POROČILO o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

22.6.2015 - (COM(2015)0098 – C8‑0075/2015 – 2015/0051(NLE)) - *

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Laura Agea

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

(COM(2015)0098 – C8‑0075/2015 – 2015/0051(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0098),

–       ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8‑0075/2015),

–       ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0205/2015),

1.      odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.      poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.      poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.      poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Države članice in Unija bi si morale prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev ter trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, opredeljena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in svoje delovanje v zvezi s tem usklajevati v okviru Sveta.	(1) Države članice in Unija bi si morale prizadevati za razvoj učinkovite in usklajene strategije zaposlovanja, zasnovane za boj proti resnim posledicam brezposelnosti, za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev ter trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim, socialnim in okoljskim spremembam, zlasti s ciljnim spodbujanem usposabljanja na področju znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike ter s prilagoditvijo izobraževalnih sistemov, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, opredeljena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Zlasti bi si morale prizadevati za povečanje zaposlovanja delavcev z zelo nizkimi ravnmi izobrazbe ali spretnosti ter tistih, ki se ne morejo hitro usposobiti ali pridobiti spretnosti, ter za zmanjšanje vse večje obsežne in dolgotrajne brezposelnosti, s posebnim poudarkom na regijah, ki zaostajajo. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev prednostno obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in svoje delovanje v zvezi s tem usklajevati v okviru Sveta. Unija bi morala ta prizadevanja dopolniti s predlogi politike, da bi dosegli cilje iz Pogodbe ter zagotovili vključujoč integriran trg dela in dostojne delovne pogoje po celotni Uniji, vključno s primernimi plačami, doseženimi s kolektivnimi pogajanji.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1a) Po ocenah Eurostata je bilo januarja 2015 v Uniji 23 815 000 brezposelnih, od tega kar 18 059 000 v euroobmočju.
Predlog spremembe  3 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1b) Bistveno je, da se določijo zanesljivi kazalniki za skrajno revščino, v kateri živijo številni državljani Unije, saj glede na prejšnje podatke iz sklepa Sveta 2010/707/EU1a revščina in izključenost ogrožata vsaj 20 milijonov ljudi.   ____________   1a Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).
Predlog spremembe  4 Predlog sklepa Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (2) Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji, zagotoviti enak dostop do temeljnih pravic ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bi morala Unija upoštevati zahteve, povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite in bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti. (2) Unija se mora boriti proti socialni izključenosti, vsem oblikam revščine in diskriminaciji, zagotoviti enak dostop do temeljnih pravic ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito. Tega splošnega cilja ne smejo ogrožati stranski učinki druge zakonodaje ali politik. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bi morala Unija upoštevati zahteve, povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite in bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti.
Predlog spremembe  5 Predlog sklepa Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Smernice za zaposlovanje so skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik.	(3) Smernice za zaposlovanje so skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih ni mogoče omejiti na doseganje fiskalnih in monetarnih referenčnih meril.
Predlog spremembe  6 Predlog sklepa Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (4) Države članice bi morale svoje ekonomske politike obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Svet bi moral sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic in Unije. (4) Države članice bi morale svoje ekonomske politike obravnavati skupaj s svojimi socialnimi politikami kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Svet bi moral sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic in Unije.
Predlog spremembe  7 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (4a) Da bi zagotovili bolj demokratično sprejemanje odločitev o integriranih smernicah, ki vplivajo na državljane in trge dela v Uniji, je pomembno, da bosta smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik sprejemala Evropski parlament in Svet. Integrirane smernice morajo državam članicam prednostno omogočiti sprejemanje trajnostnih in integriranih ekonomskih modelov na ravni Unije ter na nacionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe  8 Predlog sklepa Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (5) Unija je skladno z določbami Pogodbe razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski ekonomski in proračunski nadzor. Delovanje evropskega semestra se bo še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015. (5) Unija je skladno s Pogodbo razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik, ki močno vplivajo na socialne razmere in razmere na področju zaposlovanja v Uniji. Posledica teh politik je lahko trend stagnacije in deflacije v nekaterih delih Unije, kar bi lahko negativno vplivalo na rast in zaposlovanje. V zvezi s tem je treba upoštevati nove socialne kazalnike in asimetrične pretrese, ki so jih nekatere države članice doživele zaradi finančne in gospodarske krize. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski nadzor nad ekonomskimi, proračunskimi, zaposlitvenimi in socialnimi politikami, treba pa bi ga bilo v večji meri usmeriti v doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Delovanje evropskega semestra se bo morda še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015, vendar ta instrument še ni izboljšal ekonomskih razmer v državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela.
Predlog spremembe  9 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5a) Po podatkih Evropske opazovalne skupine so v 26 državah članicah že vzpostavljeni sistemi dohodkovne pomoči in socialne zaščite.1a Komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je izjavila, da bi, če bi lahko sama odločala o tem, kaj se dogaja v vseh državah članicah, uvedla minimalnih dohodek v vseh evropskih državah.   ____________   1a http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/revenu-minimum_-etude-ose_-vfinale_en--2.pdf
Predlog spremembe  10 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5b) Regulativnega okvira za minimalno plačo Unije ni mogoče vzpostaviti, saj za to ne obstaja ustrezna regulativna pristojnost na ravni Unije.
Predlog spremembe  11 Predlog sklepa Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (6) Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila pomembne slabosti v gospodarstvu Unije in njenih držav članic. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest. To zahteva usklajeno in velikopotezno politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam in izvrševanje fiskalne odgovornosti. (6) Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila resne slabosti v gospodarstvih držav članic in mehanizmih Unije za usklajevanje. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest, kar vključuje odpravo obsežnih žarišč brezposelnosti, ki so nastala na nekaterih območjih njenega ozemlja. To zahteva trdno, usklajeno, velikopotezno, predvsem pa učinkovito politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, zlasti usmerjenih v razvoj malih in srednjih podjetij, mikropodjetij, inovativnih zagonskih podjetij in podjetij, ki spodbujajo zeleno zaposlovanje. Ti ukrepi bi morali vključevati tudi ustvarjanje bolj vključujočega trga dela, ki temelji na pravicah, na katerem bi bilo zagotovljeno socialno varstvo. To delovanje bi moralo zajemati tudi ukrepe socialnega varstva, kot je zagotovljeni minimalni prihodek, uveden v skladu z nacionalno prakso, za boj proti skrajni revščini in socialni izključenosti.
Predlog spremembe  12 Predlog sklepa Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (7) Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in si prizadevati za ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi bili ljudje spodobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialnega varstva ter z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije. (7) Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in zagotoviti zanesljivejše podatke o skrajni revščini ter si prizadevati za ustvarjanje bolj vključujoče in pravičnejše družbe, v kateri bi bili ljudje spodobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti nediskriminatoren dostop in priložnosti ter bistveno zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in primernih sistemov socialnega varstva ter z odpravo nepotrebnih upravnih ovir in ovir za udeležbo na trgu dela, zlasti ovir za invalide. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani ter vsi regionalni in lokalni subjekti. V zvezi s tem je še posebej koristno orodje pregled ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov, vključen v skupno poročilo o zaposlovanju, saj pomaga pravočasno odkrivati ključne težave in razlike na področju zaposlovanja in socialnih zadev ter opredeliti področja, na katerih je odziv politike najbolj potreben. Prihodnje izdaje pregleda bi morale vključevati tudi podatke, ločene po spolu.
Predlog spremembe  13 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (7a) Evropsko računsko sodišče je ugotovilo tri kritične točke v zvezi z uspešnim izvajanjem jamstva za mlade: ustreznost skupnega financiranja, opredelitev visokokakovostne ponudbe in načini, kako bo Komisija spremljala rezultate tega pristopa in o njih poročala.
Predlog spremembe  14 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (7b) V sklepu Sveta 2010/707/EU so bili navedeni naslednji cilji: zvišati raven zaposlenosti moških in žensk, starih od 20 do 64 let, na 75 % do leta 2020; zmanjšati stopnjo osipa v šolah na manj kot 10 %; povečati delež ljudi, starih med 30 in 34 let, z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo, na vsaj 40 %; ter spodbujati socialno vključenost, zlasti z zmanjšanjem revščine, s prizadevanjem, da najmanj 20 milijonov ljudi ne bo več izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti. Uresničevanje strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialnih zadev ostaja osrednji cilj politike zaposlovanja držav članic.   ________________   1a Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).
Predlog spremembe  15 Predlog sklepa Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (8) Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih strukturnih reform, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020. (8) Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, ki še niso bili doseženi, tudi zato, ker se ni dovolj upoštevalo učinka finančne in ekonomske krize na zaposlovanje in socialno izključenost. Rezultat javnega posvetovanja leta 2014 o strategiji Evropa 2020 je jasno pokazal, da imajo cilji strategije na področju zaposlovanja, revščine, socialne izključenosti in izobraževanja še vedno izjemen pomen ter so enako pomembni,medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih reform, namenjenih zmanjšanju neenakosti in večji blaginji državljanov, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020.
Predlog spremembe  16 Predlog sklepa Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.	(9) Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih politik zagotoviti učinkovito upravljanje. Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati, spremljati in ocenjevati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
Predlog spremembe  17 Predlog sklepa Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (10) Širše smernice ekonomskih politik usmerjajo države članice pri izvajanju reform ter upoštevajo njihovo medsebojno povezanost. Skladne so s Paktom za stabilnost in rast. Smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. (10) Širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje usmerjajo države članice pri izvajanju reform in bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Glede na tesno medsebojno odvisnost gospodarstev in trgov dela držav članic bi moral Svet pri sprejemanju priporočil za posamezne države upoštevati razmere v sosednjih državah in državah, s katerimi je zadevna država članica jasno povezana glede na trend migracije delavcev ali kateri koli drug ustrezen kazalnik. V zvezi s tem bi morala imeti Komisija na voljo točne in posodobljene statistične podatke, če bi bilo treba priporočila za posamezne države prilagoditi.
Predlog spremembe  18 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale spodbujati ustvarjanje delovnih mest, zmanjševati ovire podjetij pri zaposlovanju, spodbujati podjetništvo in zlasti podpirati ustanavljanje in rast malih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov. Države članice bi morale v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi učinkovito in hitro obravnavati resno vprašanje brezposelnosti, olajšati ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest in vanj vlagati, obravnavati dostopnost za ogrožene skupine ter zmanjševati ovire pri zaposlovanju za vse ravni spretnosti in vse sektorje trga dela, vključno z zmanjšanjem birokracije, obenem pa upoštevati standarde dela in socialne standarde, spodbujati podjetništvo mladih in zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro, malih in srednjih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov. Prav tako bi morale dejavno spodbujati delovna mesta zelenega, belega in modrega sektorja ter socialno gospodarstvo in socialne inovacije.
Predlog spremembe  19 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Davčno obremenitev bi bilo treba preusmeriti z dela na druge vire obdavčenja, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, pri čemer je treba zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke za pospeševanje rasti. Zmanjšanje obdavčitve dela bi moralo biti usmerjeno k primernim sestavnim delom davčne obremenitve ter odpravi ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti za najbolj oddaljene od trga dela. Davčno obremenitev bi bilo treba preusmeriti z dela na druge vire obdavčenja, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, pri čemer je treba zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke za javne naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Zmanjšanje obdavčitve dela bi moralo biti usmerjeno k ustreznim sestavnim delom davčne obremenitve, boju proti diskriminaciji ter odpravi ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti za invalide in najbolj oddaljene od trga dela, hkrati pa bi moralo spoštovati veljavne delovne standarde.
Predlog spremembe  20 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale skupaj s socialnimi partnerji spodbujati mehanizme določanja plač, na podlagi katerih se plače prilagajajo spremembam produktivnosti. Pri tem je treba upoštevati razlike v spretnostih in pogojih na posameznih trgih dela ter tudi razlike v gospodarski uspešnosti med regijami, sektorji in podjetji. Države članice in socialni partnerji bi morali pri določanju minimalnih plač upoštevati njihov vpliv na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost. Politike, ki zagotavljajo, da plače omogočajo dostojno življenje, so še vedno pomembne za izboljšanje kakovosti zaposlitev in za zmanjšanje revščine v Uniji. Zato bi države članice morale skupaj s socialnimi partnerji spoštovati in spodbujati mehanizme določanja plač, na podlagi katerih se realne plače prilagajajo spremembam produktivnosti in ki prispevajo k odpravi preteklih razlik, ne da bi povečali deflacijske pritiske. Ti mehanizmi bi morali zagotoviti dovolj sredstev, da bi zadostili osnovnim potrebam, obenem pa upoštevati specifične kazalnike za vsako državo članico. Pri tem je treba ustrezno oceniti razlike v spretnostih in pogojih na posameznih trgih dela, da bi v vsej Uniji zagotovili plačo, ki zagotavlja dostojno življenje. Države članice in socialni partnerji bi morali pri določanju minimalnih plač v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zagotoviti ustreznost teh plač in upoštevati njihov vpliv na revščino zaposlenih, dohodke gospodinjstev, skupno povpraševanje, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.
Predlog spremembe  21 Predlog sklepa Priloga – smernica 5 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bi morale zmanjšati birokracijo, da bi razbremenile mala in srednja podjetja, saj ta bistveno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.
Predlog spremembe  22 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale spodbujati produktivnost in zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti. Izvesti bi morale potrebne naložbe v sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig usposobljenosti delovne sile, kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. Države članice bi morale okrepiti prizadevanja za izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse in izvesti strategije aktivnega staranja, da bi tako omogočile daljše delovno življenje. Države članice bi morale spodbujati trajnostno produktivnost in kakovostno zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti, ki so uporabne in dostopne za vse. Posebno pozornost bi morali nameniti zdravstvu ter socialnim in prevoznim službam, ki se srečujejo ali pa se še bodo srečale s srednjeročnim pomanjkanjem osebja. Države članice bi morale izvesti učinkovite naložbe v kakovostno in vključujoče izobraževanje od zgodnjih let in sisteme poklicnega usposabljanja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig ravni znanja in usposobljenosti delovne sile ter raznolikosti njenih znanj in spretnosti, kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati, da „mehke veščine“, kot so komunikacijske sposobnosti, postajajo pomembnejše za številne poklice.
Predlog spremembe  23 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Države članice bi morale spodbujati podjetništvo med mladimi, med drugim z uvedbo izbirnih tečajev podjetništva in spodbujanjem ustanavljanja dijaških in študentskih podjetij na srednješolskih in visokošolskih ustanovah. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi okrepiti prizadevanja za preprečevanje osipa mladih, zagotavljanje lažjega prehoda iz izobraževanja in usposabljanja v poklicno življenje ter izboljšanje dostopa in odstranjevanje ovir do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse, s posebnim poudarkom na skupinah z velikim tveganjem in njihovih potrebah, in sicer tako, da bi jim ponudile prekvalificiranje znanj, ko je to potrebno za njihovo ponovno aktivno vključitev na trg dela po izgubi delovnega mesta in zaradi sprememb na trgu dela. Hkrati bi države članice morale izvajati strategije aktivnega staranja, da bi omogočile zdravo delovno življenje do realne upokojitvene starosti.
Predlog spremembe  24 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice morajo pri zagotavljanju potrebne ravni spretnosti, ki jo zahteva neprestano spreminjajoč se trg dela, ter pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja ob programih za izobraževanje odraslih upoštevati, da so potrebna tudi nizko kvalificirana delovna mesta in da imajo visoko usposobljeni delavci več zaposlitvenih možnosti kot srednje in nizko usposobljeni.
Predlog spremembe  25 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Dostop do cenovno dosegljive visoko kakovostne predšolske vzgoje in varstva bi moral biti prednostna naloga celovitih politik in naložb, v povezavi s podporo družinam in staršem ter ukrepi za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in družinsko življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnjega osipa in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.
Predlog spremembe  26 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Zmanjšati bi bilo treba visoko brezposelnost in preprečiti dolgotrajno brezposelnost. Število dolgotrajno brezposelnih bi bilo treba bistveno zmanjšati s pomočjo celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo, vključno z zagotavljanjem posebne aktivne podpore za vrnitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela. K reševanju vprašanja brezposelnosti mladih je treba pristopiti celostno, vključno z zagotavljanjem, da imajo ustrezne institucije potrebna sredstva, da v celoti in dosledno izvajajo nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade. Vprašanje brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti in regionalne visoke brezposelnosti, bi bilo treba učinkovito in nemudoma rešiti, pa tudi preprečevati s kombinacijo ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe. Število dolgotrajno brezposelnih ter problem neustreznih in zastarelih spretnosti bi bilo treba obravnavati s pomočjo celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo, vključno z zagotavljanjem aktivne podpore, prilagojene potrebam posameznikov, in ustreznih oblik socialnega varstva za vrnitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela na informiran in odgovoren način. K reševanju vprašanja brezposelnosti mladih je treba pristopiti celostno, in sicer s splošno strategijo za zaposlovanje mladih. To vključuje naložbe v sektorje, ki lahko ustvarijo kakovostna delovna mesta za mlade, in zagotavljanje, da imajo ustrezni akterji, kot so službe za podporo mladim, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, mladinske organizacije in javne službe za zaposlovanje, potrebna sredstva, da v celoti in dosledno izvajajo nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade, a tudi s hitro izrabo sredstev s strani držav članic. Omogočiti je treba dostop do financiranja za tiste, ki se odločijo začeti podjetniško dejavnost, in sicer z boljšo razpoložljivostjo informacij, zmanjšanjem pretirane birokracije in možnostjo, da bi po predstavitvi poslovnega načrta in v skladu z nacionalno zakonodajo več mesečna nadomestila za brezposelnost lahko pretvorili v vnaprejšnja nepovratna zagonska sredstva.
Predlog spremembe  27 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju ukrepov proti brezposelnosti upoštevati lokalne in regionalne razlike ter sodelovati z lokalnimi zavodi za zaposlovanje.
Predlog spremembe  28 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Treba bi bilo odpraviti strukturne pomanjkljivosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi kakovost učnih rezultatov in prepreči osip. Države članice bi morale dvigniti stopnjo pridobljene izobrazbe ter preučiti možnost dualnih sistemov izobraževanja in nadgradnje poklicnega usposabljanja, obenem pa povečati priložnosti za priznavanje spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Odpraviti bi bilo treba strukturne pomanjkljivosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi visoka kakovost učnih rezultatov in prepreči zgodnji osip in spodbudi vseobsegajoče, visokokakovostno izobraževanje od najosnovnejše stopnje naprej. To zahteva prožne in v prakso usmerjene izobraževalne sisteme. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi dvigniti kakovost pridobljene izobrazbe, tako da postane dostopna vsem, ter oblikovati in izboljšati dualne sisteme izobraževanja, prilagojene potrebam, tako da nadgradijo poklicno usposabljanje in veljavne okvire, kot je europass, in hkrati po potrebi zagotoviti ustrezno prekvalificiranje znanj in spretnosti ter priznanje tistih, pridobljenih zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Okrepiti bi bilo treba povezave med izobraževanjem in trgom dela, hkrati pa zagotoviti, da je izobraževanje dovolj široko, da ljudem ponuja trdno podlago za vseživljenjsko zaposljivost.
Predlog spremembe  29 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bi morale svoje sisteme usposabljanja bolje prilagoditi trgu dela, da bi izboljšale prehod iz usposabljanja v delovno življenje. Zlasti v okviru digitalizacije ter za nove tehnologije so zelena delovna mesta in zdravstveno varstvo bistvenega pomena.
Predlog spremembe  30 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Ovire za udeležbo na trgu dela bi bilo treba zmanjšati, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence. Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva. Dodatno je treba zmanjšati diskriminacijo na trgu dela in pri dostopu do njega, zlasti za skupine, ki se srečujejo z diskriminacijo ali izključenostjo, kot so ženske, starejši delavci, mladi, invalidi in priseljenci. Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva, ter prožnost, ki je potrebna za preprečevanje izključenosti tistih, ki so začasno prekinili poklicno pot zaradi družinskih obveznosti, kot je skrb za družino. V zvezi s tem bi morale države članice sprostiti ovire za sprejetje direktive o ženskah v upravnih odborih in direktive o porodniškem dopustu.
Predlog spremembe  31 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V zvezi s tem bi morale države članice upoštevati, da je med mladimi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), več žensk kot moških in da je ta pojav predvsem posledica povečanja brezposelnosti mladih, pa tudi nedejavnosti, ki je povezana z neizobraževanjem.
Predlog spremembe  32 Predlog sklepa Priloga – smernica 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za izboljšanje stanja na področju zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja in javne uprave. Države članice bi morale v celoti, uspešno in učinkovito izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za boj proti revščini, izboljšanje stanja na področju kakovostne zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja, javne uprave in javnih služb. Uporabiti bi bilo treba tudi sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe in njegovih naložbenih platform, da bi zagotovili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in usposobljenost delavcev s spretnostmi, ki so potrebne za prehod Unije na model trajnostne rasti.
Predlog spremembe  33 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale zmanjšati segmentacijo trga dela. S predpisi o varstvu zaposlitve in za to pristojnimi institucijami bi bilo treba ustvariti spodbudno okolje za zaposlovanje ter hkrati omogočiti ustrezne ravni zaščite za zaposlene in tiste, ki iščejo zaposlitev ali ki so zaposleni prek pogodb za določen čas ali podjemnih pogodb. Zagotoviti je treba kakovostne zaposlitve z vidika socialno-ekonomske varnosti, priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, delovnih pogojev (vključno z zdravjem in varnostjo) ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Države članice bi morale zmanjšati segmentacijo trga dela, tako da bi obravnavale prekarno zaposlovanje, podzaposlenost, delo na črno in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti. S predpisi o varstvu zaposlitve in za to pristojnimi institucijami bi bilo treba ustvariti spodbudno okolje za zaposlovanje ter hkrati omogočiti ustrezne ravni zaščite za zaposlene in tiste, ki iščejo zaposlitev ali so zaposleni prek pogodb za določen čas, skrajšan delovni čas in netipičnih ali podjemnih pogodb, v to pa dejavno vključiti socialne partnerje in spodbujati kolektivna pogajanja. Zagotoviti je treba kakovostne zaposlitve za vse z vidika socialno-ekonomske varnosti, trajnosti, primernih plač, pravic na delu, dostojnih delovnih pogojev (vključno z zdravjem in varnostjo), zaščite socialne varnosti, enakosti spolov ter priložnosti za izobraževanje in usposabljanje. Zato je treba spodbujati vstop mladih na trg dela, ponovno vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zagotavljanje cenovno dostopnega varstva in posodobitev organizacije dela. Po vsej Uniji bi bilo treba spodbujati večje približevanje delovnih pogojev, usmerjeno k višjim standardom.
Predlog spremembe  34 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Dostop do trga dela bi moral olajšati podjetništvo, ustvarjanje trajnih delovnih mest v vseh sektorjih, vključno z zelenim zaposlovanjem, ter socialno podporo in inovacije, da bi čim bolje izkoristili spretnosti ljudi, spodbudili njihov vseživljenjski razvoj in spodbudili inovacije, katerih gonilo so zaposleni.
Predlog spremembe  35 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji, pri tem pa podpirati izboljšanje delovanja in učinkovitosti socialnega dialoga na nacionalni ravni. Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z načelom partnerstva in nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, regionalnimi in lokalnimi organi, pri tem pa krepiti delovanje in učinkovitost socialnega dialoga na nacionalni ravni, zlasti v državah z velikimi težavami z devalvacijo plač zaradi nedavne deregulacije trgov dela in pomanjkljivih kolektivnih pogajanj.
Predlog spremembe  36 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale okrepiti aktivne politike trga dela, in sicer tako, da bi jih bolje usmerile, povečale njihov vpliv in obseg ter tesneje povezale s pasivnimi ukrepi. Cilj teh politik mora biti izboljšanje usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter podpora trajnostnim prehodom na trgu dela, pri čemer javne službe za zaposlovanje zagotavljajo individualno podporo in izvajajo sisteme za merjenje uspešnosti. Države članice bi morale prav tako zagotoviti, da njihovi sistemi socialne zaščite učinkovito aktivirajo tiste, ki se lahko vključijo na trg dela, in jim to omogočijo, nudijo zaščito tistim, ki so (začasno) izključeni s trga dela in/ali se vanj ne morejo vključiti, ter posameznike pripravijo na morebitna tveganja, pri čemer bi morale države članice z vlaganjem v človeški kapital spodbujati vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, ter tudi vzpostaviti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe. Države članice bi morale zagotoviti osnovne standarde kakovosti za aktivne politike trga dela, in sicer tako, da bi jih bolje usmerile, povečale njihov vpliv, obseg ter medsebojno delovanje s podpornimi ukrepi, kot je socialna varnost. Cilj teh politik mora biti izboljšanje dostopa na trg dela, okrepitev kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga ter podpora trajnostnim prehodom na trgu dela, pri čemer visoko usposobljene javne službe za zaposlovanje zagotavljajo individualno podporo in izvajajo sisteme za merjenje uspešnosti. Države članice bi morale prav tako zagotoviti, da njihovi sistemi socialne zaščite učinkovito aktivirajo tiste, ki se lahko vključijo na trg dela, in jim to omogočijo, nudijo zaščito tistim, ki so (začasno) izključeni s trga dela in/ali se vanj ne morejo vključiti, ter posameznike pripravijo na morebitna tveganja in spreminjajoče se družbene in gospodarske pogoje, pri čemer bi morale vlagati v človeški kapital. Države članice bi morale kot morebitni ukrep za zmanjšanje revščine in v skladu z nacionalno prakso določiti znesek minimalnega prihodka glede na specifične socialno-ekonomske razmere države. Države članice bi morale spodbujati vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, ter tudi vzpostaviti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe.
Predlog spremembe  37 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev, da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter priznavanjem kvalifikacij. Države članice bi morale hkrati preprečiti zlorabe veljavnih pravil. Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev kot temeljno pravico in vprašanje proste izbire, da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter učinkovitim priznavanjem kvalifikacij in spretnosti ter odpravo birokracije in drugih obstoječih ovir. Države članice bi morale hkrati odpraviti jezikovne ovire z izboljšanjem sistemov usposabljanja na tem področju. Primerno bi morale uporabiti mrežo EURES, da bi spodbudile mobilnost delavcev. Spodbujati bi bilo treba naložbe v regije, ki se srečujejo z odlivi delovne sile, da bi zmanjšali beg možganov in spodbudili vračanje mobilnih delavcev.
Predlog spremembe  38 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 a (novo) – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh
Predlog spremembe  39 Predlog sklepa Priloga – smernica 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bi morale zagotavljanje dostopa do varstva in cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje določiti za prednostni nalogi, saj gre v obeh primerih za pomembna podporna ukrepa za akterje na trgu dela, ki prispevata k povišanju splošne stopnje zaposlenosti, hkrati pa podpirata posameznike pri opravljanju njihovih obveznosti. Države članice bi morale vzpostaviti celovite politike in spodbuditi naložbe, ki so potrebne za izboljšanje podpore družinam in staršem, ter ukrepe za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in družinsko življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnjega osipa in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.
Predlog spremembe  40 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zagotavljanje pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti	Zagotavljanje socialne pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti
Predlog spremembe  41 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale posodobiti svoje sisteme socialne zaščite, da zagotovijo uspešno, učinkovito in ustrezno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti pravičnost in odpravljati neenakosti. Socialne politike je treba poenostaviti in jih bolje usmeriti ter dopolnjevati s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom ter izobraževanjem, usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in dostopnim zdravstvenim varstvom, dostopom do osnovnih storitev, kot sta bančni račun in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje osipa in boj proti socialni izključenosti. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi bi morale izboljšati svoje sisteme socialne zaščite, tako da zagotovijo osnovne standarde za uspešno, učinkovito in trajnostno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti dostojno življenje, solidarnost, dostop do socialnega varstva, polno spoštovanje socialnih pravic, pravičnost in odpravljati neenakosti kot tudi zagotoviti vključevanje, da bi odpravili revščino, zlasti pri ljudeh, ki so izključeni s trga dela, in pri ranljivejših skupinah. Socialne politike je treba poenostaviti, jih bolje usmeriti in povečati njihovo ambicioznost, tudi s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom in izobraževanjem, učinkovitim usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in visoko kakovostnim zdravstvenim varstvom, dostopnim za vse, dostopom do osnovnih storitev, kot so bančni računi in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje zgodnjega osipa in boj proti skrajni revščini, socialni izključenosti in – splošneje – vsem oblikam revščine. Odločno se je treba spopasti zlasti z revščino otrok.
Predlog spremembe  42 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov. Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da nudijo podporo vsem upravičencem, podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino ter varujejo pred njo. V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov. V zvezi s tem se lahko vsaka država članica odloči za določitev minimalnega prihodka v skladu z njeno nacionalno prakso in socialno-ekonomskimi razmerami. Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da olajšajo dostop in nudijo podporo vsem osebam brez diskriminacije, podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino in izključevanje ter varujejo pred njima ter prav tako glede drugih tveganj, kot so poslabšanje zdravja ali izguba zaposlitve. Še posebej se je treba osredotočiti na otroke, ki živijo v revščini zaradi dolgotrajne brezposelnosti njihovih staršev.
Predlog spremembe  43 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Treba je izvesti reforme pokojninskih sistemov, da se zagotovita njihova vzdržnost in zadostnost za oba spola ob upoštevanju vse daljših življenjskih dob in demografskih sprememb, vključno s prilagajanjem zakonsko določene upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi, dvigom dejanske upokojitvene starosti in razvojem dodatnega pokojninskega varčevanja. Pokojninske sisteme je treba prestrukturirati tako, da se zagotovijo njihova vzdržnost, varnost in primernost za oba spola, in sicer z okrepitvijo shem upokojevanja, namenjenih dostojni pokojnini, ki bo najmanj nad ravnjo revščine. Ti sistemi bi morali zagotavljati utrditev, nadaljnji razvoj in izboljšanje treh stebrov sistemov pokojninskega varčevanja. Povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo ni edino orodje, s katerim bi lahko obravnavali izziv staranja. Reforme pokojninskih sistemov bi morale med drugim upoštevati tudi razvoj trga dela, število rojstev, demografsko stanje, zdravstveni in finančni položaj, delovne pogoje ter stopnjo ekonomske odvisnosti. Najboljši način soočanja z izzivi staranja je s povišanjem splošne stopnje zaposlenosti in med drugim s krepitvijo socialnih naložb v aktivno staranje.
Predlog spremembe  44 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice bi morale izboljšati dostopnost, učinkovitost in uspešnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, obenem pa ohranjati fiskalno vzdržnost. Države članice bi morale izboljšati kakovost, cenovno dosegljivost, dostopnost, učinkovitost in uspešnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev ter zagotoviti dostojne delovne pogoje v teh sektorjih, obenem pa ohranjati finančno vzdržnost teh sistemov z izboljšanjem financiranja, ki temelji na solidarnosti.
Predlog spremembe  45 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za odpravo revščine, socialne izključenosti in diskriminacije, izboljšanje dostopnosti za invalide, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter izboljšanje stanja na področju javne uprave.
Predlog spremembe  46 Predlog sklepa Priloga – smernica 8 – odstavek 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Krovni cilji strategije Evropa 2020, na podlagi katerih države članice ob upoštevanju svojih različnih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin določijo nacionalne cilje, so namenjeni izboljšanju stopnje zaposlenosti za ženske in moške v starosti od 20 do 64 let na 75 % do leta 2020; zmanjšanju stopnje osipa na manj kot 10 %; povečanju deleža ljudi, starih med 30 in 34 let, z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo, na vsaj 40 %; ter spodbujanju socialne vključenosti, zlasti z zmanjšanjem revščine, s prizadevanjem, da najmanj 20 milijonov ljudi ne bo več izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti1a.   __________________   1a Populacija je opredeljena kot število oseb, ki jim glede na tri kazalnike (stopnja tveganja revščine, materialna prikrajšanost, gospodinjstvo brez delovno aktivnih članov) grozita revščina in izključenost, pri čemer države članice same določijo svoje nacionalne cilje na podlagi najustreznejših kazalnikov, pri tem pa upoštevajo svoje nacionalne okoliščine in prednostne naloge.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 6 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Jane Collins, Martina Dlabajová, Lampros Funtulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Amjad Bashir, Deirdre Clune, Sergio Gutiérrez Prieto, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Josef Weidenholzer, Marco Zanni