Postopek : 2014/2149(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0207/2015

Predložena besedila :

A8-0207/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/09/2015 - 5.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0293

POROČILO     
PDF 235kWORD 210k
24.6.2015
PE 546.783v02-00 A8-0207/2015

Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo

(2014/2149(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Mircea Diaconu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo

(2014/2149(INI))

Evropski parlament,

      ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 3(3), ki navaja, da podpisnice zajemajo „[navdih] iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope“,

      ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

      ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 22 listine,

      ob upoštevanju Konvencije o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, ki jo je Unesco sprejel 20. oktobra 2005,

      ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(1),

      ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(2),

      ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah o cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(3),

      ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(4),

      ob upoštevanju Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (prenovitev),(5)

      ob upoštevanju Direktive 2013/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja,(6)

      ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara) z dne 13. oktobra 2005(7),

      ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo(8),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2014 o participativnem upravljanju kulturne dediščine in delovnem načrtu za področje kulture za obdobje 2015–2018 ter evropskem letu kulturne dediščine(9),

      ob upoštevanju priporočila Komisije 2011/711/EU z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju(10),

      ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

      ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (COM(2014)0477),

      ob upoštevanju mnenja Odbora regij iz novembra 2014 o sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za promet in turizem ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0207/2015),

A.     ker sta kultura in kulturna dediščina skupna vira, skupni dobrini in vrednoti, pri katerih izključna uporaba ni mogoča, njun polni potencial v smislu trajnostnega človekovega, družbenega in gospodarskega razvoja pa doslej še ni bil priznan in ustrezno izkoriščen niti na ravni strategij EU niti v razvojnih ciljih Združenih narodov po letu 2015;

B.     ker je treba v procesu odločanja upoštevati mnogovrstne učinke kulture v družbah;

C.     ker je kulturna dediščina po svoji naravi heterogena, odraža kulturno in jezikovno raznolikost in pluralizem ter vpliva na regionalni razvoj, socialno kohezijo, kmetijstvo, pomorske zadeve, okolje, turizem, izobraževanje, digitalno agendo, zunanje odnose, carinsko sodelovanje ter raziskave in inovacije;

D.     ker spodbujanje kulture, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga pospešuje sodelovanje med državami članicami;

E.     ker je povečanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, spodbujanje evropske kulturne dediščine ter krepitev konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev namenjeno spodbujanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

F.     ker so viri dediščine dolgoročne dobrine, ki so pomembne za ustvarjanje vrednosti in s spodbujanjem turizma in ustvarjanja delovnih mest prispevajo k razvoju veščin in gospodarski rasti;

G.     ker so projekti kulturne dediščine pogosto primeri inovativnih in trajnostnih gospodarskih dejavnosti, s katerimi se razvijajo podjetniške in raziskovalne zmožnosti malih in srednjih podjetij (MSP);

H.     ker ima tako snovna kot nesnovna kulturna dediščina pomembno vlogo pri ustvarjanju, ohranjanju in promoviranju evropske kulture in vrednot ter nacionalne, regionalne, lokalne in posameznikove identitete ter tudi sodobne identitete ljudi v Evropi;

I.      ker so politike za ohranjanje, obnovo in varstvo, dostopnost in izkoriščanje kulturne dediščine v prvi vrsti sicer v nacionalni, regionalni ali lokalni pristojnosti, vendar ima kulturna dediščina tudi jasno evropsko razsežnost in se neposredno obravnava v okviru številnih politik EU, tudi tistih o kmetijstvu ter raziskavah in inovacijah;

J.      ker člen 167 PDEU določa, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati „postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino“;

K.     ker člen 167 PDEU določa, da je dejavnost Unije namenjena izboljšanju poznavanja in razširjanja kulture in zgodovine evropskih narodov, spodbujanju sodelovanja med državami članicami in po potrebi podpiranju in dopolnjevanju njihove dejavnosti na področju ohranjanja in varstva kulturne dediščine evropskega pomena;

L.     ker je dediščina v delovnem načrtu za področje kulture, ki ga je Svet sprejel 25. novembra 2014, vključena med štiri prednostne naloge za prizadevanja EU na področju kulture v obdobju 2015–2018;

M.    ker zaradi pomanjkanja kulturnih podatkov in podatkov na področju kulturne dediščine, ki bi bili razčlenjeni po spolu, oblikovalci politik in nosilci odločanja ne prepoznajo razlik med spoloma in izzivov pri tem;

N.     ker so informacije o možnostih financiranja iz programov EU za področja, povezana s kulturno dediščino – kot so lokalni in regionalni razvoj, kulturno sodelovanje, raziskave, izobraževanje, podpora malim in srednjim podjetjem in civilni družbi ter turizem – sicer na voljo, vendar so razdrobljene;

O.     ker bi bilo treba pri spodbujanju skupne evropske kulturne dediščine in razvoju trajnostnega kulturnega turizma okrepiti kulturno in turistično vrednost kulturnih poti Sveta Evrope;

P.     ker nagrada Evropske unije za kulturno dediščino (nagrada Europa Nostra) spodbuja odličnost, daje pozitiven zgled in pospešuje izmenjavo najboljših praks na področju dediščine po vsej Evropi;

Q.     ker so z Beneško listino o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij, Konvencijo o varstvu evropske stavbne dediščine iz Granade in Konvencijo iz La Valette o varstvu arheološke dediščine jasno opredeljeni mednarodno priznani standardi za obnovo kulturne dediščine in arheološko delo(11);

Celosten pristop

1.      meni, da je izjemno pomembno, da se razpoložljivi viri na podlagi celostnega pristopa uporabijo za podporo, krepitev in spodbujanje kulturne dediščine ter da je treba hkrati upoštevati tudi kulturne, gospodarske, družbene, zgodovinske, izobraževalne, okoljske in znanstvene komponente;

2.      meni, da je potreben celosten pristop h kulturni dediščini, če želimo doseči kulturni dialog in medsebojno razumevanje; je prepričan, da bi tak pristop prinesel boljšo socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, hkrati pa bi prispeval k uresničitvi ciljev iz strategije Evropa 2020;

3.      v okviru priprave novega celostnega pristopa do kulturne dediščine na Komisijo naslavlja zlasti naslednja priporočila:

         (a) v skladu s sedanjimi delovnimi metodami Komisije, tj. prožnimi medresorskimi dejavnostmi, naj se znotraj Komisije s pomočjo okrepljenega sodelovanja med posameznimi področji politike, ki obravnavajo kulturno dediščino, vzpostavi skupen pristop, o rezultatih tega tesnejšega sodelovanja pa naj se poroča Parlamentu;

         (b) morebitne upravičence naj se na preprost in dostopen način, npr. prek enotne informacijske platforme in izmenjave najboljših praks v EU, seznani z obstoječimi evropskimi proračunskimi vrsticami, ki so na voljo za kulturno dediščino;

         (c) razglasi naj se evropsko leto kulturne dediščine, po možnosti leto 2018, za katero bo zagotovljen ustrezen proračun in katerega cilj bo med drugim širjenje in krepitev zavesti in izobraževanja glede vrednot evropske kulturne dediščine ter njenega ohranjanja med mladimi generacijami, osnutek programa za evropsko leto pa naj se Parlamentu predloži najkasneje v letu 2016;

         (d) Komisija naj pri svojem političnem in medresorskem pristopu prizna kulturno dediščino kot premično in nepremično, snovno in nesnovno ter kot neobnovljiv vir, katerega pristnost je treba ohraniti;

4.      poziva, naj se v skladu s členom 4 PDEU v bližnji prihodnosti vzpostavi politični okvir za zgodovinsko okolje oziroma nepremično dediščino, ki bo vključeval regulativni okvir za spomenike, arheologijo in zgodovinske krajine;

5.      spodbuja sodobne ustvarjalne inovacije na področju arhitekture in oblikovanja, kjer se spoštujeta preteklost in sedanjost, hkrati pa se zagotavlja visoka kakovost in skladnost;

Evropska sredstva za kulturno dediščino

6.      je seznanjen z zavezo Unije za ohranjanje in spodbujanje evropske kulturne dediščine prek različnih programov (Ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, Erasmus+, Evropa za državljane), financiranja (evropski strukturni in investicijski skladi) in dejavnosti, kot so Evropska prestolnica kulture, dnevi evropske dediščine in znak evropske dediščine; predlaga, naj EU in države članice še okrepijo spodbujanje raziskav;

7.      poziva Komisijo, naj:

         (a) vzpostavi enoten portal EU za snovno in nesnovno kulturno dediščino, kjer bodo zbrane informacije o vseh programih EU, iz katerih se financira kulturna dediščina, razdeljen pa bi bil na tri glavna področja: podatkovno zbirko snovnih in nesnovnih predmetov kulturne dediščine s primeri najboljše prakse pri varstvu in spodbujanju z vsemi ustreznimi referencami; možnosti financiranja za kulturno dediščino in podatki o stanju evropske kulturne dediščine in pomembni podatki za njeno ohranjanje, npr. podatki o podnebju in podrobnosti o že izvedenih projektih obnove; ter novice in povezave v zvezi z razvojem politike na področju kulturne dediščine, dejavnostmi in dogodki;

         (b) z namenskim financiranjem podpre študije, raziskave in pilotne ukrepe, posebej zasnovane za analizo učinkov procesov za spodbujanje kulturne dediščine in s katerimi se oblikujejo posebni kazalniki in merila za neposredne in posredne koristi kulturne dediščine pri procesih gospodarskega in družbenega razvoja, pa tudi neposredno podprejo kulturne in socialne inovacije, vključene na območja, kjer lahko kulturna dediščina pripomore k razvoju in večji kakovosti življenja prebivalstva;

(c) okrepi nedavno določeno načelo večstranskega financiranja, s katerim se lahko pri istem obsežnem projektu dopolnjujejo različni evropski skladi;

         (d) spodbuja javno-zasebna partnerstva;

         (e) prilagodi zahteve glede rokov za vodenje projektov pri strukturnih skladih, da bodo posebne zahteve pri projektih obnove in varstva bolje upoštevane;

         (f) ponovno preuči mejo petih milijonov EUR za projekte kulturne dediščine, predložene v okviru infrastrukturne dejavnosti manjšega obsega(12), da bi bila vsaj na enaki ravni kot pri projektih Unesca, tj. 10 milijonov EUR;

8.      ugotavlja, da se lahko duh pregleda uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in zlasti načelo integriranega financiranja v določenih primerih uresničuje tudi s podporo obsežnim projektom; vendar priznava, da je treba spodbujati in podpirati tudi manjše kulturne pobude, ki so posebnega pomena za notranji razvoj in ki lahko prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, spodbujanju lokalnega in regionalnega razvoja ter socialno-gospodarski rasti na splošno;

9.      poziva Komisijo, naj v smernice za naslednjo generacijo strukturnih skladov za kulturno dediščino vključi obvezen sistem nadzora kakovosti, ki naj se uporablja v vseh fazah projekta;

10.    poudarja vlogo držav članic pri zagotavljanju visoke ravni usposobljenosti in strokovnega znanja izvajalcev, pa tudi poslovne strukture, kjer se lahko izvajajo najboljše prakse pri ohranjanju kulturne dediščine, tudi prek ustreznih sistemov preverjanja kakovosti, kot to zahtevajo mednarodne listine;

11.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v delegiranih aktih, razpisih za prijavo interesa in pobudah za pripravo uredb o kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 inovativni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in rešitve za energijsko učinkovitost zgodovinskih stavb z nizkim okoljskim vplivom obravnavani kot upravičeni;

12.    poziva države članice, naj v zvezi z deli za obnovo, ohranjanje in varstvo preučijo možnost fiskalnih spodbud, na primer znižanje stopnje DDV ali drugih davkov, saj evropsko kulturno dediščino upravljajo tudi zasebni organi;

13.    poziva Komisijo, naj se seznani z najboljšimi praksami na področju fiskalne politike v Evropi in ustrezne med njimi priporoči državam članicam; poziva države članice, naj ta priporočila upoštevajo in izmenjajo najboljše prakse, da bi s tem zagotovile čim večjo spodbudo zasebne podpore za projekte snovne in nesnovne kulturne dediščine in čim večji učinek gospodarskega razvoja in socialne kohezije v ustreznem lokalnem okolju;

Novi modeli upravljanja

14.    pozdravlja pobudo Sveta za pripravo smernic za nove modele participativnega upravljanja na področju kulturne dediščine, tako da se poudarja vidik „skupnega vira“ in krepijo povezave med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi načrti;

15.    poziva države članice, naj zagotovijo pripravo pravnih orodij, ki bodo omogočala alternativne modele financiranja in upravljanja, kot so vključevanje skupnosti, sodelovanje civilne družbe in javno-zasebna partnerstva, da bi izvajali ukrepe, povezane s kulturno dediščino (ohranjanje, obnova, varstvo, razvoj in promoviranje);

16.    poziva Komisijo in države članice, naj začnejo vseevropski dialog med oblikovalci politike na vseh ravneh upravljanja, skupaj s kulturno in ustvarjalno industrijo, mrežami turističnih operaterjev, partnerstvi med zasebnimi in javnimi akterji ter nevladnimi organizacijami;

17.    spodbuja vse deležnike, ki sodelujejo pri upravljanju kulturne dediščine, naj poiščejo ravnovesje med trajnostnim ohranjanjem ter razvojem gospodarskega in družbenega potenciala kulturne dediščine;

18.    poudarja, da so projekti kulturne dediščine pri Evropskem skladu za regionalni razvoj konkreten primer upravljanja na več ravneh in uporabe načela subsidiarnosti, hkrati pa predstavljajo pomemben delež financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; poudarja pomen čezmejnih kulturnih projektov, ki prispevajo k večji ekonomski in socialni koheziji ter spodbujajo vključevanje; zato poziva k sprejetju ukrepov za krepitev in širitev podpore za financiranje prek partnerskih sporazumov med javnim in zasebnim sektorjem;

19.    poudarja, da morajo vsi novi modeli upravljanja vključevati sistem nadzora kakovosti za vse alternativne oblike financiranja in upravljanja kulturne dediščine;

20.    poziva države članice, naj povečajo nadzor nad izdatki za komponente, povezane s kulturno dediščino, in okrepijo sodelovanje v boju proti goljufijam, korupciji in morebitnim drugim nezakonitim dejavnostim na tem področju;

21.    predlaga, da je treba evropske zakonodajne predloge dopolniti z oceno učinka glede kulturne dediščine, v primeru negativnega učinka pa je treba kulturno dediščino kot izjemo izključiti s področja uporabe zakonodajnega predloga;

Gospodarski in strateški potencial kulturne dediščine

22.    ugotavlja, da kulturna dediščina prispeva k inovativnim delovnim mestom, proizvodom, storitvam in procesom in je lahko vir ustvarjalnih idej, saj se z njo spodbuja novo gospodarstvo, hkrati pa je z ustreznim upravljanjem njen vpliv na okolje majhen;

23.    priznava osrednjo vlogo kulturne dediščine v številnih vodilnih pobudah strategije Evropa 2020, kot so Digitalna agenda, Unija inovacij ter Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta, pa tudi v politiki na področju industrije v obdobju globalizacije, zato poziva, naj se v vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 v večji meri prizna pomen evropske kulturne dediščine kot strateškega vira za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

24.    ugotavlja, da bi bilo na področju kulturne dediščine možno ustvariti visokokvalificirana delovna mesta; poziva države članice, naj si izmenjujejo pobude glede razvoja usposabljanja za upravljanje in ohranjanje, namenjenega delavcem in raziskovalcem na področju kulturne dediščine; zlasti pozdravlja možnosti za dolgoročno financiranje mrež raziskovalcev, kot so štipendije Marie Sklodowska Curie;

25.    izpostavlja pomen snovne ali nesnovne kulturne in naravne dediščine po opredelitvi Unesca za evropski turizem;

26.    poudarja možnost, da se pri pripravi makroregionalnih strategij več pozornosti nameni kulturnemu turizmu, da bi bil v še večji meri vključen v strateški okvir za evropsko sodelovanje;

27.    poziva evropske institucije in države članice, naj spodbujajo in podprejo pobude za t.i. „umirjene poti“ (poti za pešce, jezdece in kolesarje), da bi ustvarili nove možnosti za kulturni turizem in turizem v naravi;

28.    spodbuja države, naj sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi organi, da bi se čim bolj povečala vrednost kulturne dediščine v naših družbah in njen prispevek k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU;

29.    poudarja, da je kulturni turizem, ki predstavlja 40 % evropskega turizma, glavni gospodarski sektor glede na možnosti za rast in zaposlovanje, njegov razvoj pa bi bilo treba še okrepiti z uporabo novih tehnologij; vendar poudarja pomen varstva kulturne in naravne dediščine, in sicer z oblikovanjem trajnostnih, manj invazivnih oblik turizma z visoko dodano vrednostjo, kjer je turistični sektor vključen v strategije lokalnega razvoja;

30.    izraža pomisleke glede stanja politik za ohranjanje, obnovo, varstvo in spodbujanje kulturne dediščine, ki je izjemno pomembna za evropsko identiteto; poudarja, da se je financiranje varovanja kulturne dediščine v nekaterih državah članicah zaradi gospodarske in finančne krize drastično zmanjšalo; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo dovolj sredstev in pobud usmerjenih v priznanje pomena evropske kulturne dediščine;

31.    poziva Komisijo, naj spodbuja odličnost, inovacije in konkurenčnost v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, tako da spodbuja delo umetnikov, ustvarjalcev in zaposlenih na področju kulture;

32.    izjavlja, da je kulturni dediščini v naložbenem načrtu Komisije za Evropo nujno treba zagotoviti vidno mesto;

33.    opozarja, da je treba izboljšati metodološki okvir, da bodo tudi statistični podatki o področju kulturne dediščine boljši; poziva Komisijo, naj predloži niz kazalnikov, ki bi se lahko uporabljali za spremljanje in ocenjevanje razmer na področju kulturne dediščine ter bi bili enotni za vse države; poudarja, da je nujno pridobiti več znanstvenih ugotovitev o vseh vidikih kulturne dediščine in jih povezati, da bi odpravili razdrobljenost na tem področju; v zvezi s tem opozarja na možnosti, ki jih daje uporaba masovnih podatkov, da se pri raziskovalnih projektih pridobi več znanja; poudarja, da je za oceno dejanske in potencialne ekonomske vrednosti kulturne dediščine bistveno bolj sistematično zbiranje statističnih podatkov;

34.    meni, da bi morala Komisija podjetja in subjekte, vključene v različne vidike ohranjanja kulturne dediščine, uvrstiti v poseben sektor, v katerem se uporabljajo tradicionalne metode z dodano vrednostjo, ki pospešujejo ekološko in trajnostno ohranjanje;

35.    priznava, da je nujno treba obravnavati brezposelnost mladih, in poudarja, da bi lahko na področju kulturne dediščine ustvarili nova in boljša delovna mesta in okrepili prehod iz izobraževanja v poklicno življenje, na primer z vzpostavitvijo kakovostnih vajeništev, pripravništev in zagonskih podjetij med MSP ter socialne ekonomije; v zvezi s tem spodbuja države članice, naj razvijajo nove in inovativne možnosti financiranja v podporo usposabljanju in izobraževanju o upravljanju in ohranjanju ter mobilnosti delavcev in raziskovalcev v tem sektorju;

36.    poziva Komisijo, naj spodbuja skupne programe na področju kulturne dediščine in turizma na celostni in znanstveni podlagi, da bi jih lahko uporabili kot merilo in primere najboljše prakse;

37.    poziva države članice, naj strateško načrtujejo projekte, povezane s kulturno dediščino, s katerimi je mogoče doseči splošni regionalni in lokalni razvoj, programe mednarodnega in medregionalnega sodelovanja, ustvariti delovna mesta, trajnostno obnoviti podeželska in mestna območja in ohraniti tradicionalna znanja, povezana z obnovo kulturne dediščine;

38.    poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ekonomsko in statistično analizo podjetij, upravljavskih subjektov in specializiranih poklicnih dejavnosti v sektorju ohranjanja in promoviranja kulturne dediščine ter njihovega posebnega prispevka v smislu proizvodnje in ustvarjanja delovnih mest;

39.    opozarja, da je treba ustvarjati, razvijati in spodbujati možnosti za mobilnost in izmenjavo izkušenj med zaposlenimi v sektorju kulturne dediščine, tako da se jim zagotovi dejanska poklicna vzajemnost v skladu z Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, tako da se opredeli in med državami članicami izmenja minimalna raven usposobljenosti (sposobnosti in znanj), zlasti za poklic restavratorja – konservatorja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži predlog za razširitev ustreznih programov, da bi vključevali mobilnost upravljavcev kulturne dediščine in zaposlenih na tem področju (npr. upravnikov gradov), s čimer bi se izmenjevale izkušnje in najboljše prakse;

40.    poziva države članice, naj poudarijo vrednost svojega kulturnega bogastva, tako da spodbujajo študije, v katerih se kulturna in ekonomska vrednost kulturne dediščine določi tako, da se „stroški“ njenega ohranjanja preoblikujejo v „naložbe“ v njeno vrednost;

41.    poziva Komisijo, naj pretehta možnost, da bi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo v okviru naslednjega strateškega inovacijskega programa oblikoval skupnosti znanja in inovacij na področju kulturne dediščine in ustvarjalne industrije, s čimer bi neposredno podprli celovit pogled na raziskave in inovacije;

42.    ponovno potrjuje pomen spodbujanja vključevanja izobraževanja na področju umetnosti, glasbe, gledališča in filma v šolske učne načrte, saj je to bistveno za spoznavanje kulturne dediščine, umetniško delovanje in izražanje, pa tudi mehke veščine, usmerjene v ustvarjalnost in inovativnost;

43.    spodbuja države članice, naj na različnih ravneh izobraževanja uvedejo meddisciplinarne teme, povezane s kulturno dediščino;

44.    poudarja velik potencial za razvoj podjetniških dejavnosti in participativni pristop v turističnem sektorju, zlasti za turistična mala in srednja podjetja, pa tudi za zagonska podjetja, neprofitni sektor in druge organizacije, ki prispevajo k ohranjanju, varovanju in promoviranju evropske kulturne dediščine; poudarja, da so poleg kulturnih dobrin kakovost storitev in visokokakovostna poklicna znanja in veščine, usposobljeni specialisti s tega področja in navzočnost na spletu glavni dejavniki za uspeh in konkurenčnost evropskega turističnega sektorja; poudarja, da so raziskave, inovacije in nove tehnologije, zlasti na področju telekomunikacij, nujne pri približevanju kulturne dediščine ljudem; meni tudi, da bi bilo treba odpraviti nepotrebno obremenitev malih in srednjih podjetij, da se okrepi njihova konkurenčnost, in da bi bilo treba pregledati zakonodajo, ki negativno vpliva na mala in srednja podjetja v turističnem sektorju;

Priložnosti in izzivi

45.    poudarja potencial digitalizacije kulturne dediščine kot orodja za ohranjanje naše preteklosti, pa tudi kot vira izobraževanja, možnosti za raziskovanje, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, boljše socialne vključenosti, večje dostopnosti za invalide ali prebivalce oddaljenih območij ter trajnostni gospodarski razvoj; poudarja, da so za digitalizacijo kulturne dediščine za srednje in majhne ali izolirane kulturne ustanove posledično potrebna finančna sredstva ter da je ustrezno financiranje bistveno za zagotovitev širšega občinstva in večje razširjanje te dediščine; poudarja, da zaradi priložnosti, ki jih ponujajo digitalizacija in nove tehnologije, ki pa ne bodo nikoli nadomestile dostopa do izvirne dediščine ali s tem povezanih socialnih prednosti tradicionalnih oblik za sodelovanje v kulturi, ne bi smeli zanemariti ohranjanja izvirnikov ali tradicionalnih oblik za spodbujanje kulture med digitalizacijo ali po njej;

46.    podpira digitalne inovacije na področju umetnosti in kulturne dediščine ter ugotavlja, da je mogoče z uporabo e-infrastrukture pritegniti novo občinstvo in zagotoviti boljši dostop do digitalne kulturne dediščine in njeno izkoriščanje; izpostavlja pomen obstoječih orodij, kot je evropska digitalna knjižnica Europeana, ter spodbuja k izboljšanju njenih iskalnih meril, da bi bila prijaznejša za uporabnika;

47.    poudarja, da je treba izboljšati raven digitalizacije, ohranjanja in spletne dostopnosti kulturne dediščine, zlasti evropske filmske dediščine;

48.    poudarja pomen oblikovanja resnično demokratične in vključujoče pripovedi za evropsko kulturno dediščino, ki vključuje dediščino verskih in etničnih manjšin; opozarja na obstoj območij kulturne dediščine, kjer se srečujejo različni ali sporni prikazi preteklosti, pri čemer poudarja, da procesi sprave ne bi smeli voditi do zatiranja zgodovinske zavesti skupnosti; poziva države članice, naj razmislijo o etičnem vidiku in načinih predstavljanja kulturne dediščine ter upoštevajo raznolikost razlag;

49.    potrjuje, da je verska dediščina nesnoven del evropske kulturne dediščine; poudarja, da pri razpravi o evropski kulturni dediščini ne bi smeli prezreti pomena krajev, običajev in predmetov, povezanih z verskimi običaji, oziroma jih na kakršen koli način diskriminirati;

50.    meni, da je treba ohranjati zgodovinsko versko dediščino ter arhitekturo in glasbo, in sicer zaradi njihove kulturne vrednosti in ne glede na verski izvor;

51.    poudarja pomen medkulturnega dialoga v Evropi in zunaj nje, in meni, da bi morala Unija tak dialog spodbujati kot ustrezno orodje za boj proti radikalizaciji iz kakršnega koli vzroka;

52.    opozarja na posebnosti nacionalnih manjšin v državah članicah glede kulturne dediščine; zato poziva k ohranjanju njihove kulturne dediščine ter spodbujanju in varstvu kulturne raznolikosti;

53.    poudarja, da se je treba izogibati diskriminaciji verskih in etničnih manjšin;

54.    poudarja pomen podpiranja kulturnih dejavnosti skupnosti migrantov;

55.    ponovno potrjuje pomen prispevka kulturne dediščine h kulturni in ustvarjalni industriji ter k socialni vključenosti prek kulture;

56.    poudarja pomen izboljšanja dostopnosti območij kulturne dediščine za invalidne osebe;

57.    izpostavlja pomen ohranjanja kulturnih krajin in zlasti nesnovne kulturne dediščine, ki predstavlja živo kulturo in je gonilo tradicionalnih obrti, zato Komisijo poziva, naj to področje v večji meri vključi v ustrezne programe;

58.    poudarja, da je gastronomska dediščina pomembna in jo je treba zaščititi in podpirati; meni, da bi s součinkovanjem z drugimi politikami Unije, kot sta skupna kmetijska politika in varstvo potrošnikov, lahko optimizirali sredstva, dodeljena temu področju;

59.    poudarja vzajemno koristnost kulturne dediščine in turizma, saj kulturna dediščina po eni strani ustvarja znaten dohodek za turistično industrijo, po drugi strani pa turizem koristi kulturi, ker spodbuja prikazovanje in ohranjanje kulturnih dobrin in ustvarja sredstva, potrebna za njihovo ohranjanje;

60.    poudarja, da ima kulturni turizem pomembno vlogo pri ohranjanju in vrednotenju naše kulturne dediščine, ki ne vključuje samo snovne dediščine in krajine, temveč tudi nesnovno dediščino, kot so jeziki ter verski in kulinarični običaji;

61.    poziva Komisijo, Svet in države članice, naj še naprej sodelujejo, da bi na vseh ustreznih ravneh izvajali ukrepe za spodbujanje kulturne dediščine in kulturnega turizma, vključene v sporočilo Komisije z dne 30. junija 2010 Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352);

62.    glede na prelomne demografske in družbene spremembe poudarja pomen naše skupne evropske kulturne dediščine in načrtovanega tematskega leta za poistovetenje državljanov z Evropsko unijo in krepitev občutka pripadnosti skupnosti v okviru Unije;

63.    meni, da prek zavedanja o pomenu skupne kulturne dediščine v Evropi zlasti prihodnje generacije pridobivajo smernice ter možnosti za oblikovanje evropske identitete in vrednot, kakršno je sobivanje z drugimi ob vzajemnem spoštovanju prek meja lastne države članice; zato predlaga, naj se med drugim pri pripravi evropskega leta kulturne dediščine posebej upoštevajo mladi;

64.    pozdravlja velik uspeh, ki ga žanjejo evropske prestolnice kulture; poziva k vzpostavitvi omrežja med temi mesti, da bi bil vpliv na ustrezna območja dolgotrajnejši, da bi si mesta lahko izmenjavala izkušnje in dobro prakso, zlasti v pomoč novim kandidatom, ter bi bilo lažje pripraviti dogodke in posebne poti;

65.    spodbuja uporabo kulturne dediščine kot izobraževalnega orodja za obravnavanje družbenih vprašanj, prek katerega bi se narodi, ki živijo v Evropi, medsebojno bolj povezali;

66.    opozarja na okoljske grožnje, ki vplivajo na precej območij kulturne dediščine v Evropski uniji, in poziva, naj države članice pri dolgoročnih strategijah financiranja upoštevajo posledice podnebnih sprememb in pritiskov s strani človeka za načine varstva in obnove kulturne dediščine; priporoča, da bi morale države članice in Evropska unija v večji meri spodbujati preiskave na tem področju, da bi med drugim natančneje preučili raznolike posledice podnebnih sprememb na kulturno dediščino ter oblikovali ukrepe za blaženje teh posledic;

67.    poziva Komisijo, Svet in države članice, naj z opredelitvijo ogrožene evropske dediščine, pripravo akcijskih načrtov ter iskanjem možnih virov financiranja nadgradijo pobudo o ogroženih mestih, ki jo je organizacija Europa Nostra začela v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko; opozarja, da je razvoj te pobude eden od načinov, kako privabiti zasebne naložbe v izboljšave na področju kulturne dediščine;

68.    poziva Komisijo, naj bolje usklajuje in podpira prizadevanja držav članic v boju proti kraji, tihotapljenju in nezakoniti trgovini s predmeti kulturne dediščine znotraj in zunaj EU; poziva k vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice;

69.    opozarja, da je treba kulturno dediščino varovati in ohranjati, zlasti pred propadanjem v času, pa tudi pred vandalizmom in plenjenjem; opozarja pred nevarnostjo plenjenja, ki še vedno grozi številnim arheološkim najdiščem zaradi organiziranih lovcev na zaklade, zlasti najdiščem podvodne kulturne dediščine, ki so težko dostopna in jih oblasti težko nadzirajo; v zvezi s tem poziva k učinkovitejšemu sodelovanju med državami članicami pri identifikaciji in vračanju kulturnih dobrin ter boju proti nedovoljeni trgovini z njimi;

70.    poudarja vlogo, ki jo ima kulturna dediščina v zunanjih odnosih Unije, in sicer prek političnega dialoga in sodelovanja s tretjimi državami, države članice, Komisijo in Svet pa poziva, naj oživijo kulturno diplomacijo; poleg tega opozarja na potencial meddisciplinarnih raziskovalnih projektov med državami članicami EU in tretjimi državami za ohranjanje kulturne dediščine;

71.    poziva države članice, Evropsko unijo in mednarodno skupnost k trdni zavezi, da– tudi prek sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, kot sta ICCROM (Centre international d'études pour la conservation et la restauration des biens culturels) in ICBS (International Committee of the Blue Shield), ter civilnimi in vojaškimi organi, kulturnimi ustanovami in strokovnimi organizacijami – okrepijo ukrepe za zaščito, ohranjanje, dokumentiranje in obnovo evropske kulturne dediščine in kulturne dediščine tretjih držav, ki je namerno ogrožena in poškodovana med vojnami ter napadi na kulturno in versko identiteto;

72.    spodbuja sprejetje mednarodnih sporazumov za preprečevanje nezakonite trgovine s predmeti kulturne dediščine; poudarja, da mora Evropska unija skupaj z Združenimi narodi in Unescom braniti ogroženo dediščino in se boriti proti plenjenju in uničevanju kulturnih objektov na konfliktnih območjih;

73.    poudarja potencial znanja in izkušenj Unije na področju ohranjanja kulturne dediščine, poškodovane ali uničene zaradi terorizma in vojne;

74.    podpira razvoj nadnacionalnih kulturnih turističnih proizvodov, ki bi odražali skupne evropske vrednote in dediščino; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami članicami in drugimi organizacijami, ki oblikujejo politiko na področju kulture in turizma, kot sta Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (UNWTO) in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), in naj tudi v prihodnje sofinancira in spodbuja omrežja, čezmejne regionalne projekte, ter v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope tudi evropske kulturne poti, ki so najboljši primer nadnacionalnih vseevropskih tematskih turističnih projektov;

75.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(5)

UL L 159, 28.5.2014, str. 1.

(6)

UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

(7)

Odbor ministrov Sveta Evrope jo je sprejel 13. oktobra 2005, državam članicam je bila dana na voljo za podpis 27. oktobra 2005 v portugalskem mestu Faro, veljati pa je začela 1. junija 2011.

(8)

UL C 183, 14.6.2014, str. 36.

(9)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(10)

UL L 283, 29.10.2011, str. 39.

(11)

Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) je leta 1965 sprejel Beneško listino, Svet Evrope pa leta 1985 Konvencijo iz Granade in leta 1992 Konvencijo iz La Valette.

(12)

Gl. člen 3.1(e) Uredbe (EU) št. 1301/2013 (Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006).


OBRAZLOŽITEV

Za izraz kulturna dediščina ni enotne opredelitve, pač pa vrsta uradnih opredelitev, ki jih je treba razumeti v okviru, za katerega so bile pripravljene. Za namene tega poročila se izraz kulturna dediščina nanaša na snovno kulturno dediščino (premično, nepremično in podvodno), nesnovno kulturno dediščino (ustno izročilo, uprizoritvene umetnosti, običaje) in digitalno kulturno dediščino.

To poročilo je bilo na eni strani pripravljeno na podlagi najnovejših dokumentov o politiki v zvezi s kulturno dediščino(1), v njem pa so povzete osrednje točke javne razprave o tej temi. Na drugi strani pa so bile upoštevane tudi ugotovitve javne predstavitve o celostnem pristopu do kulturne dediščine v Evropi: trenutno stanje in obeti, ki jo je 2. decembra 2014 pripravil odbor CULT. V poročilu so zbrani tudi prispevki sektorja in deležnikov, da bi lahko opredelili glavne izzive na tem področju in podali konkretne predloge za njihovo rešitev.

A. Celosten pristop do kulturne dediščine v praksi

V sporočilu Evropske komisije in v sklepih zadnjih dveh predsedstev Sveta je navedeno, da je treba k področju kulturne dediščine pristopiti celostno. Še vedno je treba sprejeti nekaj praktičnih ukrepov za izvajanje tega priporočila politike.

Upoštevati je treba, da so zadeve v zvezi s kulturno dediščino na ravni evropskih institucij v pristojnosti več generalnih direktoratov Komisije. Njihovo delo se zato dopolnjuje in posledično morajo okrepiti medsebojno sodelovanje na tem področju in uskladiti svoje dejavnosti, ki vključujejo kulturno dediščino ali nanjo vplivajo.

Poleg tega je evropsko financiranje za kulturno dediščino na voljo v okviru več programov EU. Med njimi so: Ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja itd. Vse informacije o teh možnostih financiranja so javno dostopne, vendar so razpršene med nešteto spletnimi mesti, predstavljene so zelo tehnokratsko ter prevedene samo v nekatere uradne jezike EU. Zato je pomembno, da se morebitni upravičenci učinkoviteje seznanijo s temi informacijami. V ta namen se v poročilu poziva k vzpostavitvi enotnega portala EU za evropsko dediščino, kjer bodo zbrane informacije iz vseh programov EU, iz katerih se financira evropska dediščina, razdeljen pa bi bil na tri glavne dele: možnosti financiranja za kulturno dediščino, podatkovno zbirko s primeri najboljše prakse in odličnosti s področja kulturne dediščine in ustreznimi referencami ter novice in povezave v zvezi z razvojem politike na področju kulturne dediščine, dejavnostmi in dogodki.

Evropsko leto kulturne dediščine bi na idealen način ponazorilo to obnovljeno zavezo EU za kulturno dediščino. S to pobudo bi ob ustreznem načrtovanju lahko spodbudili področje kulturne dediščine in prikazali njegov izjemen potencial. Da bi s to pobudo lahko kaj spremenili, bi moral biti za evropsko leto kulturne dediščine zagotovljen ustrezen proračun, dejavnosti, organizirane v sklopu tega leta, pa bi se morale v državah članicah še pomnožiti.

B. Kako izzive sektorja spremeniti v nove priložnosti

V fazi posvetovanj za to poročilo so priznani deležniki, strokovnjaki s področja dediščine in drugi strokovnjaki s področja kulturne dediščine opozorili na vrsto specifičnih težav. Posledično je namen poročila predlagati vrsto možnih rešitev za glavne ovire, zaradi katerih področje kulturne dediščine trenutno ne more uresničiti svojega polnega potenciala.

Kot vedno so številne težave povezane s financiranjem, predvsem s strukturnimi sredstvi za projekte za regionalni razvoj, ki vključujejo območja kulturne dediščine. V nekaterih od teh primerov ni bilo dovolj pozornosti namenjene kakovosti obnovitvenih del, zaradi česar so območja kulturne dediščine izgubila kulturno vrednost. Zato je treba pri projektih obnove veliko večjo pozornost nameniti kakovosti, potrebi po zaposlitvi kvalificirane delovne sile pri takih projektih in splošnemu mehanizmu za nadzor kakovosti, da bi preprečili nepopravljivo škodo. Vsi ti elementi bi morali biti v skladu z mednarodno priznanimi standardi za obnovitvena dela, kot so predstavljeni v Beneški listini in Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine iz Granade. V poročilu se Komisija poziva, naj na podlagi zahtev držav članic in ob upoštevanju predvidenih stroškov, ki nastanejo pri ustrezno vodenem projektu obnove, ponovno preuči vsoto petih milijonov evrov, določeno kot prag za projekte infrastrukture manjšega obsega za kulturo.

Druga osrednja zahteva v poročilu je, naj se razvijejo pravna orodja za alternativne modele upravljanja. Sedaj se priznava, da morajo biti lokalne skupnosti, civilna družba in zasebni sektor bolje vključeni tako v ohranjanje kot v promocijske dejavnosti v zvezi s kulturno dediščino. V EU že obstajajo številni primeri zelo učinkovitih pobud vključevanja skupnosti ali javno-zasebnih partnerstev, vendar pa vse države nimajo pravnih določb, ki bi zajele take alternativne modele. V poročilu se zato podpira zamisel o nadaljnji preučitvi participativnega upravljanja, pogoj za to pa je, da se na vseh ravneh izvaja mehanizem nadzora kakovosti in da države članice zagotovijo pravna orodja.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi vprašanju digitalizacije kulturne dediščine. Digitalizacija je sicer zgolj orodje, vseeno pa pripomore k ohranitvi naše preteklosti in nudi številne možnosti za raziskovanje, ustvarjanje delovnih mest in gospodarski razvoj.

V poročilu so nadalje predlagana posebna priporočila glede usposabljanja, veščin in mobilnosti strokovnjakov s področja kulturne dediščine in dostopa do trga dela v kulturi za mlade strokovnjake s področja dediščine.

C. Gospodarski potencial kulturne dediščine

Izraza „kultura“ in „gospodarstvo“ se morda zdita dva popolnoma različna miselna svetova, dejansko pa ima kulturna dediščina ogromen gospodarski potencial.

Vendar očitno to ni prednostna naloga v evropski javni politiki, saj kultura, kaj šele kulturna dediščina, nista izrecno omenjeni niti v strategiji Evropa 2020 niti v nedavnem Junckerjevem naložbenem načrtu za Evropo. Skrajni čas je, da kulturo uvrstimo med pomembnejše politične teme in ocenimo njeno resnično vrednost v smislu gospodarske rasti in delovnih mest. Poleg politične volje so potrebni tudi ustrezni pripravljene statistični podatki, s katerimi bi lahko zajeli širok nabor veščin in delovnih mest v zvezi s kulturo na splošno in še posebej s kulturno dediščino. Tega sedaj ni, saj so ustrezne veščine in delovna mesta v tradicionalnih sistemih zbiranja podatkov upoštevani zgolj delno. Zato se v poročilu poziva k temu, da se za statistične podatke o kulturi uporabi širši okvir.

D. Kulturna dediščina na drugih področjih politike

Obstajajo številna področja politike, ki pokrivajo vidike v zvezi s kulturno dediščino, in to je treba upoštevati, če želimo razviti resnično celosten pristop.

Kulturna dediščina tako na primer ponuja odlično okolje za znanstvene raziskave na področju obnove in varstva in bi lahko delovala kot inovacijski inkubator, hkrati pa bi lahko izkoristili obstoječe možnosti financiranja na tem področju.

Območja kulturne dediščine lahko izkoristimo tudi kot „motor“ za regionalni razvoj in turizem. V Evropi obstaja nešteto takšnih primerov in poročevalec spodbuja države članice, ki potenciala svojih območij dediščine še ne izkoriščajo v celoti, naj to storijo na odgovoren način, da bi okrepile lokalno gospodarstvo in povečale splošno privlačnost regije.

Poleg tega bi morala kultura prevzeti pomembnejšo vlogo v zunanjih odnosih EU. Kultura je eno največjih bogastev, ki jih imamo v Evropi, in v sedanji politiki in programih so še vedno mogoče izboljšave.

Sklep

Kulturna dediščina je tiha priča naše večstoletne zgodovine, ustvarjalnosti in bojev. Je eden od stebrov evropske kulture in naše skupne zapuščine za prihodnje generacije. Zato bi morale vse javne politike na področju kulturne dediščine upoštevati dva vidika: da je kulturna dediščina lahko pomemben vir delovnih mest in prihodka – gre za pomembni točki, ki ju je treba upoštevati v sedanjem gospodarskem položaju – in da največja vrednost kulturne dediščine ostaja njena kulturna vrednost. Pri idealni celostni strategiji za kulturno dediščino bi bili upoštevani obe strani istega kovanca, potreba po takojšnji rasti in delovnih mestih pa bi bila združena s spoznanjem, da je kulturna dediščina dolgotrajen vir, za katerega je potreben trajnosten razvojni načrt.

(1)

Sporočilo Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ (COM(2014)0477), sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo, sklepi Sveta z dne 12. novembra 2014 o participativnem upravljanju kulturne dediščine in mnenju Odbora regij o sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ iz novembra 2014.


MNENJE Odbora za promet in turizem (7.5.2015)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o sporočilu Komisije Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo

(2014/2149(INI))

Pripravljavec mnenja: Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos)

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      opozarja, da je Evropa po zaslugi svoje bogate kulturne, umetnostne, verske in zgodovinske dediščine, naravnih danosti, geografskega položaja, raznolikosti krajin ter privlačnosti načina življenja vodilna svetovna turistična destinacija in da kulturni turizem predstavlja približno 40 % evropskega turizma;

2.      poudarja, da ima kulturni turizem pomembno vlogo pri ohranjanju in vrednotenju naše kulturne dediščine, ki ne vključuje samo materialne dediščine in krajine, temveč tudi nematerialno dediščino, kot so jeziki ter verski in kulinarični običaji;

3.      poudarja vzajemno koristnost kulturne dediščine in turizma, saj kulturna dediščina po eni strani ustvarja znaten dohodek za turistično industrijo, po drugi strani pa je turizem dober za kulturo, ker spodbuja prikazovanje in ohranjanje kulturnih dobrin in ustvarja sredstva, potrebna za njihovo ohranjanje;

4.      daje jasno politično pobudo, da raznolikost in večkulturnost Evrope nudita velik potencial za razvoj vseh oblik tematskega turizma in usklajeno spodbujanje raznolikega turizma in kulturne izmenjave; poudarja, da mora agenda za kulturni turizem temeljiti na evropski raznolikosti, pristnosti, trajnosti, popolni dostopnosti in visoki kakovosti;

5.      je seznanjen s 13. evropskim turističnim forumom, ki je potekal 30. in 31. oktobra 2014 v Neaplju in na katerem je bil izpostavljen pomen sinergij med turizmom in kulturo ter njihovega prispevka h gospodarski rasti in zaposlovanju;

6.      poudarja, da celosten pristop k ohranjanju, promociji in izpostavljanju kulturne in naravne dediščine, snovne in nesnovne, zelo učinkovito spodbuja socialne inovacije in vključujoč lokalni, regionalni, urbani in podeželski razvoj, krepi trajnostni kulturni turizem in zmanjšuje vpliv sezonskosti; to pomeni, da predvsem:

(a)    poudarja potrebo po dejavnem vključevanju lokalnih skupnosti in zasebnih deležnikov;

(b)    izpostavlja, kako pomembno je prilagoditi nove poklicne spretnosti in profile s področja kulture v okviru evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc in poklicev;

(c)    podpira digitalizacijo in dostopnost kulturnih vsebin na spletu, da se doseže širša javnost in v večji meri vključijo mladi;

(d)    spodbuja, naj se uporabi strateški pristop do raziskav in inovacij, medsebojne delitve znanja in pametne specializacije;

7.      poudarja bistveni pomen kulture in kulturne dediščine na lokalni, nacionalni in evropski ravni pri spodbujanju poslovnih inovacij in razvoja gospodarskih dejavnosti, povezanih s turizmom, zlasti zagotavljanja infrastrukture za obiskovalce v turističnih središčih in široke palete storitev za celotni sektor; poudarja, da je ohranjanje, razvoj in promoviranje kulturne dediščine odločilnega pomena za številna gospodarske panoge, zlasti za turizem;

8.      poudarja, da kulturni turizem lahko spodbudi lokalno gospodarstvo s spodbujanjem lokalne proizvodnje, ustanavljanja podjetij, večanjem povpraševanja potrošnikov v turističnem sektorju in s povečevanjem domače dodane vrednosti;

9.      poudarja da ima spodbujanje kulturnega turizma v podeželskih, otoških, obalnih in gorskih regijah velik potencial, saj ponujajo neokrnjeno naravo in pokrajino, regionalne ali manjšinske jezike in narečja, tradicionalno kulturo (tradicionalno ljudsko umetnost, noše, obrt, lokalne festivale, kulturo mobilnost, gastronomsko tradicijo), lokalne obrtne proizvode in storitve, pristnost, industrijsko in kmetijsko dediščino ter kulturno dediščino etničnih manjšin; opozarja, da kulturni turizem prispeva k diverzifikaciji tradicionalnih gospodarskih dejavnosti v teh regijah, s tem pa tudi k ohranjanju prebivalstva v njih, ker preprečuje izseljevanje prebivalstva, opuščanje zemljišč in propadanje mnogih dragocenih kulturnih znamenitosti, pa tudi tradicije in tradicionalne kulture; poziva države članice, naj razvijejo trajnostno intermodalno infrastrukturo in izboljšajo čezmejno povezljivost, vključno z razvojem novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot so integrirane storitve načrtovanja potovanj in izdajanja vozovnic, saj so to sredstva, ki krepijo privlačnost in povečujejo dostopnost po zraku, morju, cesti in železnici za turistične destinacije na splošno in še zlasti za manjše in oddaljene turistične kraje;

10.    poudarja, da lahko razvoj novih celinskih plovnih poti in večmodalnih povezav odločilno prispeva k trajnostni rasti kulturnega turizma;

11.    poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo usklajene ukrepe za oblikovanje politike za privabljanje obiskovalcev v okviru podeželskega turizma, glede na to, da je ta gonilna sila razvoja v celinskih in podeželskih regijah; poziva evropske institucije, naj vzpostavijo povezave med dediščino in lokalnimi skupnostmi, da bi izkoristili vključevanje lokalnih deležnikov na podeželju in v oddaljenih regijah; meni, da je treba posebno pozornost posvetiti usposabljanju človeških virov in finančni podpori za ohranjanje dediščine, glede na to, da spodbujanje kulturnega turizma na podeželju spodbuja tudi odmik od množičnega turizma;

12.    poudarja, da je za regionalni razvoj kulturnega turizma v državah članicah potrebno vzpostaviti infrastrukturne naložbene programe za zagotavljanje nujnih osnovnih storitev;

13.    je zaskrbljen zaradi pomanjkanja upravnih in proračunskih sredstev, ki jih Unija namenja temu sektorju; poudarja, da se je zaradi sprememb operativnih programov v okviru regionalne politike še dodatno zmanjšala podpora politikam, namenjenim kulturni dediščini;

14.    opozarja, da številne kulturne strukture niso del tržnega gospodarstva in pogosto delujejo na osnovi združenj in prostovoljstva ter da se je javno financiranje tem strukturam zaradi krize močno zmanjšalo; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za spodbujanje dotoka zasebnega kapitala v projekte, povezane s kulturno dediščino ne glede na obliko (sponzorstvo ali drugo);

15.    opozarja, da bi bilo treba na vseh ravneh – na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni – sprejeti celosten in usklajen pristop in vključiti vse deležnike in lokalno skupnost, ter v zvezi s tem spodbuja razvoj javno-zasebnih partnerstev, da bi lahko izkoristili gospodarski potencial kulturnih virov;

16.    poziva Komisijo in države članice, naj začnejo vseevropski dialog med oblikovalci politike na vseh ravneh upravljanja, skupaj s kulturno in ustvarjalno industrijo, mrežami turističnih operaterjev, partnerstvi med zasebnimi in javnimi akterji ter nevladnimi organizacijami;

17.    poziva Komisijo, Svet in države članice, naj še naprej sodelujejo, da bi na vseh ustreznih ravneh izvajali ukrepe za spodbujanje kulturne dediščine in kulturnega turizma, vključenih v sporočilo Komisije z dne 30. junija 2010 Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352);

18.    poziva Komisijo, naj pregleda omenjeno sporočilo z dne 30. junija 2010;

19.    je prepričan, da bo oblikovanje in promoviranje znamke „Evropa“ omogočilo veliko dodano vrednost pri uspehu Evrope kot najbolj priljubljene turistične destinacije na svetu, še zlasti pa pri promociji evropske kulturne dediščine; zato poziva organe vseh držav članic, naj sodelujejo s Komisijo in tudi sami prispevajo k tej znamki s prizadevanji na nacionalni in regionalni ravni ter Evropo na pomembnih mednarodnih dogodkih in ­velikih turističnih sejmih skupaj promovirajo kot izbor visokokakovostnih­ turističnih destinacij;

20.    podpira razvoj nadnacionalnih kulturnih turističnih proizvodov, ki bi odražali skupne evropske vrednote in dediščino; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami članicami in drugimi organizacijami, ki načrtujejo politiko na področju kulture in turizma, kot sta Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (UNWTO) in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), in naj tudi v prihodnje tesno sodeluje s Svetom Evrope pri sofinanciranju in spodbujanju evropskih kulturnih poti, ki so najboljši primer nadnacionalnih vseevropskih tematskih turističnih projektov;

21.    poudarja tudi pomen razvoja medregionalnih in čezmejnih kulturnih in turističnih proizvodov in storitev, ki bodo temeljili na usklajenem delovanju, vzpostavljali sinergije, varčevali z viri ter krepili in promovirali skupno kulturno identiteto in konkurenčnost celotne regije; poziva države članice in Komisijo, naj spodbudijo ta proces;

22.    poudarja, da je gastronomska dediščina pomembna in jo je treba zaščititi in podpirati; meni, da bi s součinkovanjem z drugimi politikami Unije, kot sta skupna kmetijska politika in varstvo potrošnikov, lahko optimizirali sredstva, dodeljena temu področju;

23.    poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo pobude, s katerimi bi kar najbolje izkoristili evropsko podvodno kulturno dediščino, zlasti z vzpostavitvijo evropske poti po podvodni kulturni dediščini, ki bi omogočila, da bi potopljene ladje in mesta postavili na ogled ali spremenili v muzeje;

24.    podpira oblikovanje pobud, ki izpostavljajo skupno evropsko dediščino, povečujejo prepoznavnost kulturnih znamenitosti ter imajo poseben trajnostni vpliv zlasti na lokalni in regionalni ravni, kot so evropske kolesarske ali romarske poti, panoramski vlaki, evropske turistične železnice s pomočjo obnove opuščenih linij in postaj, evropske prestolnice kulture, evropske prestolnice športa, omrežje Europa Nostra, omrežje Natura 2000, znak evropske dediščine, dnevi evropske dediščine in nagrada Evropske unije za kulturno dediščino; poziva k promoviranju in pospeševanju kulturnega mladinskega turizma; poleg tega namerava podpreti pobude, ki dejavno vključujejo mlade, kot so evropske mladinske prestolnice;

25.    pozdravlja velik uspeh, ki ga žanjejo evropske prestolnice kulture; poziva k vzpostavitvi omrežja med temi mesti, da bi bil vpliv na zadevna območja dolgotrajnejši, da bi si mesta lahko izmenjavala izkušnje in primere dobre prakse, zlasti v pomoč novim kandidatom, ter bi bilo lažje pripraviti dogodke in posebne poti;

26.    pozdravlja nove pobude, kot je evropsko leto kulturne dediščine, ki večajo ozaveščenost o potrebnosti varovanja evropske materialne in nematerialne dediščine; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj naredijo več za spodbujanje evropske industrijske dediščine kot dela skupnega kulturnega interesa, saj njen potencial še ni dovolj priznan;

27.    poziva Komisijo, naj poveča zavest držav članic in glavnih akterjev v sektorju, da morajo biti evropske kulturne znamenitosti dostopne in cenovno dosegljive za vse, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti invalidom ali osebam z omejeno mobilnostjo, mladim, starejšim in družinam z nizkimi dohodki;

28.    znova poudarja pomembno načelo ekološko in ekonomsko trajnostnega in odgovornega turizma ter izraža prepričanje, da bi moralo delovanje EU predvsem spodbujati blaginjo evropskega turizma; hkrati je treba upoštevati pomisleke o morebitnih negativnih vplivih strukturnih sprememb, ki jih povzroča turizem, in tveganjih, ki jih za kulturno dediščino predstavlja množični turizem; meni, da mora EU skupaj z državami članicami in lokalnimi deležniki pripraviti smernice za zmanjšanje škodljivih posledic množičnega turizma na oddaljene regije, tudi v najbolj oddaljenih in otoških regijah, zlasti v visoki sezoni;

29.    opozarja, da je treba kulturno dediščino varovati in ohranjati, zlasti pred propadanjem v času, pa tudi pred vandalizmom in plenjenjem; opozarja pred nevarnostjo plenjenja, ki še vedno grozi številnim arheološkim najdiščem zaradi organiziranih lovcev na zaklade, zlasti najdiščem podvodne kulturne dediščine, ki so težko dostopna in jih oblasti težko nadzirajo; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami članicami pri identifikaciji in vračanju kulturnih dobrin ter boju proti nedovoljeni trgovini z njimi;

30.    poziva Komisijo, Svet in države članice, naj z opredelitvijo ogrožene evropske dediščine, pripravo akcijskih načrtov ter iskanjem možnih virov financiranja nadgradijo pobudo o ogroženih mestih, ki jo je organizacija Europa Nostra začela v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko; opozarja, da je razvoj te pobude eden od načinov, kako privabiti zasebne naložbe v izboljšave na področju kulturne dediščine;

31.    poudarja velik potencial za razvoj podjetniških dejavnosti v sektorju turizma in za participativni pristop v turističnem sektorju, zlasti za turistična mala in srednja podjetja, pa tudi za zagonska podjetja, neprofitni sektor in druge organizacije, ki prispevajo k ohranjanju, varovanju in promoviranju evropske kulturne dediščine; poudarja, da so poleg kulturnih dobrin kakovost storitev in visokokakovostna poklicna znanja in veščine bistveni za uspeh in konkurenčnost evropskega turističnega sektorja; poudarja, da so raziskave, inovacije in nove tehnologije, zlasti na področju telekomunikacij, nujne pri približevanju kulturne dediščine ljudem; meni tudi, da bi bilo treba odpraviti nepotrebno obremenitev malih in srednjih podjetij, da se okrepi njihova konkurenčnost, in da bi bilo treba pregledati zakonodajo, ki negativno vpliva na mala in srednja podjetja v turističnem sektorju;

32.    meni, da se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo financiranje sektorja, ki so ga rezi najmočneje prizadeli, zato so bile mnoge dragocene kulturne znamenitosti zapuščene, zanemarjene in pozabljene, kar vodi v siromašenje družbe in negativno vpliva na turizem; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo informacije o sredstvih EU za ohranjanje in promoviranje kulturnega turizma lahko dostopne vsem ustreznim deležnikom, kot so mala in srednja podjetja, organizacije civilne družbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in na voljo v vseh uradnih jezikih EU, hkrati pa naj zagotovi poenostavitev upravnih postopkov za neposreden dostop do teh sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, ki imajo velik delež v turističnem sektorju; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost pri uporabi sredstev; poziva k bolj odprtemu pristopu Komisije pri odobritvi operativnih celovitih programov financiranja za spodbujanje kulturne dediščine; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje upravne obremenitve z ustreznim regulativnim okoljem, da bi povečali število podjetij v turističnem sektorju, zlasti malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij;

33.    poudarja možnost, da se pri pripravi makroregionalnih strategij več pozornosti nameni kulturnemu turizmu, da bi bil v še večji meri vključen v strateški okvir za evropsko sodelovanje;

34.    podpira Komisijo pri pobudah za digitalizacijo bogate evropske kulturne dediščine kot pomembnem prispevku k promoviranju edinstvenega kulturnega bogastva Evrope po vsem svetu, hkrati pa meni, da bi bilo pomembno, da bi se ta izvajala tudi na lokalni ravni v korist malih podjetij; poudarja pomembno vlogo knjižnic in arhivov pri ohranjanju in promoviranju fizične in digitalne kulturne dediščine Evrope ter omogočanju dostopa do nje; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi natančno določili in digitalizirali materialno in nematerialno evropsko dediščino z Unescovega seznama svetovne dediščine, da bo lahko na voljo na spletnem mestu visiteurope.com;

35.    opozarja, da je treba skrb za dediščino izkazati tudi z odgovori na nove načine življenja naših sodržavljanov, ter s tem v zvezi poziva Komisijo, naj razmisli o globalni strategiji digitalnih komunikacij, s katero bi predstavljala svoje pobude, ter okrepljeni podpori za kulturne projekte, ki združujejo dediščino in sodobnost (npr. uporaba novih tehnologij v muzejskih prostorih);

36.    poudarja pomen in posebnosti kulturnega turizma, kot sestavnega dela izobraževanja in ki ima pomembno vlogo pri vseživljenjskem učenju v programih EU, kot je Erasmus+; pri tem ugotavlja, da je ciljna skupina pri kulturnem turizmu zelo široka in da je zato treba ponudbo prilagoditi izobraževalnim in kulturnim potrebam ter zanimanjem različnih starostnih skupin, od otrok do starejših;

37.    priporoča Komisiji, naj vzpostavi enoten portal EU, namenjen kulturni dediščini, ki bo združeval informacije o vseh programih EU, prek katerih se financira kulturna dediščina; meni, da bi vzpostavitvi portala morala slediti promocijska kampanja v vseh državah članicah, da se morebitni upravičenci seznanijo z njegovim obstojem;

38.    priporoča enotno in poenostavljeno komunikacijsko strategijo, v kateri bo Evropa opredeljena kot edinstvena destinacija, zato pozdravlja pobudo v okviru strategije Destinacija Evropa 2020 za ustanovitev evropskega portala, ki bo predstavljal enotna nacionalna spletna mesta držav članic; priporoča tudi oblikovanje večjezičnih portalov za lokalne destinacije zunaj velikih mest in večjo prepoznavnost proizvodov, ki vključujejo kulturno in industrijsko dediščino;

39.    priporoča Komisiji, naj spodbuja tudi program Erasmus za mlade podjetnike kot mehanizem financiranja kulturne dediščine.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Claudia Tapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Martina Dlabajová, Maria Grapini, Henna Virkkunen


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (8.5.2015)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo

(2014/2149(INI))

Pripravljavec mnenja: Andrea Cozzolino

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      meni, da je potreben celosten pristop h kulturni dediščini, če želimo doseči kulturni dialog in medsebojno razumevanje; je prepričan, da bi tak pristop prinesel boljšo socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo ob hkratnem prispevanju k izpolnitvi ciljev iz strategije Evropa 2020;

2.      ugotavlja, da so projekti za ovrednotenje kulturne dediščine pogosto inovativne in trajnostne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter razvoju podjetniških in raziskovalnih zmožnosti zlasti srednjih in malih podjetij, ki so poglavitni motor gospodarstva EU; ugotavlja, da je kulturna dediščina skupna in javna dobrina in ima pozitiven učinek na socialne inovacije, pametno, trajnostno in vključujočo rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj spodbudi države članice k naložbam v kulturno dediščino in prispevajo k zaščiti in ohranjanju regionalne, nacionalne in evropske kulturne identitete;

3.      poudarja, da bo spodbujanje ohranjanja kulturne dediščine in njena vključitev v trajnostne turistične proizvode privabilo ljudi ter pomagalo okrepiti lokalno/regionalno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj glede na gospodarski pomen kulturne dediščine in povezavo med njo in trajnostnim turizmom oblikuje celovit pristop – upoštevaje tudi nedavno pobudo o Evropskem skladu za strateške naložbe –, za financiranje kulturne dediščine, npr. razvoja urbane infrastrukture, potrebne za standardizacijo in usklajevanje (ponovne) gradnje in ohranjanja spomenikov, ob upoštevanju dejstva, da raznolikost in posebne značilnosti zgodovinske dediščine zahtevajo posebne rešitve in metode;

4.      poziva Evropsko komisijo, naj v sklopu Evropskega sklada za strateške naložbe in pregleda strategije Evropa 2020 spodbuja projekte, ki so lahko tudi večjega obsega, na področju promocije evropske kulturne dediščine glede na njene zmožnosti ustvarjanja delovnih mest v evropskih regijah, zlasti za mlade, in prispeva k socialni strategiji; ugotavlja, da prinaša vlaganje v kulturno dediščine številne koristi, ki povečujejo vrednost evropske kulturne dediščine in poudarja, da je treba okrepiti partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem za namene financiranja;

5.      poziva Komisijo, naj oceni možnosti, da se znotraj Evropskega sklada za strateške naložbe spodbudi naložbena platforma, ki bo na raziskovalno področje za varstvo in ovrednotenje kulturne dediščine pritegnila javna in zasebna sredstva; ugotavlja, da je treba celoviti pristop h kulturni dediščini v okviru Evropskih strukturnih in investicijskih skladov še dodatno okrepiti; zato poudarja, da je treba razvijati sinergije med strukturnimi skladi EU, okvirni programi in drugi viri, ki so na voljo kulturnem sektorju; poziva Komisijo, naj spremlja in usmerja države članice pri vključevanju kulturne dediščine v lokalni in regionalni gospodarski razvoj, da bi dosegli kar največjo učinkovitost in uspešnost, Parlamentu pa poroča o naložbah na področju kulturne dediščine in o doseženih rezultatih;

6.      ugotavlja, da se lahko duh reforme uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in zlasti načelo integriranega financiranja v določenih primerih uresničuje tudi z obsežnimi projekti; vendar priznava, da je treba spodbujati in pomagati tudi manjšim kulturnim pobudam, ki so izjemnega pomena za notranji razvoj in ki lahko prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, lokalnemu razvoju in ustrezni gospodarski rasti področja;

7.      meni, da so obseženi projekti primer takšnega integriranega financiranja in koristi ohranjanja edinstvene evropske kulturne dediščine, kar dokazuje tudi prizadevnost in neposredni in stalni nadzor Evropske komisije nad izvajanjem projektov; poudarja, da je treba priznati njihov pomen kot prvi korak k oblikovanju medkulturnih vezi in poenotenju med regijami Evrope;

8.      ugotavlja, da člen 3(1)(e) Uredbe (EU) št. 1301/2013 določa, da se financirajo naložbe v infrastrukturo za kulturo „manjšega obsega“; je hvaležen za možnosti financiranja kulturnih storitev iz člena 5(9)(a) iste uredbe;

9.      ugotavlja, da je med pogajanji za opredelitev regionalnih operativnih programov Evropska komisija ocenila, da skupni stroški za tovrstne naložbe v infrastrukturo znašajo pet milijonov evrov (deset milijonov za spomenike UNESCA);

10.    ugotavlja, da bi ta omejitev, zlasti ker se nanaša na skupne stroške, lahko resno omejila možnosti držav članic za financiranje teh integriranih projektov, ki prispevajo k ohranjanju in povečanju kulturne dediščine; vendar poudarja, da bi se lahko projekte kulturne infrastrukture združilo s projekti kulturne vzgoje (in polno izkoristilo možnosti digitalizacije) in projekti za MSP itd., kar bi omogočilo, da bi skupni vloženi znesek lahko znatno presegel vsoto 5 milijonov EUR;

11.    poziva Komisijo, naj po posvetovanju z državami članicami in regijami ponovno obravnava oceno petih milijonov evrov, glede na to, da bi lahko ovirala sposobnost držav članic, da bi učinkovito uporabile sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; zato poziva Komisijo, naj spodbudi učinkovito kombinacijo različnih sredstev za financiranje kulturnih projektov ter naj pri specifičnih projektih, kadar vložek v infrastrukturo preseže 5 milijonov EUR, uvede prožni sistem;

12.    poudarja, da so projekti Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki so vezani na ovrednotenje kulturne dediščine, konkreten primer upravljanja na več ravneh in uspešne uporabe načela subsidiarnosti in predstavljajo pomemben delež financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; poudarja pomen čezmejnih projektov, ki prispevajo k večji gospodarski in socialni koheziji ter spodbujajo vključevanje; zato poziva h krepitvi in nadaljnjem razvijanju podpornih ukrepov za financiranje prek partnerskih sporazumov med javnim in zasebnim sektorjem;

13.    ugotavlja, da so tovrstni projekti pogosto primer dobre prakse pri izvajanju integriranih projektov na urbanih območjih, kar prispeva k razvoju agende urbanih območij; poudarja mestno razsežnost pobude evropskih prestolnic kulture, ki prispeva k razvoju kulturnih omrežij v mestih in dolgoročno spodbuja ustvarjalne pobude, kot je varstvo identitete posameznih lokalnih in regionalnih kulturnih tradicij; poleg tega spodbuja oblikovanje vsestranskih turističnih proizvodov na podlagi celostnih razvojnih/strateških načrtov in uporabe orodij IKT, instrumentov trženja in drugih inovativnih tehnologij, da bi se povečala prepoznavnost kulturne dediščine;

14.    meni, da bi moral GD Izobraževanje in kultura na Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo oblikovati skupnost znanja in inovacij, ki bi bila posvečena ohranjanju kulturne dediščine in bi morala neposredno podpirati celovit pogled na raziskave in inovacije;

15.    pozdravlja pobudo Komisije, da se ustanovi platforma VALOR za širjenje rezultatov projektov, vendar prosi službe Komisije, naj vanjo vključijo tudi primere dobre prakse iz projektov na področju ovrednotenja kulturne dediščine, ki so se izvedli s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v programskih obdobjih 2000–2006 in 2007–2013; priporoča, da se opravi tehnična analiza konkretnih oblik prenosa podatkov s portala; opozarja, da je treba oblikovati enotno zbirko podatkov/portal EU, ki bi vsebovala informacije o projektih s področja kulturne dediščine, ki so financirani iz vseh programov in pobude EU, Komisijo pa poziva, naj uvede enotno zbirko podatkov/portal EU za obveščanje morebitnih upravičencev o obstoječih evropskih proračunskih vrsticah;

16.    meni, da je treba okrepiti izvajanje celostnih in trajnostnih urbanih strategij (člen 7 uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, 1301/2013), strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (člen 32 uredbe o skupnih določbah, 1303/2013) in politik za ohranjanje kulturne dediščine (zlasti v zgodovinskih središčih), uvesti pametne specializacije in prilagoditev zgradb podnebnim spremembam, okrepiti uporabo orodij IKT in instrumentov trženja ter uporabiti druge inovativne tehnologije za okrepitev prepoznavnosti kulturne dediščine;

17.    poziva Komisijo, naj uvede evropsko leto kulturne dediščine .

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Victor Boștinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Olaf Stuger, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Enrique Calvet Chambon, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Marco Zullo

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ulrike Trebesius


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Jill Evans, Petra Kammerevert, Rikke Karlsson, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Mary Honeyball, Marc Joulaud, Ernest Maragall

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov