavcev, da pridobijo ali razkrijejo poslovne skrivnosti v sklopu izvajanja njihovih pravic do informacij, posvetovanja in sodelovanja v skladu s pravom in prakso Unije in nacionalnim pravom in prakso.
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Ukrepi, ki se sprejmejo za varovanje poslovne skrivnosti pred njeno neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem, ne bi smeli vplivati na uporabo katerega koli drugega relevantnega prava na drugih področjih, vključno s pravicami intelektualne lastnine, zasebnostjo, dostopom do dokumentov in pogodbenim pravom. Vendar, kjer se prekrivata področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES⁸ in področje uporabe te direktive, ima ta direktiva prednost kot lex specialis –	(28) Ukrepi, ki se sprejmejo za varovanje poslovne skrivnosti pred njeno neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem, ne bi smeli vplivati na uporabo katerega koli drugega relevantnega prava na drugih področjih, vključno z varstvom okolja in okoljsko odgovornostjo, varstvom potrošnikov, zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, varovanjem zdravja, pravicami intelektualne lastnine, zasebnostjo, dostopom do dokumentov in informacij ter pogodbenim pravom. Vendar, kjer se prekrivata področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES⁸ in področje uporabe te direktive, ima ta direktiva prednost kot lex specialis –
__________________	__________________
⁸ Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).	⁸ Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta direktiva določa pravila za varovanje pred neupravičeno pridobitvijo, razkritjem in uporabo poslovne skrivnosti.	Ta direktiva določa pravila za varovanje pred neupravičeno pridobitvijo, razkritjem in uporabo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) brez dovoljenja fizične ali pravne osebe, ki ima zakoniti nadzor nad takšnimi informacijami, ter na način, ki je v nasprotju s pošteno trgovinsko prakso. Države članice lahko določijo bolj daljnosežne določbe, če je zagotovljena skladnost s členoma 4 in 5, členom 6(1), členom 7, drugi pododstavkom člena 8(1), členom 8(3) in (4), členom 9(2), členoma 10 in 12 ter členom 14(3).
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V področje uporabe te direktive niso zajete informacije, katerih razkritje zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja ali javni organi v okviru svojih pristojnosti.
Obrazložitev
To pojasnilo področja uporabe je nujno, da bi preprečili sklicevanje podjetij na „poslovne skrivnosti“, da bi se tako izognila dolžnostim glede razkritja informacij, ki jih določa zakonodaja držav članic ali Unije.
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ta direktiva ne posega v avtonomijo socialnih partnerjev in njihovo pravico do sklepanja kolektivnih pogodb v skladu z nacionalno zakonodajo, tradicijami in praksami in ob spoštovanju določb Pogodbe.
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:	(1) „poslovna skrivnost“ pomeni nerazkrito strokovno znanje in izkušnje ter poslovno informacijo, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) je skrivnost v smislu, da njena celota ali natančna konfiguracija in sestava njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;	(a) je skrivnost v smislu, da njena celota ali natančna konfiguracija in sestava njenih komponent ni znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
(b) ima tržno vrednost, ker je skrivnost;	(b) ima dejansko ali potencialno znatno tržno vrednost, ker je skrivnost in bi njeno razkritje znatno škodovalo legitimnim gospodarskim interesom osebe, ki jo zakonito nadzoruje;
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, v teh okoliščinah razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost;	(c) je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, v teh okoliščinah razumno in dokazljivo ukrepala, s pomočjo sredstev (tudi tehničnih in pogodbenih), ki jih lahko preverijo ustrezni pristojni pravosodni organi, da bi jo ohranila kot skrivnost;
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) „imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo;	(2) „imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsakega registriranega udeleženca na trgu, ki je zakonito registriran, da ima nadzor nad poslovno skrivnostjo;
Obrazložitev
Nadzor nad poslovno skrivnostjo, mora biti ustrezno pravno utemeljen, da ne bo nobenih „tajnih“ poslovnih skrivnosti.
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) „kršitelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost;	(3) „kršitelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je neposredno ali prek tretje osebe neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost na način, ki je v nasprotju s pošteno trgovinsko prakso;
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 2 a – odstavek 1 – točka 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „blago, ki je predmet kršitve“ pomeni blago, k oblikovanju, kakovosti, proizvodnji ali trženju katerega so precej prispevali neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti.	(4) „nezakonito blago“ pomeni izdelke ali storitve, k oblikovanju, značilnostim, proizvodnji ali trženju katerih so dokazano prispevali neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da imajo imetniki poslovne skrivnosti pravico vložiti vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, da preprečijo neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali prejmejo nadomestilo za to.	1. Države članice zagotovijo, da imajo fizične ali pravne osebe, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo, pravico vložiti vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, da preprečijo neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali prejmejo nadomestilo za to.
Obrazložitev
Glej predhodni predlog spremembe o opredelitvi pojma „imetnik“. Uporaba pojma „imetnik“ je zavajajoča in nepotrebna, saj vodi do ideje lastništva pravic intelektualne lastnine, kar pa poslovne skrivnosti niso. Točnejša je uporaba besedila „vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo“, zato predlagamo, da se ta pojem uporablja v celotnem besedilu.
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če se izvede naklepno ali iz hude malomarnosti, in sicer z:	2. Pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če se izvede naklepno, in sicer z:
Obrazložitev
V okviru tega predloga ni pojasnjeno, kako bodo sodni pristojni organi enotno uporabljali pojem „huda malomarnost“.
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) nepooblaščenim dostopom do ali kopiranjem katerih koli dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek, ki so pod zakonitim nadzorom imetnika poslovne skrivnosti in vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost;	(a) nepooblaščenim dostopom do katerih koli poslovnih skrivnosti, v obliki dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek, ki so pod zakonitim nadzorom imetnika poslovne skrivnosti in vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali kopiranjem ali prisvojitvijo navedenih dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek;
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krajo;	črtano
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) podkupovanjem;	črtano
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) prevaro;	črtano
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) kršitvijo ali napeljevanjem na kršitev dogovora o zaupnosti ali katere koli druge dolžnosti molčečnosti;	(e) kršitvijo ali napeljevanjem na kršitev dogovora o ohranjanju zaupnosti;
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) vsakim drugim ravnanjem, za katerega se v danih okoliščinah šteje, da je v nasprotju s pošteno trgovinsko prakso.	(f) ravnanjem, za katerega se šteje, da je v nasprotju s pošteno trgovinsko prakso.
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če poslovno skrivnost brez privolitve njenega imetnika naklepno ali iz hude malomarnosti uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:	3. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če poslovno skrivnost brez privolitve fizične ali pravne osebe, ki jo zakonito nadzoruje, naklepno in z namenom pridobitve gospodarske koristi ali prednosti, ali povzročitve gospodarske škode osebi, ki jo zakonito nadzoruje, ali iz hude malomarnosti uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
Obrazložitev
Namen uporabe nepoštene trgovinske prakse za dostop do informacij mora biti izrecno predviden v definiciji, kdaj je pridobitev neupravičena, saj ni enako, če se za dostop do njih uporabi legitimni javni interes.
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) poslovno skrivnost je pridobila neupravičeno;	(a) poslovno skrivnost je pridobila in uporabila ali razkrila neupravičeno;
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krši dogovor o zaupnosti ali katero koli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo;	(b) krši pravno veljaven dogovor o zaupnosti, skladen z nacionalnim pravom ali pravom Unije, ali katero koli drugo dolžnost omejitve uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti;
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) krši pogodbeno ali katero koli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti.	(c) krši pravno veljavno pogodbeno dolžnost omejitve uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) poslovno skrivnost je pridobila zakonito, vendar jo je uporabila ali razkrila na način, ki je v nasprotju s pošteno trgovinsko prakso ter bo verjetno škodoval poslovnim interesom osebe, ki poslovno skrivnost zakonito nadzoruje in/ali nemotenemu delovanju notranjega trga.
Obrazložitev
Zakonita pridobitev, uporaba ali razkritje niso sistematično povezani in jim lahko v praksi sledi neupravičena ponovna uporaba ali ponovno razkritje.
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Obveznosti iz odstavka 3 ne smejo samovoljno omejiti uporabe izkušenj, ki so bile pridobljene pošteno v okviru zaposlitve ali drugega pogodbenega razmerja. Prav tako ne posegajo v kolektivne pogodbe in nacionalne sisteme delovnega prava.
Obrazložitev
Uporaba poklicnih izkušenj ne sme biti samovoljno omejena, da se ne ustvari ovir za mobilnost delavcev.
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno tudi, če je oseba v času uporabe ali razkritja vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je poslovno skrivnost pridobila od druge osebe, ki je poslovno skrivnost neupravičeno uporabila ali razkrila v smislu odstavka 3.	4. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno tudi, če je oseba v času uporabe ali razkritja vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je poslovno skrivnost neposredno ali posredno pridobila od druge osebe, ki je poslovno skrivnost neupravičeno uporabila ali razkrila v smislu odstavka 3.
Obrazložitev
Imetniki poslovne skrivnosti morajo imeti možnost ukrepanja proti vsakomur, ki prejme nezakonito pridobljene informacije.
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Zavestna in namerna proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, oziroma njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v ta namen se štejejo za neupravičeno uporabo poslovne skrivnosti.	5. Proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, oziroma njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v ta namen se prav tako štejejo za neupravičeno uporabo poslovne skrivnosti, če je oseba, ki opravlja tovrstne dejavnosti, vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je bila poslovna skrivnost neupravičeno pridobljena, uporabljana ali razkrita v smislu odstavka 3.
Obrazložitev
Predhodna seznanjenost mora biti merilo za določanje, ali je bilo ravnanje pasivnega prejemnika informacij nezakonito.
Predlog spremembe 50 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pridobitev poslovne skrivnosti se šteje za zakonito, če se pridobi na katerega koli od naslednjih načinov:	1. Za poslovne skrivnosti ne šteje, da zajemajo informacije, pridobljene na podlagi:
Obrazložitev
Pravice intelektualne lastnine bi morale biti registrirane v drugačni obliki kot poslovne skrivnosti, ker, kot je razvidno iz opredelitve, poslovna tajnost ne bi smela veljati za veljavne in potencialne patente, modele in avtorske pravice.
Predlog spremembe 51 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka -a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) poslovna pogodba med osebo, ki ima zakonit nadzor nad poslovno skrivnostjo, in pridobiteljem;
Obrazložitev
Najpogostejši način pridobitve poslovne skrivnosti je najpreprostejša poslovna pogodba, kar je potrdila tudi študija o oceni učinka: 60 % podjetij si izmenjuje poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 52 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) z neodvisnim odkritjem ali stvaritvijo;	(a) z neodvisnimi tehnološkimi odkritji in modeli ali neodvisno proizvodnjo blaga z lastnostmi, ki so enake ali podobne tistim, ki jih dajo na trg osebe, ki imajo zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo;
Obrazložitev
Če se poslovno skrivnost omeji le na tržne in trgovinske dejavnosti in so elementi obstoječe ali potencialne intelektualne lastnine izključeni iz opredelitve, potem nobeno neodvisno odkritje ali inovacije ne more biti obtoženo kršenja poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 53 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) z opazovanjem, proučevanjem, razstavljanjem ali preskušanjem izdelka ali predmeta, ki je bil dan na voljo javnosti ali ki ga ima pridobitelj informacije zakonito v posesti;	(b) z opazovanjem, proučevanjem, razstavljanjem ali preskušanjem izdelka ali predmeta, ki je bil dan na voljo javnosti ali ki ga ima zakonito v posesti fizična oseba ali udeleženec na trgu, ki ima dostop do neodvisnih tehnoloških odkritij in modelov ter izdelkov, proizvedenih na njihovi podlagi;
Obrazložitev
Dejstvo, da ima podjetje v posesti poslovne skrivnosti ne bi smelo ovirati raziskovalnih in razvojnih dejavnostih drugih na področju tehnološkega napredka.
Predlog spremembe 54 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) z uveljavljanjem pravice zastopnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom in/ali praksami;	(c) z uveljavljanjem pravice delavcev ali njihovih zastopnikov do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom in/ali praksami;
Predlog spremembe 55 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) na zahtevo ali pooblastilo javnih institucij, ki izpolnjujejo svoja pooblastila v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije;
Predlog spremembe 56 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) z znanjem, usposobljenostjo in spretnostmi, ki so jih zaposleni pridobili med prejšnjo zaposlitvijo. Pogodbene obveznosti in vsakršni drugi ukrepi, ki omejujejo uporabo takšnega znanja, morajo biti v interesu inovacij in svobodne konkurence skladni z načelom sorazmernosti.
Predlog spremembe 57 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka c c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) z izvajanje zahtev glede odgovornost, ki jih določijo upravni odbori ali nadzorni sveti.
Predlog spremembe 58 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da nihče ne bo imel pravice vložiti vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, če se poslovna skrivnost domnevno pridobi, uporabi ali razkrije v katerem koli od naslednjih primerov:	2. Pridobitev, uporaba in razkritje poslovnih skrivnosti velja za zakonito, če se poslovna skrivnost domnevno pridobi, uporabi ali razkrije v katerem koli od naslednjih primerov:
Predlog spremembe 59 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) pri upravičeni uporabi pravice do svobode izražanja in obveščanja;	(a) pri upravičeni uporabi pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot je opredeljena v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;
Predlog spremembe 60 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) z namenom razkritja tožnikove zlorabe, kršitve, ali nezakonite dejavnosti, če so bili domnevna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti nujni za takšno razkritje in je tožena stranka ravnala v interesu javnosti;	(b) z namenom razkritja tožnikove zlorabe, kršitve, ali nezakonite dejavnosti na primeren način, če bi obtoženi, ne da bi bil malomaren, lahko domneval, da domnevna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti nujni za takšno razkritje;
Predlog spremembe 61 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) pri izpolnjevanju pogojev v pogodbi o zaposlitvi delavcev;
Predlog spremembe 62 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) z namenom zaščite upravičenega interesa.	(e) z namenom zaščite upravičenega interesa, ki ga priznava pravo Unije ali nacionalno pravo.
Predlog spremembe 63 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) z namenom zaščite javnega reda, vključno z zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin ali da bi preprečili veliko škodo za okolje.
Obrazložitev
Jasno je treba opredeliti dostop do informacij za zagotovitev visoke ravni zaščite družbe in okolja kot zakonito pridobitev, s čimer bi preprečili nejasnosti glede primarnosti prava.
Predlog spremembe 64 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka e b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(eb) razkritje poslovne skrivnosti članom upravnih odborov ali nadzornih svetov podjetij, ki ne kotirajo na borzi, pri izpolnjevanju zahtev glede odgovornosti;
Predlog spremembe 65 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 – točka e c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ec) poslovno skrivnost zahteva in/ali jo razkrije javna institucija v skladu s svojimi pooblastili, kot to zahteva ali dovoljuje nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.
Obrazložitev
Podjetja pri prošnjah za informacije, ki jih zahteva zakon ali javne institucije pri opravljanju njihovega mandata, ne bi smela imeti možnosti nasprotovati trditvi o „poslovni skrivnosti“. Primerov takega ravnanja je veliko, javni organi ali institucije, zlasti na lokalni ravni, pa se pogosto ne zmorejo odzvati na zavračanje razkritja informacij.
Predlog spremembe 66 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) je sorazmeren;	(a) je sorazmeren z gospodarsko škodo, ki jo utrpi imetnik poslovne skrivnosti;
Predlog spremembe 67 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ne ustvarja ovir za zakonito trgovino na notranjem trgu;	(b) ne ustvarja ovir za zakonito trgovino in omejitev za konkurenco in mobilnost delavcev na notranjem trgu;
Predlog spremembe 68 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) uveljavlja zaščitne ukrepe pred njihovo zlorabo.	(c) uveljavlja zaščitne ukrepe pred njihovo zlorabo, ki zagotavljajo nadomestilo toženi stranki v primeru zlonamerne ali krivične obtožbe.
Predlog spremembe 69 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) zagotavlja, da dokazno breme, da je bila poslovna skrivnost neupravičeno pridobljena, nosi oseba, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo, ter da ne velja nobena izjema iz člena 4.
Obrazložitev
Varovanje poslovnih skrivnosti ne ustvarja lastninskih pravic, tako da gre za varovanje pred neupravičenostjo pridobitve. To pomeni, da mora dokazno breme, da je bila pridobitev dejansko neupravičena, nositi oseba, ki ima zakonit nadzor nad nerazkrito informacijo, pri tem pa ne velja nobena izjema, sicer bi ta oseba dejansko imela lastninsko pravico.
Predlog spremembe 70 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice za primere, ko pristojni sodni organi ugotovijo, da je zahtevek v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, razkritjem ali uporabo poslovne skrivnosti očitno neutemeljen in je tožnik začel sodni postopek v slabi veri z namenom odložitve ali omejitve dostopa tožene stranke do trga oziroma je toženo stranko na kakšen drug način ustrahoval ali nadlegoval, zagotovijo, da imajo takšni pristojni sodni organi pravico sprejeti naslednje ukrepe:	Države članice za primere, ko pristojni sodni organi ugotovijo, da je zahtevek v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, razkritjem ali uporabo poslovne skrivnosti neutemeljen in je tožnik začel sodni postopek v slabi veri z namenom odložitve ali omejitve dostopa tožene stranke do trga oziroma je toženo stranko na kakšen drug način ustrahoval ali nadlegoval ali je preprečeval razkritje informacij v javnem interesu, zagotovijo, da imajo takšni pristojni sodni organi pravico sprejeti naslednje ukrepe:
Obrazložitev
Ukrepi za kaznovanje neutemeljenega zahtevka se uporabljajo za vse primere (kot so navedeni v členu 4), kjer se pridobitev, razkritje ali uporaba štejejo za zakonite.
Predlog spremembe 71 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) določiti polno odškodnino za morebitno povzročeno gospodarsko škodo in izgubo ter za morebitno moralno škodo tistemu, ki je domnevno imel neupravičen dostop, je domnevno neupravičeno pridobil ali uporabil poslovne skrivnosti.
Obrazložitev
Neupravičeno obtoženim je treba zagotoviti ustrezno odškodnino.
Predlog spremembe 72 Predlog direktive Člen 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo rok, v katerem lahko tožnik vloži vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od dveh let od dne, ko se je zavedel ali bi se moral zavedati zadnjega dejstva, ki je podlaga za vlogo.	Države članice določijo rok, v katerem lahko tožnik vloži vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, ki ne sme biti daljši od treh let od dne, ko se je zavedel ali bi se moral zavedati zadnjega dejstva, ki je podlaga za vlogo.
Predlog spremembe 73 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice imajo pravico, da same določijo pravila, kdaj se zastaralni rok prekine ali prekliče.
Predlog spremembe 74 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da strankam v postopku, njihovim zagovornikom, sodnim izvršiteljem, pričam, sodnim izvedencem in vsem drugim osebam, ki so udeležene v sodnem postopku v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti ali ki imajo dostop do dokumentov, ki so del navedenega sodnega postopka, ni dovoljeno uporabiti ali razkriti nobene poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki so se je zavedli na podlagi takšne udeležbe v postopku ali dostopa.	1. Države članice zagotovijo, da strankam v postopku, njihovim zagovornikom, sodnim izvršiteljem, pričam, sodnim izvedencem in vsem drugim osebam, ki so udeležene v sodnem postopku v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti ali ki imajo dostop do dokumentov, ki so del navedenega sodnega postopka, ni dovoljeno uporabiti ali razkriti nobene poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki so se je zavedli na podlagi takšne udeležbe v postopku ali dostopa in ki so jo pristojni organi po posvetovanju s strankami opredelili kot zaupno.
Predlog spremembe 75 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznost iz prvega pododstavka preneha v kateri koli od naslednjih okoliščin:	Obveznost iz prvega pododstavka se še naprej uporabljajo do konca sodnega postopka v kateri koli od naslednjih okoliščin:
Predlog spremembe 76 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če se med sodnim postopkom ugotovi, da domnevna poslovna skrivnost ne izpolnjuje zahtev iz točke (1) člena 2;	(a) če se med sodnim postopkom ugotovi s končno in zavezujočo odločitvijo, da domnevna poslovna skrivnost ne izpolnjuje zahtev iz točke (1) člena 2;
Predlog spremembe 77 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) delne ali popolne omejitve dostopa do vseh dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti in jih predložijo stranke v postopku ali tretje osebe;	(a) delne ali popolne omejitve dostopa do vseh dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti in jih predložijo stranke v postopku ali tretje osebe, pod pogojem, da imata obe stranki v postopku, njuni odvetniki ali zastopniki v postopku in po potrebi njuni izvedenci in uslužbenci sodišča popoln dostop do teh dokumentov;
Predlog spremembe 78 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) omejitve dostopa do obravnav, na katerih lahko pride do razkritja poslovne skrivnosti, in ustreznih zapisnikov ali dobesednih zapisov teh obravnav. V izjemnih okoliščinah in na podlagi ustrezne utemeljitve lahko pristojni sodni organi omejijo dostop strank v postopku do navedenih obravnav in odredijo, da se izvedejo izključno v prisotnosti zagovornikov strank v postopku in pooblaščenih sodnih izvedencev, ki jih zavezuje obveznost zaupnosti iz odstavka 1;	(b) omejitve dostopa do obravnav, na katerih lahko pride do razkritja poslovne skrivnosti, in ustreznih zapisnikov ali dobesednih zapisov teh obravnav, pod pogojem, da se vsaki stranki, njenemu odvetniku ali zastopniku v postopku in po potrebi njenemu izvedencu ter uslužbencem sodišča omogoči popoln dostop do teh dokumentov; v izjemnih okoliščinah in na podlagi ustrezne utemeljitve lahko pristojni sodni organi omejijo dostop strank v postopku do navedenih obravnav in odredijo, da se izvedejo izključno v prisotnosti enega predstavnika vsake od strank v postopku in pooblaščenih sodnih izvedencev, ki jih zavezuje obveznost zaupnosti iz odstavka 1;
Predlog spremembe 79 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) priprave nezaupne različice katere koli sodne odločbe, iz katere so bili odstranjeni vsi odlomki, ki vsebujejo poslovne skrivnosti.	(c) priprave za javnost nezaupne različice katere koli sodne odločbe, iz katere so bili odstranjeni vsi odlomki, ki vsebujejo poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 80 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če se zaradi potrebe po varovanju poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti in v skladu s točko (a) drugega pododstavka tega odstavka pristojni sodni organ odloči, da se dokazov, nad katerimi ima ena od strank v postopku zakoniti nadzor, ne sme razkriti drugi stranki v postopku in če so takšni dokazi bistvenega pomena za izid pravdnega postopka, lahko pristojni sodni organ vseeno dovoli razkritje navedenih informacij zagovornikom druge stranke v postopku in po potrebi pooblaščenim sodnim izvedencem, ki jih zavezuje obveznost zaupnosti iz odstavka 1.	črtano
Predlog spremembe 81 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge iz odstavka 2 ter pri oceni njene sorazmernosti upoštevajo upravičene interese strank v postopku – in če je primerno, tretjih oseb – in vsako morebitno škodo, povzročeno kateri koli od strank v postopku – in če je primerno, tretjim osebam – ki izhaja iz ugoditve takšni vlogi ali njene zavrnitve.	3. Pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge iz odstavka 2 ter pri oceni njene sorazmernosti upoštevajo potrebo po zagotovitvi pravic do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, upravičene interese strank v postopku in – kadar je to ustrezno – tretjih oseb ter kakršno koli morebitno škodo, povzročeno kateri koli od strank v postopku in – kadar je to ustrezno – tretjim osebam, ki izhaja iz ugoditve takšni vlogi ali njene zavrnitve.
Obrazložitev
Varstvo poslovnih skrovnosti med sodnim postopkom ne sme biti v škodo poštenega sojenja.
Predlog spremembe 82 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da so pristojni sodni organi v zvezi z ukrepi iz člena 9 pooblaščeni od tožnika zahtevati predložitev dokazov, za katere se razumno šteje, da so razpoložljivi, in sicer da se prepričajo o tem, ali poslovna skrivnost obstaja, ali je tožnik legitimni imetnik poslovne skrivnosti in ali je bila poslovna skrivnost pridobljena neupravičeno, se neupravičeno uporablja ali razkriva oziroma ali so neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti neizbežni.	1. Države članice zagotovijo, da so pristojni sodni organi v zvezi z ukrepi iz člena 9 pooblaščeni od tožnika zahtevati predložitev dokazov, da so zadevno strokovno znanje in izkušnje ter poslovne informacije poslovna skrivnost, da je tožnik imetnik poslovne skrivnosti in je bila poslovna skrivnost pridobljena neupravičeno in se neupravičeno uporablja ali razkriva oziroma da so neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti neizbežni.
Predlog spremembe 83 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da bodo morali pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge in pri oceni njene sorazmernosti upoštevati vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ravnanje tožene stranke pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.	2. Države članice zagotovijo, da morajo pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge in pri oceni njene sorazmernosti upoštevati posebne okoliščine primera. Ta ocena po potrebi vključuje vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, namen tožene stranke pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, ravnanje tožene stranke pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.
Predlog spremembe 84 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) tožnik ne začne postopka, ki se konča z meritorno odločitvijo pristojnega sodnega organa, in sicer v razumnem roku, ki ga določi sodni organ, ki odredi ukrepe, če pravo države članice to dovoljuje; če takšen rok ni predpisan, pa v roku največ 20 delovnih dni ali 31 koledarskih dni, kar se izteče pozneje;	(a) tožnik ne začne postopka, ki se konča z meritorno odločitvijo pristojnega sodnega organa, in sicer v razumnem roku, ki ga določi sodni organ, ki odredi ukrepe, če pravo države članice to dovoljuje; če takšen rok ni predpisan, pa v roku največ 20 delovnih dni ali 31 koledarskih dni, kar se izteče pozneje, z začetkom na dan odločitve sodnega organa;
Obrazložitev
Obdobje, za katere bi se uporabljali začasni ukrepi, je treba določiti s sklicevanjem na določen datum, da bi se zagotovil pravna varnost.
Predlog spremembe 85 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Ko pristojni sodni organi ugotovijo, da poslovna skrivnost obstaja, da je prosilec zakoniti imetnik poslovne skrivnosti in da je neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti neizogibna, se uporabijo začasni varnostni ukrepi iz člena 9 ter se ne uporabijo nobeni drugi ukrepi iz drugih direktiv.
Obrazložitev
Člen 9 o začasnih ukrepih in ukrepi zavarovanja se uporabljajo za primere, ki vključujejo poslovno skrivnost. Namen predloga spremembe je pojasniti, da so te določbe izključno neodvisne in ločene od ukrepov, predvidenih z direktivo o uveljavljanje pravic intelektualne lastnine št. 2004/48/ES, da ne bi prišlo do zmede in napačnega razumevanja ter da se bi se zagotovilo, da ko bo ta direktiva v uporabi, nobena država članica ali sodišče ne bo uporabljalo ukrepov iz direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v primerih, ki vključujejo poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 86 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi v primeru, ko se s sodno odločbo ugotovi neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, na zahtevo tožnika zoper kršitelja odredijo:	1. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi v primeru, ko se s pravnomočno sodno odločbo ugotovi neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, na zahtevo tožnika zoper kršitelja odredijo:
Predlog spremembe 87 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka -a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) ugotovitev neupravičenega dostopa, razkritja ali uporabe;
Predlog spremembe 88 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) uničenje celote ali dela fizičnih in/ali elektronskih medijev, ki vsebujejo ali izvajajo poslovno skrivnost ali po potrebi, izročitev celote ali dela fizičnega in/ali elektronskega medija tožniku.
Predlog spremembe 89 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ugotovitev kršitve;	črtano
Predlog spremembe 90 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ukrepe, s katerimi se onemogoči kršitev v zvezi z blagom, ki je predmet kršitve;	(c) ukrepe, s katerimi se blagu, ki je predmet kršitve, odvzame lastnost, ki izhaja iz neupravičene uporabe trgovinske skrivnosti;
Predlog spremembe 91 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) uničenje blaga, ki je predmet kršitve, ali po potrebi njegov umik s trga, če takšen ukrep ne oslabi varovanja zadevne poslovne skrivnosti;	(d) umik nezakonitih izdelkov s trga ter njihovo razdelitev dobrodelnim organizacijam pod pogoji, ki jih določi sodni organi in katerih namen je zagotoviti, da zadevno blago ne bo ponovno vstopilo na trg, če takšen ukrep ne oslabi varovanja zadevne poslovne skrivnosti;
Predlog spremembe 92 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) kot zadnje sredstvo, uničenje blaga;
Predlog spremembe 93 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) uničenje celote ali dela vseh dokumentov, predmetov, gradiva, vsebine ali elektronskih datotek, ki vsebujejo ali uveljavljajo poslovno skrivnost, ali po potrebi predajo celote ali dela navedenih dokumentov, predmetov, gradiva, vsebine ali elektronskih datotek imetniku poslovne skrivnosti.	črtano
Predlog spremembe 94 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da lahko sodni organi ob odreditvi umika blaga, ki je predmet kršitve, s trga na zahtevo imetnika poslovne skrivnosti odredijo tudi, da je treba blago predati imetniku ali dobrodelnim organizacijam pod pogoji, ki jih določijo sodni organi in katerih namen je zagotovitev, da zadevno blago ne vstopi ponovno na trg.	črtano
Predlog spremembe 95 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri obravnavi zahteve po korektivnih ukrepov, se v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno oceni resnost kršitve, pravna sredstva, ki jih je potrebno uporabiti in interese tretjih oseb.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da pravosodni organi sprejmejo ukrepe na podlagi načela sorazmernosti.
Predlog spremembe 96 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi pri obravnavanju zahteve za sprejetje sodnih odredb ali korektivnih ukrepov iz člena 11 in pri oceni njihove sorazmernosti upoštevajo vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ravnanje kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi pri obravnavanju zahteve za sprejetje sodnih odredb ali korektivnih ukrepov iz člena 11 in pri oceni njihove sorazmernosti upoštevajo vse ustrezne vidike primera, kot so vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, namen kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, ravnanje kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.
Predlog spremembe 97 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če pristojni organi omejijo trajanje ukrepa iz točke (a) člena 11(1), mora takšno trajanje zadoščati za odpravo kakršne koli tržne ali gospodarske koristi, ki bi jo lahko imel kršitelj po zaslugi neupravičene pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti.	Države članice zagotovijo, da pristojni organi ustrezno omejijo dolžino trajanja ukrepa iz točke (a) člena 11(1), da zagotovijo, da to trajanje zadošča za odpravo kakršne koli tržne ali gospodarske koristi, ki bi jo lahko imel kršitelj po zaslugi neupravičene pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, in da se prepreči ustvarjanje neutemeljenih ovir za svobodno konkurenco, inovacije in mobilnost delavcev.
Predlog spremembe 98 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da se ukrepi iz točke (a) člena 11(1) na zahtevo tožene stranke razveljavijo ali kako drugače prenehajo veljati, če v tem času zadevne informacije ne izpolnjujejo več zahtev iz točke (1) člena 2, razlogov za to pa ni mogoče pripisati toženi stranki.	2. Države članice zagotovijo, da se ukrepi iz točk (a) in (b) člena 11(1) na zahtevo tožene stranke razveljavijo ali kako drugače prenehajo veljati, če v tem času zadevne informacije ne izpolnjujejo več zahtev iz točke (1) člena 2, razlogov za to pa ni mogoče pripisati toženi stranki.
Predlog spremembe 99 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zadevna oseba je prvotno izvedela za poslovno skrivnost v dobri veri in izpolnjuje pogoje iz člena 3(4);	(a) zadevna oseba ob uporabi ali razkritju niti ni vedela niti v teh okoliščinah ni mogla vedeti, da je bila poslovna skrivnost pridobljena od druge osebe, ki je poslovno skrivnost neupravičeno uporabljala ali razkrila;
Predlog spremembe 100 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če se namesto odredbe iz točke (a) člena 11(1) odredi denarno nadomestilo, takšno denarno nadomestilo ne presega zneska avtorskega honorarja ali pristojbin, ki bi bili dolgovani, če bi navedena oseba zaprosila za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti, in sicer za obdobje, za katerega bi bilo mogoče prepovedati uporabo poslovne skrivnosti.	Če se namesto odredbe iz točk (a) in (b) člena 11(1) odredi denarno nadomestilo, takšno denarno nadomestilo ne presega zneska avtorskega honorarja ali pristojbin, ki bi bili dolgovani, če bi navedena oseba zaprosila za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti, in sicer za obdobje, za katerega bi bilo mogoče prepovedati uporabo poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 101 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi na zahtevo oškodovane stranke kršitelju, ki je vedel, ali bi moral vedeti, da je neupravičeno pridobil, razkril ali uporabil poslovno skrivnost, naložijo, naj imetniku poslovne skrivnosti plača odškodnino, sorazmerno z dejansko povzročeno škodo.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi na zahtevo oškodovane stranke kršitelju, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je neupravičeno pridobil, razkril ali uporabil poslovno skrivnost, naložijo, naj imetniku poslovne skrivnosti plača odškodnino, sorazmerno z dejansko škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega dostopa do poslovne skrivnosti, njenega razkritja ali uporabe.
Predlog spremembe 102 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso omejijo odgovornost zaposlenih za odškodnino do svojih delodajalcev zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti delodajalca, če tega ne storijo namenoma. Ta možnost velja tudi, kadar do neupravičene pridobitve, uporabe in razkritja poslovnih skrivnosti pride po prenehanju delavčeve zaposlitve.
Predlog spremembe 103 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri določanju višine odškodnine pristojni sodni organi upoštevajo vse ustrezne dejavnike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubo dobička, ki jo je utrpela oškodovana stranka, morebitni neupravičeno pridobljeni dobiček kršilca, in če je primerno, neekonomske dejavnike, kot je nepremoženjska škoda, ki jo je zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti utrpel imetnik poslovne skrivnosti.	2. Pri določanju višine odškodnine pristojni sodni organi upoštevajo vse pomembne dejavnike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubo dobička, ki jo je utrpela oškodovana stranka, morebitni neupravičeno pridobljeni dobiček kršilca, in če je primerno, neekonomske dejavnike, kot je nepremoženjska škoda, ki jo je zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti utrpel imetnik poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 104 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. [tri leta po izteku roka za prenos] Agencija za blagovne znamke in modele Evropske unije v okviru dejavnosti Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine pripravi začetno poročilo o trendih pravdnih postopkov v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti na podlagi uporabe te direktive.	1. Evropska komisija do XX. XX. 20XX [tri leta po izteku roka za prenos] pripravi začetno poročilo o trendih pravdnih postopkov v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti na podlagi uporabe te direktive.
Obrazložitev
Ker se poslovne skrivnosti ne uvrščajo med pravice intelektualne lastnine in so zaščitene v okviru nelojalne konkurence, Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine ni primeren organ za pomoč Komisiji.
Predlog spremembe 105 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija do XX. XX. 20XX [štiri leta po izteku roka za prenos] pripravi vmesno poročilo o uporabi te direktive in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu ustrezno upošteva poročilo, ki ga je pripravil Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine.	2. Komisija do XX. XX. 20XX [štiri leta po izteku roka za prenos] pripravi vmesno poročilo o uporabi te direktive, tudi o možnih škodljivih učinkih na temeljne pravice in mobilnost delavcev, pa tudi v zvezi z morebitnimi dodatnimi izboljšavami v zvezi s sodelovanjem na področju inovacij, pri čemer se posebna pozornost nameni vplivu na MSP, in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu ustrezno upošteva poročilo o trendih pravdnih postopkov ter oceni učinek direktive zlasti na odprto konkurenco, skupno raziskovanje in mobilnost delavcev.
Obrazložitev
Ker se poslovne skrivnosti ne uvrščajo med pravice intelektualne lastnine in so zaščitene v okviru nelojalne konkurence, Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine ni primeren organ za pomoč Komisiji.

PROCEDURE

Title	Protection of undisclosed know-how and business information (trade secrets) against their unlawful acquisition, use and disclosure
References	COM(2013)0813 – C7-0431/2013 – 2013/0402(COD)
Committee responsible Date announced in plenary	JURI 9.12.2013
Opinion by Date announced in plenary	ITRE 9.12.2013
Rapporteur Date appointed	Michèle Rivasi 22.7.2014
Discussed in committee	25.9.2014	22.1.2015
Date adopted	14.4.2015
Result of final vote	+: –: 0:	46 5 4
Members present for the final vote	Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Soledad Cabezón Ruiz, Philippe De Backer, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Peter Eriksson, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Dawid Bohdan Jackiewicz, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Aldo Patriciello, Miloslav Ransdorf, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Miguel Urbán Crespo, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato
Substitutes present for the final vote	Pascal Arimont, Simona Bonafè, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Cornelia Ernst, João Ferreira, Eugen Freund, Michèle Rivasi, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Pavel Telička, Marco Zullo
Substitutes under Rule 200(2) present for the final vote	Daniela Aiuto, Stanisław Ożóg

30.3.2015

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za pravne zadeve

(COM(2013)0813 – C7-0431/2013 – 2013/0402(COD))

Pripravljavka mnenja: Lara Comi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ta predlog je zelo pomemben, saj nameravamo z njim predvsem določiti predpise za izboljšanje konkurenčnosti evropskih podjetij na podlagi inovacij in s tem okrepiti vodilno vlogo Evrope na svetovnem industrijskem trgu.

Del raziskovalnega procesa in ustvarjanja novih idej, izdelkov ali storitev so številne informacije, ki so bistvenega pomena za konkurenčnost ideje ali podjetja, ni pa jih mogoče zaščititi v okviru pravic intelektualne lastnine.

Poslovne skrivnosti so torej lahko dodaten zaščitni instrument, zato je pomembno in potrebno, da se njihova pridobitev, uporaba in razkritje uredijo na evropski ravni.

Odbor IMCO je ocenil vidike, povezane z notranjim trgom in varstvom potrošnikov, ter z veliko večino sprejel besedilo, v katerem je opredelil zelo uravnotežene rešitve za najspornejše točke in upošteval interese vseh vpletenih.

V uvodne izjave smo dodali pojasnila za lažje tolmačenje zakonodajnega besedila. Pojasnili smo zlasti, da direktiva ne vpliva na osnovne pravice, javni interes, mobilnost delavcev in pravico sindikatov do pogajanj, ki jo priznavajo nekatere države članice.

Poleg tega smo menili, da je treba pojasniti, da akt ne velja zgolj za poslovne skrivnosti, povezane s proizvodi, temveč tudi za poslovne skrivnosti, povezane s storitvami.

Opredelitev poslovne skrivnosti je usklajena z opredelitvijo iz naslova predloga direktive in pojasnjuje tudi, da mora skrivnost imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost, da se s tem zagotovi ustrezna razširitev področja uporabe.

Pridobitev, uporaba in razkritje poslovnih skrivnosti so legitimni, če jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije in jih dovoljujejo določbe, ki ščitijo pravice imetnika poslovne skrivnosti. Namen te direktive je namreč izboljšati konkurenčnost podjetij z varovanjem poslovne skrivnosti v raziskovalnem procesu in pri ustvarjanju novih idej.

Za okrepitev tega cilja je odbor IMCO v nasprotju s Komisijo, ki je predlagala, da se odgovornost naloži glede na načelo krivdne odgovornosti, torej z oceno naklepa (prevara) ali malomarnosti (krivda), izrazil podporo objektivni odgovornosti, ki omogoča boljše varstvo poslovne skrivnosti in podjetij, zlasti MSP.

Kar zadeva zastaralni rok, ki je bil ena od glavnih spornih točk, smo se odločili za sprejetje enotnega roka, kar ni v skladu s sistemom najkrajšega in najdaljšega roka, ki ga je predlagala Komisija, in ugotovili, da je najprimernejši rok, v času katerega je treba sprožiti morebitni postopek za varstvo poslovne skrivnosti, tri leta.

En sam rok omogoča uskladitev tega pomembnega vidika v vseh nacionalnih zakonodajah in s tem daje gospodarskim subjektom enako pravico povsod v Uniji. Po našem mnenju je obdobje treh let tisto, ki lahko razumno in uravnoteženo varuje vse različne interese.

Pri zaščiti delavcev in njihove mobilnosti je bilo dogovorjeno, da se ohrani pravica do uporabe informacij in znanja, pridobljenih med predhodnimi zaposlitvami, vendar v okviru tega, kar ni nezakonito v skladu s členom 3.

Prav tako nismo posegali v uporabo informacij in poslovnih skrivnosti s strani javnih organov pri opravljanju njihovih dolžnosti, ki jo določata nacionalna ali evropska zakonodaja.

Nenazadnje smo želeli okrepiti omejen dostop do poslovnih skrivnosti v okviru sodnih postopkov z omejitvijo števila oseb, ki se lahko seznanijo s poslovno skrivnostjo.

Predlogi sprememb odbora IMCO bodo, če jih bo pristojni odbor JURI sprejel, temu novemu instrumentu omogočili večjo učinkovitost glede zasledovanega namena, zlasti izboljšanja konkurenčnosti naših evropskih podjetij in torej notranjega trga, pa tudi varstva potrošnikov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da obravnava naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Odprte inovacije so pomemben vzvod za ustvarjanje novega znanja in so osnova za pojav novih in inovativnih poslovnih modelov, ki temeljijo na uporabi so-ustvarjenega znanja. Poslovne skrivnosti so pomembne za zaščito izmenjav znanja, pridobljenega iz raziskav in razvoja ter inovacij, med podjetji znotraj notranjega trga in zunaj njega. Skupne raziskave, vključno s čezmejnim sodelovanjem, so še posebej pomembne za povečanje obsega poslovnih raziskav in razvoja na notranjem trgu. S pomočjo odprtih inovacij imajo nove zamisli možnost, da prodrejo na trg in zadostijo potrebam potrošnikov ter pomagajo pri obvladovanju družbenih sprememb. Na notranjem trgu, kjer so ovire za tovrstno čezmejno sodelovanje minimalne in kjer sodelovanje ni izkrivljeno, bi morale intelektualne stvaritve in inovacije spodbujati naložbe v inovativne procese, storitve in izdelke. Takšno spodbudno okolje za intelektualne stvaritve in inovacije je pomembno tudi za rast zaposlovanja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva Unije. Podjetja najpogosteje zavarujejo svoje intelektualne stvaritve in inovativno strokovno znanje in izkušnje s poslovnimi skrivnostmi, vendar slednje po veljavnem pravnem okviru Unije uživajo najmanjšo zaščito pred neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem s strani tretjih oseb.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Primerno je določiti predpise na ravni Unije za zbližanje nacionalnih zakonodajnih sistemov, da se za primere neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti zagotovi zadostna in skladna raven nadomestila po civilnem pravu na celotnem enotnem trgu. Za ta namen je treba vzpostaviti enotno opredelitev poslovne skrivnosti, ne da bi se pri tem omejila vsebina, ki jo je treba zavarovati pred protipravno prilastitvijo. Takšna opredelitev bi morala biti oblikovana tako, da bi zajemala poslovne informacije, tehnološke informacije ter strokovno znanje in izkušnje, kadar obstajata upravičen interes za njihovo zaupnost in upravičeno pričakovanje po ohranitvi takšne zaupnosti. Te informacije ali strokovno znanje in izkušnje bi morali imeti tržno vrednost, dejansko ali potencialno, njihovo razkritje pa bi verjetno škodovalo legitimnim gospodarskim interesom osebe, ki jih zakonito nadzoruje. Po svoji naravi bi morale biti iz takšne opredelitve izključene trivialne informacije in ne bi smeli biti zajeti znanje in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo med rednim opravljanjem dela in ki so znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico do pogajanj o kolektivnih pogodbah, sklepanja in izvajanja teh pogodb ter pravico do stavke v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami, ki morajo biti usklajeni z zakonodajo Unije.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Pridobitev ali razkritje poslovne skrivnosti s strani javnega organa, če to nalaga ali dovoljuje zakonodaja, ne bi smelo šteti za neupravičeno uporabo ali razkritje. Vendar bi morala takšna pridobitev ali razkritje jasno soditi med pristojnosti zadevnega javnega organa, njihovo prekoračitev pa bi bilo treba obravnavati kot neupravičeno dejanje.

Obrazložitev

Treba je pojasniti, da pridobitev ali razkritje poslovne skrivnosti ni neupravičeno, kadar zahtevke javnih organov za informacije predpisuje zakonodaja.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) V skladu z načelom sorazmernosti bi morali biti ukrepi in pravna sredstva, namenjeni varovanju poslovnih skrivnosti, oblikovani tako, da bi izpolnili cilj nemoteno delujočega notranjega trga za raziskave in inovacije, ne da bi pri tem ogrožali druge cilje in načela v interesu javnosti. S tega vidika ukrepi in pravna sredstva zagotavljajo, da pristojni sodni organi upoštevajo vrednost poslovne skrivnosti, resnost ravnanja, ki pomeni neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ter učinek takšnega ravnanja. Poskrbeti je treba tudi za to, da bodo imeli pristojni sodni organi diskrecijsko pravico pri ugotavljanju interesov strank v sporu ter interesov tretjih oseb, med drugim tudi potrošnikov, če je primerno.

(11) V skladu z načelom sorazmernosti bi morali biti ukrepi in pravna sredstva, namenjeni varovanju poslovnih skrivnosti, oblikovani tako, da bi izpolnili cilj nemoteno delujočega notranjega trga za raziskave in inovacije, zlasti z odvračilnim učinkom zoper neupravičeno pridobitev, razkritje in uporabo poslovne skrivnosti, ne da bi pri tem ogrožali temeljne pravice in svoboščine ali interes javnosti, kot so javna varnost, varstvo potrošnikov, javno zdravje in varstvo okolja, ter ne da bi posegali v mobilnost delavcev. V zvezi s tem ukrepi in pravna sredstva zagotavljajo, da pristojni sodni organi upoštevajo dejavnike, kot so vrednost poslovne skrivnosti, resnost ravnanja, ki pomeni neupravičeno pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti, ter učinek takšnega ravnanja. Poskrbeti je treba tudi za to, da bodo imeli pristojni sodni organi diskrecijsko pravico pri ugotavljanju interesov strank v sporu ter interesov tretjih oseb, med drugim tudi potrošnikov, če je primerno.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Nemoteno delovanje notranjega trga bi bilo ogroženo, če bi se razpoložljivi ukrepi in pravna sredstva uporabljali za uresničevanje nelegitimnih namer, nezdružljivih s cilji te direktive. Zato je pomembno zagotoviti, da bodo sodni organi pooblaščeni za kaznovanje zlorab tožnikov, ki ravnajo nepošteno in vlagajo očitno neutemeljene vloge. Ukrepi in pravna sredstva poleg tega ne smejo omejevati svobode izražanja in obveščanja (ki vključuje svobodo in pluralnost medijev, kot določa člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) ali dejavnosti prijave nepravilnosti. Zato varovanje poslovne skrivnosti ne bi smelo zajemati primerov, v katerih razkritje poslovne skrivnosti koristi interesu javnosti, če se ob tem razkrije relevantna kršitev ali nepravilno ravnanje.

(12) Nemoteno delovanje notranjega trga bi bilo ogroženo, če bi se razpoložljivi ukrepi in pravna sredstva uporabljali za uresničevanje nelegitimnih namer, nezdružljivih s cilji te direktive, kot je ustvarjanje neutemeljenih ovir za notranji trg ali mobilnost delovne sile. Zato je pomembno zagotoviti, da bodo sodni organi pooblaščeni za kaznovanje zlorab tožnikov, ki ravnajo nepošteno in vlagajo očitno neutemeljene vloge. Ukrepi in pravna sredstva poleg tega ne smejo omejevati svobode izražanja in obveščanja (ki vključuje svobodo in pluralnost medijev, kot določa člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) ali dejavnosti prijave nepravilnosti. Zato varovanje poslovne skrivnosti ne bi smelo zajemati primerov, v katerih razkritje poslovne skrivnosti koristi interesu javnosti, če se ob tem razkrije relevantna kršitev ali nepravilno ravnanje.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Zaradi pravne varnosti in ker se od legitimnih imetnikov poslovnih skrivnosti pričakuje, da skrbno ravnajo pri ohranjanju zaupnosti svoje dragocene poslovne skrivnosti in spremljanju njene uporabe, se zdi primerno, da se omeji možnost vložitve pravnega sredstva za zaščito poslovne skrivnosti na omejeno obdobje po dnevu, ko se je imetnik poslovne skrivnosti zavedel, ali je imel razlog, da se je zavedel, da je tretja oseba neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila njegovo poslovno skrivnost.

(13) Da bi ohranili nemoteno delovanje notranjega trga za raziskave in inovacije ter pravno varnost in ker se od legitimnih imetnikov poslovnih skrivnosti pričakuje, da skrbno ravnajo pri ohranjanju zaupnosti svoje dragocene poslovne skrivnosti in spremljanju njene uporabe, se zdi primerno, da se omeji možnost vložitve pravnega sredstva za zaščito poslovne skrivnosti na obdobje treh let po dnevu, ko se je imetnik poslovne skrivnosti zavedel ali je imel razlog, da se je zavedel, da je tretja oseba neupravičeno pridobila, uporabila ali razkrila njegovo poslovno skrivnost.

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Če tretja oseba neupravičeno pridobi poslovno skrivnost, ima to lahko uničujoče posledice za legitimnega imetnika poslovne skrivnosti, saj se po njenem javnem razkritju ne more več vrniti v položaj, v katerem je bil pred izgubo poslovne skrivnosti. Tako je nujno treba zagotoviti hitre in dostopne začasne ukrepe za takojšnjo prekinitev neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Takšni ukrepi morajo biti na voljo, ne da bi bilo treba čakati na meritorno odločitev, pri čemer je treba ustrezno spoštovati pravico do obrambe in načelo sorazmernosti ob upoštevanju značilnosti sporne zadeve. Morda bo treba uvesti tudi jamstva, ki bodo zadoščala za kritje stroškov in škode, ki jih je utrpela tožena stranka, ker je bil vložen neupravičen zahtevek, zlasti kadar bi zamude v postopku legitimnemu imetniku poslovne skrivnosti povzročile nepopravljivo škodo.

(15) Če tretja oseba neupravičeno pridobi poslovno skrivnost, ima to lahko uničujoče posledice za legitimnega imetnika poslovne skrivnosti, saj se po njenem javnem razkritju ne more več vrniti v položaj, v katerem je bil pred izgubo poslovne skrivnosti. Tako je nujno treba zagotoviti hitre in dostopne začasne ukrepe za takojšnjo prekinitev neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti, tudi kadar se takšna poslovna skrivnost uporablja za opravljanje storitev. Takšni ukrepi morajo biti na voljo, ne da bi bilo treba čakati na meritorno odločitev, pri čemer je treba ustrezno spoštovati pravico do obrambe in načelo sorazmernosti ob upoštevanju značilnosti sporne zadeve. Morda bo treba uvesti tudi jamstva, ki bodo zadoščala za kritje stroškov in škode, ki jih je utrpela tožena stranka, ker je bil vložen neupravičen zahtevek, zlasti kadar bi zamude v postopku legitimnemu imetniku poslovne skrivnosti povzročile nepopravljivo škodo.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Iz istega razloga je treba določiti tudi ukrepe za preprečitev nadaljnje neupravičene uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Da bi bili ukrepi prepovedi učinkoviti, bi morali biti v primerih, ko okoliščine primera zahtevajo njihovo časovno omejitev, dovolj dolgotrajni, da se odpravi kakršna koli trgovska korist, ki bi jo tretja oseba lahko pridobila iz neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. V vsakem primeru noben tovrsten ukrep ne bi smel biti izvršljiv, če bi bile informacije, ki so bile prvotno zajete v poslovni skrivnosti, v javni uporabi iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati toženi stranki.

(16) Iz istega razloga je treba določiti tudi ukrepe za preprečitev nadaljnje neupravičene uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Da bi bili ukrepi prepovedi učinkoviti in sorazmerni, bi morali biti dovolj dolgotrajni, da se odpravi kakršna koli trgovska korist, ki bi jo tretja oseba lahko pridobila iz neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti, tudi kadar se takšna poslovna skrivnost uporablja za opravljanje storitev, ter časovno omejeni, da se prepreči ustvarjanje neutemeljenih ovir za konkurenco na notranjem trgu. V vsakem primeru noben tovrsten ukrep ne bi smel biti izvršljiv, če bi bile informacije, ki so bile prvotno zajete v poslovni skrivnosti, v javni uporabi iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati toženi stranki.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Poslovne skrivnosti se lahko neupravičeno uporabijo za oblikovanje, proizvodnjo ali trženje blaga ali sestavin blaga, ki se lahko razširjajo po celotnem notranjem trgu, kar lahko škodi poslovnim interesom imetnika poslovne skrivnosti in delovanju notranjega trga. V teh primerih in če zadevna poslovna skrivnost precej vpliva na kakovost, vrednost ali ceno tako pridobljenega blaga ali na znižanje stroškov oziroma na olajšanje ali pospešitev procesov njegove proizvodnje ali trženja, je pomembno, da so sodni organi pooblaščeni, da naložijo ustrezne ukrepe za prepoved trženja navedenega blaga ali njegov umik iz prodaje. Glede na globalno naravo trgovine je treba poleg tega zagotoviti, da ukrepi vključujejo prepoved uvoza navedenega blaga v Unijo ali njegovega skladiščenja z namenom, da se ga ponudi ali da na trg. Ob upoštevanju načela sorazmernosti naj korektivni ukrepi ne bi nujno pomenili uničenja blaga, če so na voljo druge smotrne rešitve, kot je onemogočitev kršitve v zvezi z blagom, ali odstranitev blaga s trga, na primer z njegovo podaritvijo dobrodelnim organizacijam.

(17) Poslovne skrivnosti se lahko neupravičeno uporabijo za oblikovanje, proizvodnjo ali trženje blaga ali sestavin blaga, ki se lahko razširjajo po celotnem notranjem trgu, kar lahko škodi poslovnim interesom imetnika poslovne skrivnosti in delovanju notranjega trga. V primerih, ko je bila dokazana neupravičena pridobitev, in če zadevna poslovna skrivnost precej vpliva na kakovost, vrednost ali ceno tako pridobljenega blaga ali na znižanje stroškov oziroma na olajšanje ali pospešitev procesov njegove proizvodnje ali trženja, je pomembno, da so sodni organi pooblaščeni, da naložijo ustrezne ukrepe za prepoved trženja navedenega blaga ali njegov umik iz prodaje. Glede na globalno naravo trgovine je treba poleg tega zagotoviti, da ukrepi vključujejo prepoved uvoza navedenega blaga v Unijo ali njegovega skladiščenja z namenom, da se ga ponudi ali da na trg. Ob upoštevanju načela sorazmernosti naj korektivni ukrepi ne bi nujno pomenili uničenja blaga, če so na voljo druge smotrne rešitve, kot je onemogočitev kršitve v zvezi z blagom, ali odstranitev blaga s trga, na primer z njegovo podaritvijo dobrodelnim organizacijam.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Ukrepi, ki se sprejmejo za varovanje poslovne skrivnosti pred njeno neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem, ne bi smeli vplivati na uporabo katerega koli drugega relevantnega prava na drugih področjih, vključno s pravicami intelektualne lastnine, zasebnostjo, dostopom do dokumentov in pogodbenim pravom. Vendar, kjer se prekrivata področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES⁸ in področje uporabe te direktive, ima ta direktiva prednost kot lex specialis –

(28) Ukrepi, ki se sprejmejo za varovanje poslovne skrivnosti pred njeno neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem, ne bi smeli vplivati na uporabo katerega koli drugega relevantnega prava na drugih področjih, vključno z varstvom okolja in okoljsko odgovornostjo, varstvom potrošnikov, zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, varovanjem zdravja, pravicami intelektualne lastnine, zasebnostjo, dostopom do dokumentov in informacij ter pogodbenim pravom. Vendar, kjer se prekrivata področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES⁸ in področje uporabe te direktive, ima ta direktiva prednost kot lex specialis –

__________________

⁸ Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta direktiva določa pravila za varovanje pred neupravičeno pridobitvijo, razkritjem in uporabo poslovne skrivnosti.

Ta direktiva določa pravila za varovanje pred neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj (poslovnih skrivnosti).

Predlog spremembe 14

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(1) „poslovna skrivnost“ pomeni strokovno znanje in izkušnje ter poslovno informacijo, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ima tržno vrednost, ker je skrivnost;

(b) ima dejansko ali potencialno tržno vrednost, ker je skrivnost;

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obrazložitev

Za zagotovitev skladnosti s terminologijo iz člena 2(2).

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) zadeva preskuse ali druge zaupne podatke, katerih priprava zahteva precejšen trud in ki jih je treba predložiti za pridobitev dovoljenja za promet s kemičnimi, farmacevtskimi ali kmetijskimi izdelki, pri katerih se uporabljajo nove kemične snovi.

Predlog spremembe 18

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „blago, ki je predmet kršitve“ pomeni blago, k oblikovanju, kakovosti, proizvodnji ali trženju katerega so precej prispevali neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti.

(4) „blago, ki je predmet kršitve“ pomeni blago, k oblikovanju, kakovosti, značilnostim, delovanju, proizvodnji ali trženju katerega so prispevali neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti.

Obrazložitev

Z izrazoma „značilnosti“ in „delovanje“ vključimo tudi druge vidike razen kakovosti blaga. Za blago, ki je predmet kršitve, bi se moralo šteti vsako blago, h kateremu je na kakršen koli način pripomogla protipravno prilaščena poslovna skrivnost, ne glede na to, v kolikšni meri.

Predlog spremembe 19

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če se izvede naklepno ali iz hude malomarnosti, in sicer z:

2. Pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če se izvede z:

Predlog spremembe 20

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nepooblaščenim dostopom do ali kopiranjem katerih koli dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek, ki so pod zakonitim nadzorom imetnika poslovne skrivnosti in vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost;

Obrazložitev

Treba je pojasniti, da je imetnik poslovne skrivnosti zaščiten le pred neupravičeno pridobitvijo poslovne skrivnosti, ne pa tudi pred obratnim inženiringom, ki je zakonit.

Predlog spremembe 21

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če poslovno skrivnost brez privolitve njenega imetnika naklepno ali iz hude malomarnosti uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

3. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno, če poslovno skrivnost brez privolitve njenega imetnika uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:

Predlog spremembe 22

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti se šteje za neupravičeno tudi, če je oseba v času uporabe ali razkritja vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je poslovno skrivnost pridobila od druge osebe, ki je poslovno skrivnost neupravičeno uporabila ali razkrila v smislu odstavka 3.

Predlog spremembe 23

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Zavestna in namerna proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, oziroma njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v ta namen se štejejo za neupravičeno uporabo poslovne skrivnosti.

5. Proizvodnja, ponujanje ali dajanje na trg blaga, ki je predmet kršitve, oziroma njegovo uvažanje, izvažanje ali skladiščenje v ta namen se prav tako štejejo za neupravičeno uporabo poslovne skrivnosti, če je oseba, ki opravlja tovrstne dejavnosti, vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da se je poslovna skrivnost neupravičeno uporabljala v smislu odstavka 3.

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Člen 4

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ne ustvarja ovir za zakonito trgovino na notranjem trgu;	(b) ne ustvarja ovir za zakonito trgovino, konkurenco in mobilnost delavcev na notranjem trgu;

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo rok, v katerem lahko tožnik vloži vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, ki ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od dveh let od dne, ko se je zavedel ali bi se moral zavedati zadnjega dejstva, ki je podlaga za vlogo.

Države članice določijo rok, v katerem lahko tožnik vloži vlogo za uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz te direktive, treh let od dne, ko se je zavedel ali bi se moral zavedati zadnjega dejstva, ki je podlaga za vlogo.

Predlog spremembe 27

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da strankam v postopku, njihovim zagovornikom, sodnim izvršiteljem, pričam, sodnim izvedencem in vsem drugim osebam, ki so udeležene v sodnem postopku v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti ali ki imajo dostop do dokumentov, ki so del navedenega sodnega postopka, ni dovoljeno uporabiti ali razkriti nobene poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki so se je zavedli na podlagi takšne udeležbe v postopku ali dostopa.

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodne besede

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Obveznost iz prvega pododstavka preneha v kateri koli od naslednjih okoliščin:

Obveznost iz prvega pododstavka velja do zaključka sodnega postopka. V vsakem primeru pa preneha v kateri koli od naslednjih okoliščin:

Predlog spremembe 29

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) če se med sodnim postopkom ugotovi, da domnevna poslovna skrivnost ne izpolnjuje zahtev iz točke (1) člena 2;

(a) kadar se s pravnomočno odločbo ugotovi, da domnevna poslovna skrivnost ne izpolnjuje zahtev iz točke (1) člena 2;

Predlog spremembe 30

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo tudi, da lahko pristojni sodni organi na podlagi ustrezno utemeljene vloge ene od strank v postopku sprejmejo specifične ukrepe, ki so potrebni za ohranitev zaupnosti vsake poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki je bila uporabljena ali omenjena med sodnim postopkom v zvezi z neupravičeno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem poslovne skrivnosti.

Predlog spremembe 31

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) delne ali popolne omejitve dostopa do vseh dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti in jih predložijo stranke v postopku ali tretje osebe;

(a) delne ali popolne omejitve dostopa do vseh dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti in jih predložijo stranke v postopku ali tretje osebe, če imata obe udeleženi stranki ali njuna zastopnika dostop do njih;

Obrazložitev

Da bi zagotovili, da imata obe stranki dostop do informacij, ki so bistvene za vsebino zadeve.

Predlog spremembe 32

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) omejitve dostopa do obravnav, na katerih lahko pride do razkritja poslovne skrivnosti, in ustreznih zapisnikov ali dobesednih zapisov teh obravnav. V izjemnih okoliščinah in na podlagi ustrezne utemeljitve lahko pristojni sodni organi omejijo dostop strank v postopku do navedenih obravnav in odredijo, da se izvedejo izključno v prisotnosti zagovornikov strank v postopku in pooblaščenih sodnih izvedencev, ki jih zavezuje obveznost zaupnosti iz odstavka 1;

(b) omejitve dostopa do obravnav, na katerih lahko pride do razkritja poslovnih skrivnosti ali domnevnih poslovnih skrivnosti, in ustreznih zapisnikov ali dobesednih zapisov teh obravnav za omejeno število oseb, pod pogojem, da se vsaj eni osebi s strani vsake stranke, njenemu odvetniku ali zastopniku v postopku in uslužbencem sodišča omogoči popoln dostop do takšnih obravnav, zapisnikov ali dobesednih zapisov;

Predlog spremembe 33

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge iz odstavka 2 ter pri oceni njene sorazmernosti upoštevajo upravičene interese strank v postopku – in če je primerno, tretjih oseb – in vsako morebitno škodo, povzročeno kateri koli od strank v postopku – in če je primerno, tretjim osebam – ki izhaja iz ugoditve takšni vlogi ali njene zavrnitve.

3. Pristojni sodni organi pri odločanju o odobritvi ali zavrnitvi ukrepov za ohranitev poslovne skrivnosti ter pri oceni njihove sorazmernosti upoštevajo potrebo po zagotovitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja, upravičene interese strank v postopku – in če je primerno, tretjih oseb – in vsako morebitno škodo, povzročeno kateri koli od strank v postopku – in če je primerno, tretjim osebam –, ki izhaja iz ugoditve takšni vlogi ali njene zavrnitve.

Predlog spremembe 34

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1 – uvodne besede

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(Ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe 35

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi zahtevajo, da je treba za nadaljevanje domnevne neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti predložiti jamstva, s katerimi se zagotovi nadomestilo imetniku poslovne skrivnosti.

2. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi kot alternativo ukrepom iz odstavka 1 zahtevajo, da je treba za nadaljevanje domnevne neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti predložiti jamstva, s katerimi se zagotovi nadomestilo imetniku poslovne skrivnosti.

Predlog spremembe 36

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da so pristojni sodni organi v zvezi z ukrepi iz člena 9 pooblaščeni od tožnika zahtevati predložitev dokazov, za katere se razumno šteje, da so razpoložljivi, in sicer da se prepričajo o tem, ali poslovna skrivnost obstaja, ali je tožnik legitimni imetnik poslovne skrivnosti in ali je bila poslovna skrivnost pridobljena neupravičeno, se neupravičeno uporablja ali razkriva oziroma ali so neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti neizbežni.

1. Države članice zagotovijo, da so pristojni sodni organi v zvezi z ukrepi iz člena 9 pooblaščeni od tožnika zahtevati predložitev dokazov, za katere se razumno šteje, da so razpoložljivi, in sicer da se prepričajo o tem, ali je obravnavana zadeva poslovna skrivnost, ali je tožnik imetnik poslovne skrivnosti in ali je bila poslovna skrivnost pridobljena neupravičeno, se neupravičeno uporablja ali razkriva oziroma ali so neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti neizbežni.

Predlog spremembe 37

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da bodo morali pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge in pri oceni njene sorazmernosti upoštevati vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ravnanje tožene stranke pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.

2. Države članice zagotovijo, da bodo morali pristojni sodni organi pri odločanju o ugoditvi vlogi ali zavrnitvi vloge in pri oceni njene sorazmernosti upoštevati vse ustrezne vidike primera, in sicer vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ravnanje tožene stranke pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.

Predlog spremembe 38

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(Ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe 39

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1 – uvodne besede

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni sodni organi v primeru, ko se s sodno odločbo ugotovi neupravičena pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, na zahtevo tožnika zoper kršitelja odredijo:

Predlog spremembe 40

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ugotovitev kršitve;

črtano

Predlog spremembe 41

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi pri obravnavanju zahteve za sprejetje sodnih odredb ali korektivnih ukrepov iz člena 11 in pri oceni njihove sorazmernosti upoštevajo vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ravnanje kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.

Države članice zagotovijo, da morajo pristojni sodni organi pri obravnavanju zahteve za sprejetje sodnih odredb in korektivnih ukrepov iz člena 11 ter pri oceni njihove sorazmernosti upoštevati posebne okoliščine primera. Ta ocena po potrebi vključuje vrednost poslovne skrivnosti, ukrepe sprejete za varovanje poslovne skrivnosti, ravnanje kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti, upravičene interese strank v postopku in učinek, ki bi ga imela ugoditev ukrepom ali zavrnitev ukrepov na stranke v postopku, upravičene interese tretjih oseb, interes javnosti in zaščito temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in obveščanja.

Predlog spremembe 42

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če pristojni organi omejijo trajanje ukrepa iz točke (a) člena 11(1), mora takšno trajanje zadoščati za odpravo kakršne koli tržne ali gospodarske koristi, ki bi jo lahko imel kršitelj po zaslugi neupravičene pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi ustrezno omejijo trajanje ukrepa iz točke (a) člena 11(1), tako da to trajanje zadošča za odpravo kakršne koli tržne ali gospodarske koristi, ki bi jo lahko imel kršitelj po zaslugi neupravičene pridobitve, razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti.

Obrazložitev

Če tožena stranka s protipravno prilastitvijo ne more več pridobiti tržne koristi, ima nadaljnje podaljševanje sodne odredbe zgolj učinek odvračanja in sankcioniranja, obenem pa ovira konkurenco in inovacije.

Predlog spremembe 43

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če se namesto odredbe iz točke (a) člena 11(1) odredi denarno nadomestilo, takšno denarno nadomestilo ne presega zneska avtorskega honorarja ali pristojbin, ki bi bili dolgovani, če bi navedena oseba zaprosila za dovoljenje za uporabo zadevne poslovne skrivnosti, in sicer za obdobje, za katerega bi bilo mogoče prepovedati uporabo poslovne skrivnosti.

Predlog spremembe 44

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi na zahtevo oškodovane stranke kršitelju, ki je vedel, ali bi moral vedeti, da je neupravičeno pridobil, razkril ali uporabil poslovno skrivnost, naložijo, naj imetniku poslovne skrivnosti plača odškodnino, sorazmerno z dejansko povzročeno škodo.

1. Države članice zagotovijo, da pristojni sodni organi na zahtevo oškodovane stranke kršitelju, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je neupravičeno pridobil, razkril ali uporabil poslovno skrivnost, naložijo, naj imetniku poslovne skrivnosti plača odškodnino, ki ustreza dejanski škodi, ki jo je utrpel zaradi kršitve.

Države članice lahko v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso omejijo odgovornost zaposlenih za odškodnino do svojih delodajalcev zaradi neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti delodajalca, če tega ne storijo namenoma.

Predlog spremembe 45

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri odločanju o odredbi ukrepa objave in oceni njegove sorazmernosti morajo pristojni sodni organi upoštevati možno škodo, ki jo lahko takšen ukrep povzroči zasebnosti in ugledu kršitelja, če je kršitelj fizična oseba, pa tudi vrednost poslovne skrivnosti, ravnanje kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti, učinek neupravičenega razkritja ali uporabe poslovne skrivnosti in verjetnost, da bo kršitelj še naprej neupravičeno uporabljal ali razkrival poslovno skrivnost.

3. Pri odločanju o odredbi ukrepa iz odstavka 1 in oceni njegove sorazmernosti pristojni sodni organi upoštevajo, ali bi informacije o kršitelju omogočale identifikacijo fizične osebe in ali bi bila v takšnem primeru objava navedenih informacij upravičena, zlasti ob upoštevanju naslednjih meril: morebitne škode, ki jo lahko takšen ukrep povzroči zasebnosti in ugledu kršitelja, ravnanja kršitelja pri pridobitvi, razkritju ali uporabi poslovne skrivnosti ter verjetnosti, da bo kršitelj še naprej neupravičeno uporabljal ali razkrival poslovno skrivnost.

POSTOPEK

Naslov	Varovanje nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem
Referenčni dokumenti	COM(2013)0813 – C7-0431/2013 – 2013/0402(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	JURI 9.12.2013
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 9.12.2013
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Lara Comi 7.10.2014
Obravnava v odboru	18.3.2014	5.11.2014	17.11.2014	3.12.2014
	21.1.2015	23.2.2015	16.3.2015
Datum sprejetja	24.3.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 4 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Jiří Maštálka, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Roberta Metsola, Franz Obermayr, Adam Szejnfeld, Ulrike Trebesius, Sabine Verheyen, Inês Cristina Zuber
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jonathan Arnott, Philippe De Backer, Ashley Fox, Andrej Novakov (Andrey Novakov)

POSTOPEK

Naslov	Varovanje nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem
Referenčni dokumenti	COM(2013)0813 – C7-0431/2013 – 2013/0402(COD)
Datum predložitve EP	27.11.2013
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	JURI 9.12.2013
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 23.10.2014	ITRE 9.12.2013	IMCO 9.12.2013
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	EMPL 23.10.2014
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Constance Le Grip 22.9.2014
Obravnava v odboru	13.10.2014	11.11.2014	23.3.2015	16.4.2015
Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sergio Gaetano Cofferati, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Constance Le Grip, Cecilia Wikström
Datum predložitve	22.6.2015

[1] UL C 226, 16.7.2014, str. 48.
[2] ^* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani
[3] UL C 226, 16.7.2014, str. 48.
[4] UL C, , str. .
[5] Sklep Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).
[6] Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
[7] Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).
[8] Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 041, 14.2.2003, str. 26).
[9] Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
[10] Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
[11] Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
[12] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
[13] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov