PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki

22.6.2015 - (15848/2014 – C8-0003/2015 – 2014/0329(NLE)) - ***

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Peter van Dalen
PR_NLE-AP_Agreement

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki

(15848/2014 – C8-0003/2015 – 2014/0329(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15848/2014),

–       ob upoštevanju osnutka protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki (15849/2014),

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0003/2015),

–       ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0201/2015),

1.      odobri sklenitev protokola;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Zelenortski otoki.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Zelenortski otoki so država na otoškem arhipelagu v vzhodnem Atlantiku, ki leži 375 milj zahodno od Senegala in Mavretanije. Sestavlja jo 10 večjih in 5 manjših otokov. Ima omejene zaloge naravnih bogastev in sladke vode. Zelenortski otoki so nekdanja portugalska kolonija. Republika Zelenortski otoki je postala neodvisna leta 1975, kot članica skupine držav AKP pa uživa ugodnosti na podlagi Sporazuma iz Cotonouja. Zelenortski otoki od leta 2008 niso več uvrščeni med najmanj razvite države in zato nimajo več ugodnosti na enaki ravni javne podpore za razvoj in v sistemu preferencialov, ki so povezane s statusom najmanj razvite države. Vendar lahko Zelenortski otoki v Evropsko unijo izvažajo po shemi splošnih tarifnih preferencialov plus (GSP plus). Indeks človekovega razvoja je leta 2012 znašal 0,586, kar je državo uvrščalo na 131. mesto na svetu (Program Združenih narodov za razvoj, 2013). Gospodarstvo Zelenortskih otokov ni zelo raznoliko, vse bolj pa se razvija turizem.

Konec devetdesetih let so bili ribolovni viri v otoškem šelfu desetih otokov ocenjeni na 18.000 ton. Novejših ocen ni. Ribolovni viri oceanskih pelagičnih ribištev so ocenjeni na 25.000 ton. Velikost staležev se ne ocenjuje redno, zato je težko oceniti njihovo velikost in možnosti za ribolov.

V vodah Zelenortskega arhipelaga delujejo 4 kategorije ribiških enot: 1. nacionalne obrtne, komercialne in samooskrbne, 2. nacionalne polindustrijske, 3. tuje, ki delujejo v okviru sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, in 4. tuje, ki delujejo v režimu dostopa na podlagi zasebnih dovoljenj.

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o partnerstvu v ribiškem sektorju je bil podpisan 24. julija 1990. Od tedaj se je izvajalo 6 protokolov, med katerimi so bili trije v okviru sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je začel veljati 1. septembra 2007.

Pogajalci so 28. avgusta 2014 parafirali osnutek novega protokola. Novi protokol zajema obdobje štirih let od datuma začetka začasne uporabe, ki je določen v členu 15, tj. od datuma podpisa.

Analiza novega protokola

Glavni cilj protokola k sporazumu je plovilom Evropske unije zagotoviti ribolovne možnosti na ribolovnem območju Republike Zelenortski otoki ob upoštevanju najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj in priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) ter, kadar je to ustrezno, v mejah razpoložljivega presežka. Pogajalsko stališče Komisije je deloma temeljilo na rezultatih naknadne ocene predhodnega protokola, ki so jo izvedli zunanji strokovnjaki.

Splošni cilj je okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki, da se v interesu obeh pogodbenic vzpostavi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov na ribolovnem območju Republike Zelenortski otoki.

Protokol določa ribolovne možnosti za:

– 28 plovil za ribolov tuna s potegalko (prej 28),

– 30 plovil s površinskim parangalom (prej 35) in

– 13 plovil za ribolov tuna z ribiško palico (prej 11).

Skupna vrednost protokola za obdobje štirih let je ocenjena na 3.300.000 EUR. Ta znesek je sestavljen iz treh delov:

1.  1.050.000 EUR kot finančno nadomestilo za dostop do ribolovnih virov:

–  Letni finančni prispevek na podlagi referenčne tonaže 5000 ton znaša prvi dve leti 550.000  EUR in drugi dve leti 500.000 EUR, pri čemer je znesek za dostop določen v višini 275.000 EUR za prvi dve leti in 250.000 EUR za drugi dve leti;

2.  1.050.000 EUR kot podpora za razvoj sektorske ribiške politike Republike Zelenortski otoki:

–  v znesku 275.000 EUR letno za prvi dve leti in 250.000 EUR letno za drugi dve leti.

3.  1.200.000 EUR za pristojbine, ki jih plačajo lastniki plovil:

–  Pristojbine se izračunajo na naslednji način: za prvi dve leti uporabe 55 EUR na tono, ulovljeno na ribolovnem območju Zelenortskih otokov; za drugi dve leti uporabe 65 EUR na tono, ulovljeno na ribolovnem območju Zelenortskih otokov.

Protokol prispeva tudi k boljšemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov s finančno pomočjo (sektorska podpora) za izvajanje programov, ki jih partnerska država sprejme na nacionalni ravni, zlasti glede nadzora nezakonitega ribolova in boja proti njemu. Poleg tega so načrtovani projekti o varnosti in splošnem usposabljanju za lokalne ribiče.

Predviden je okrepljen dialog o načrtovanju in izvajanju sektorske politike. Eden od načinov nadzora je tudi skupna analiza rezultatov iz člena 3. Poleg tega protokol vsebuje posebne klavzule za začasno prekinitev njegovega izvajanja, ki se lahko uporabijo pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah.

V protokolu sta se pogodbenici dogovorili o strogem mehanizmu spremljanja, s čimer bi zagotovili trajnostno izkoriščanje virov. Ta mehanizem temelji zlasti na četrtletni izmenjavi podatkov o ulovu morskih psov. Če ta ulov preseže 30 % referenčne tonaže, se uvede okrepljeno spremljanje. Če ulov morskih psov preseže 40 %, skupni odbor po potrebi sprejme dodatne ukrepe za upravljanje.

Poleg tega znanstvene ustanove Evropske unije in Zelenortskih otokov pripravijo celovito študijo o morskih psih v teh vodah. Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta to študijo upoštevali, skupni odbor pa se lahko glede na rezultate študije odloči za prilagoditev sistema spremljanja

Stališče poročevalca

Po mnenju poročevalca sta novi sporazum in protokol v interesu obeh pogodbenic in zato priporoča odobritev Evropskega parlamenta; upoštevati je namreč treba možnosti za razcvet gospodarstva Zelenortskih otokov zaradi izkoriščanja razpoložljivih staležev v skladu z načeli trajnostnega ribolova in najboljše prakse v ribištvu.

Poročevalec opozarja, da so glede na analizo predhodnega protokola nekateri novi vidiki sporazuma in protokola videti obetavni in potrebni.

–       Korak v pravo smer predstavlja zlasti novi mehanizem spremljanja, povezan s pragoma 30 % in 40 % ulova morskih psov, na podlagi česar se uvedejo dodatni ukrepi. Vendar poročevalec ugotavlja, da so v letih 2011 in 2012 morski psi predstavljali 83 % ulova plovil EU s parangalom na Zelenortskih otokih, tako da bosta ti meji zlahka doseženi. Poročevalec upa, da v tem primeru besedna zveza „po potrebi“ ne bo izgovor za blokiranje potrebnih prilagoditev.

–       Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta ohranili referenčno tonažo, vendar zmanjšali število plovil s površinskim parangalom s 35 na 30. Upati je, da se bo s tem zmanjšal ulov morskih psov, saj je pri plovilih s površinskim parangalom prilov morskih psov posebej visok.

–       K boljšemu varstvu morskih psov v prihodnje lahko prispeva študija o morskih psih, ki jo bo izvedla EU skupaj z znanstvenimi ustanovami Zelenortskih otokov. Poročevalec upa, da bo skupni odbor ustrezno prilagodil mehanizem spremljanja, če bo to potrebno na podlagi rezultatov študije.

Poleg tega poročevalec opozarja, da je treba glede na analizo predhodnega protokola izboljšati nekatere vidike, med drugim tudi:

–       Pri izvajanju sektorske podpore prihaja do zamud. Stopnja izvedbe je zadovoljiva, vendar je težko opredeliti učinek evropske sektorske podpore v primerjavi z drugimi ukrepi v programih podpore, ki jih izvajajo drugi razvojni partnerji, zlasti ukrepi v Regionalnem ribiškem programu Zahodne Afrike na Zelenortskih otokih (WARFP – CV, ki ga financira Svetovna banka).

–       Vrste, ki jih lovijo plovila s površinskim parangalom, očitno niso v nevarnosti, da bi bile prekomerno izkoriščane. Iz ocene učinkovitosti pa je razvidno, da dejavnost plovil EU s površinskim parangalom – razen okvira upravljanja za glavne ciljne vrste morskih psov – ni povsem v skladu z načeli Kodeksa odgovornega ribištva, predvsem glede previdnostnega načela in znanstvenih mnenj, da je popolnoma izkoriščenih več vrst, ki se ulovijo skupaj s sinjim morskim psom (70 % ulova).

–       Ocena skladnosti za previdnostno raven umrljivosti rib kaže, da so pričakovanja upravljavcev plovil izpolnjena, vendar to lahko razburi javno mnenje zaradi lova plovil EU s površinskim parangalom na morske pse in ne na mečarice in tune kot še pred nekaj leti. Ravno tako lahko pride do zamešanja ogroženih vrst, ki jih plovila EU ulovijo le redko, in drugih vrst, kot je sinji morski pes.

–       Treba je omeniti tudi številne dodatne elemente v naknadni oceni. Najpomembneje je, da je treba vzpostaviti logičen okvir za ukrepe, da bi bile ocene protokola bolje usmerjene in standardizirane. To bi bilo zlasti potrebno za sektorsko podporo. Ravno tako je treba podaljšati trajanje protokolov, s čimer bi pri ocenjevanju (ki trenutno pokriva le tretjino trajanja protokola) dosegli večjo doslednost, pripraviti je treba zbirko pravnih besedil in mehanizmov za ribištva na Zelenortskih otokih, kjer bi beležili vse ukrepe v okviru, dogovorjenem med pogodbenicami, nato pa bi dokončno oblikovali in potrdili celotno ureditev, potrebno za izvajanje ribiške politike in ustreznih instrumentov.

Za konec se poročevalec na Evropsko komisijo obrača z več zahtevami za informacije v prihodnje.

Poročevalec poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 9 sporazuma ter večletni sektorski program iz člena 3 novega protokola.

Poročevalec poziva Komisijo, naj zadnje leto uporabe protokola in pred začetkom pogajanj za njegovo podaljšanje Parlamentu in Svetu predloži izčrpno poročilo o njegovem izvajanju.

Poročevalec poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o ukrepih, ki jih je sprejel skupni odbor v odzivu na kritično znanstveno osnovano študijo, ki se bo izvedla v skladu s členom 4(6) priloge k protokolu. Poročevalec pri tem poudarja, da je treba Parlamentu sporočiti podatke o prilovu morskih psov, saj je to eden najbolj spornih elementov tega sporazuma in protokola.

Poročevalec poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega s protokolom in njegovim podaljšanjem.

Poročevalec poziva Komisijo, naj Parlamentu letno poroča o dodatnih mednarodnih sporazumih Zelenortskih otokov, tako da bo Parlament lahko spremljal vse ribolovne dejavnosti v regiji, tudi tiste, ki bi lahko bile v nasprotju z evropsko ribiško politiko, na primer odstranjevanje plavuti morskim psom.

MNENJE Odbora za razvoj (7.5.2015)

za Odbor za ribištvo

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki
(15848/2014 – C8-0003/2015 – 2014/0329(NLE))

Pripravljavec mnenja: Maurice Ponga

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Obravnavani protokol med EU in Republiko Zelenortski otoki mora biti skladen z novo uredbo o skupni ribiški politiki, v kateri je poudarek zlasti na trajnostnem ribištvu in dobrem upravljanju, hkrati pa priznava pomembnost usklajenosti politik med skupno ribiško politiko in cilji EU na področju razvojnega sodelovanja.

Protokol zajema obdobje štirih let in s tem omogoča določeno stabilnost.

Ribolovne možnosti, dodeljene plovilom EU, upoštevajo najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja ter priporočila Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) in spoštujejo načelo „razpoložljivega presežka“. Opozoriti je treba, da je v novem protokolu predvidena enaka referenčna tonaža kot v predhodnem protokolu. Raven ulova se torej nadzoruje, vendar vseeno omogoča dobro povezanost ribolovnih območij za evropska plovila, zahvaljujoč ribolovnim sporazumom, ki jih je EU podpisala s Senegalom in Gvinejo Bissau, s tem pa ga uvršča v „regionalno mrežo aktivnih sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju“.

Poleg skupnega zneska 1 050 000 EUR za dostop do ribolovnih virov in 1 200 000 EUR za pristojbine, ki jih morajo plačati lastniki plovil, protokol predvideva tudi letni znesek 275 000 EUR prvo in drugo leto ter 250 000 EUR tretje in četrto leto za podporo zelenortskemu ribiškemu sektorju.

Znatno povečanje sektorskih sredstev – prej so znašala 110 000 EUR letno – bi moralo omogočiti učinkovitejše izpolnjevanje potreb Zelenortskih otokov v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu s krepitvijo spremljanja in nadzora v svoji izključni ekonomski coni, boljšim upravljanjem ribolovnih virov, skrbjo za dialog z vsemi deležniki ter podporo regionalnemu in mednarodnemu sodelovanju, izboljšanjem zdravstvene ustreznosti ribiških proizvodov ter spodbujanjem razvoja obrtnega ribolova.

Glede na rezultate ocene predhodnega protokola in ob upoštevanju vsebine novega protokola pripravljavec mnenja podpira njegovo odobritev.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, naj priporoči odobritev predloga sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Zelenortski otoki.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.5.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Nirj Deva, Charles Goerens, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Patrizia Toia, Joachim Zeller
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Tiziana Beghin, Julie Ward

MNENJE Odbora za proračun (7.5.2015)

za Odbor za ribištvo

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki
(15848/2014 – C8-0003/2015 – 2014/0329(NLE))

Pripravljavec mnenja: José Manuel Fernandes

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je na podlagi pooblastila Sveta začela pogajanja z Zelenortskimi otoki za obnovitev Protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Zelenortskimi otoki.

Po zaključku pogajanj so pogajalci 28. avgusta 2014 parafirali osnutek novega protokola. Novi protokol pokriva obdobje štirih let od dneva podpisa.

Njegov glavni namen je plovilom Unije zagotoviti na ribolovnem območju Zelenortskih otokov ribolovne možnosti v skladu z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi mnenji in priporočili Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), po potrebi v mejah razpoložljivega presežka.

Splošni cilj je povečati sodelovanje med Evropsko unijo in Zelenortskimi otoki, da se v interesu obeh pogodbenic vzpostavi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov na ribolovnem območju Zelenortskih otokov.

PRORAČUNSKE POSLEDICE v oceni finančnih posledic, priloženi osnutku sporazuma, so za obdobje 2015–2018 predvidena skupna sredstva v znesku 2,792 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil (vključno z upravnimi odhodki za upravljanje sporazuma).

Letni finančni prispevek za izvajanje sporazuma je razdeljen, kot sledi:

letni finančni prispevek za dostop do ribolovnih območij:

550.000 EUR za prvi dve leti;

500.000 EUR za zadnji dve leti,

na podlagi referenčne tonaže 5000 ton za znesek, povezan z dostopom, in sicer v višini 275.000 EUR na leto za prvi dve leti ter 250 000 EUR na leto za zadnji dve leti,

podpora za razvoj sektorske ribiške politike Republike Zelenortski otoki v znesku:

275 000 EUR letno za prvi dve leti;

250 000 EUR letno za zadnji dve leti;

Ta podpora je v skladu s cilji nacionalne ribiške politike in zlasti potrebami Republike Zelenortski otoki v boju proti nezakonitem ribolovu.

******

Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da priporoči odobritev predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Zelenortski otoki.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.5.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 1 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Carlos Iturgaiz, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Siegfried Mureșan, Victor Negrescu, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Indrek Tarand, Inese Vaidere, Marco Valli, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrej Novakov (Andrey Novakov), Claudia Tapardel, Miguel Urbán Crespo, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Emilian Pavel

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, João Ferreira, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	José Blanco López, Marek Józef Gróbarczyk, Francisco José Millán Mon
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Tim Aker