Postopek : 2014/2150(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0208/2015

Predložena besedila :

A8-0208/2015

Razprave :

PV 11/04/2016 - 18
CRE 11/04/2016 - 18

Glasovanja :

PV 12/04/2016 - 5.11
CRE 12/04/2016 - 5.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0104

POROČILO     
PDF 232kWORD 222k
24.6.2015
PE 551.792v03-00 A8-0208/2015

o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti

(2014/2150(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Sylvia-Yvonne Kaufmann

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti

(2014/2150(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(1),

–       ob upoštevanju praktičnih ureditev za izvajanje člena 294(4) PDEU v primeru sporazuma v prvi obravnavi, o katerih sta se dne 22. julija 2011 sporazumeli pristojni službi Evropskega parlamenta in Sveta,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011(2),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(3),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije(4),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o osemnajstem poročilu o boljši pripravi zakonodaje – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2010)(5),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih(6),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka(7),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. decembra 2014 o pametni pravni ureditvi,

–       ob upoštevanju poročila Komisije o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (COM(2014)0368),

–       ob upoštevanju predhodnih sporočil Komisije o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (COM(2012)0746) in (COM(2013)0685),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti (Devetnajsto poročilo o boljši pripravi zakonodaje, leto 2011) (COM(2012)0373),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pametna pravna ureditev – odziv na potrebe malih in srednjih podjetij“ (COM(2013)0122),

–       ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o spremljanju pametne pravne ureditve za MSP in posvetovanju o njej (SWD(2013)0060),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o pametni pravni ureditvi v Evropski uniji (COM(2010)0543),

–       ob upoštevanju smernic Komisije za posvetovanje z deležniki za leto 2014,

–       ob upoštevanju končnega poročila skupine neodvisnih deležnikov na visoki ravni za upravne obremenitve z dne 24. julija 2014 z naslovom „Zmanjšanje birokracije v Evropi – zapuščina in obeti“ in še zlasti ločenega mnenja štirih članov skupine, ki so zastopali interese delavcev, javnega zdravja, okolja in potrošnikov, v Prilogi 12,

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. novembra 2014(8),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Predlog medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pravnem urejanju“ (COM(2015)0216),

–       ob upoštevanju sklepa Komisije o vzpostavitvi platforme REFIT (C(2015)3261) in sporočila Komisije z naslovom „Platforma REFIT – struktura in delovanje“ (C(2015)3260,

–       ob upoštevanju sklepa predsednika Evropske komisije o ustanovitvi neodvisnega odbora za regulativni pregled (C(2015)3263), sporočila Komisije z naslovom „Odbor za regulativni pregled – poslanstvo, naloge in osebje“ (C(2015)3262) in sporočila Komisije z naslovom „Standardni obrazložitveni memorandum“ (C(2015)3264/2),

–       ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Smernice za boljše pravno urejanje“ (SWD(2015)0111),

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0208/2015),

A.     ker je program ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT) ključni element nove strategije Komisije za boljšo pripravo zakonodaje;

B.     ker naj bi s programom REFIT utrdili postopke za boljšo pripravo zakonodaje, poenostavili pravo EU ter zmanjšali upravno in regulativno obremenitev, obenem pa na z dokazi podprtem oblikovanju politik napredovali v smeri dobrega upravljanja, kjer imata pomembni vlogi ocena učinka in naknadni nadzor, ne da bi nadomestili politično odločanje;

C.     ker je Komisija v podporo svojemu delu v okviru programa REFIT vzpostavila novo platformo REFIT, ki jo sestavljata dve skupini: vladna skupina, v kateri so strokovnjaki na visoki ravni iz javne uprave iz vsake države članice, in skupina deležnikov, v kateri je do 20 strokovnjakov, med njimi dva iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, ostali pa so predstavniki podjetij, tudi MSP, socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

D.     ker letni pregled stanja programa REFIT omogoča, da se oceni napredek, dosežen na vseh področjih politike in za vsako pobudo, ki jo je določila Komisija, vključno z ukrepi Evropskega parlamenta in Sveta;

E.     ker je Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 zaradi trenutnega zakonodajnega okolja, ki ga je prinesla Lizbonska pogodba zastarel;

F.     ker je v preteklih letih načrt za boljšo pravno ureditev vseeno prispeval k izboljšanju zakonodajnih praks; ker veliko število različnih imen in programov, ki jih je Komisija vpeljala na tem področju, na primer „boljša pravna ureditev“, „boljša priprava zakonodaje“, „pametna pravna ureditev“, „ustreznost predpisov“, načelo „najprej pomisli na male“, „preverjanja ustreznosti“ in „program ABR+“, ne zagotavlja ustrezne jasnosti in preglednosti v zvezi s cilji teh ukrepov, zlasti za državljane, in bi jih zato morali združiti;

G.     ker je Komisija s sporočilom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ z dne 19. maja 2015 predlagala skladen in celosten pristop boljši pripravi zakonodaje, ki upošteva celoten cikel priprave politik in zahteva usmerjeno medsebojno delovanje med vsemi institucijami, in ker bo zato Parlament podrobno preučil sporočilo, da bi tako dosegli najboljše možne rezultate v interesu državljanov Unije;

H.     ker so vsi cilji Unije, opredeljeni v členu 3 PEU, enako pomembni; ker Komisija poudarja, da program REFIT ne posega v postavljene cilje politik niti ne bi smel imeti negativnega vpliva na zdravje in varnost državljanov, potrošnikov in delavcev ali okolje;

I.      ker je Komisija v drugi polovici leta 2014 opravila javne posvete o pregledu smernic za oceno učinka in smernic za posvetovanje z deležniki;

J.      ker je Komisija pri pripravi svojega delovnega programa za leto 2015 prvič uveljavila t. i. načelo politične diskontinuitete, da je upravičila umik ogromnega števila zakonodajnih predlogov, ki so bili že v postopku sprejemanja;

K.     ker se namerava Komisija v svojem delovnem programu za leto 2015 posvetiti najpomembnejšim gospodarskim in socialnim izzivom, njena nova struktura pa naj bi zagotovila skladnejši pristop politik in tako povečati preglednost v EU ter sprejetost med državljani;

Boljša pravna ureditev

1.      je seznanjen z odločitvijo predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja, da bo resor boljše pravne ureditve poveril prvemu podpredsedniku Komisije, kar je v skladu s pozivi Evropskega parlamenta in še poudarja velik politični pomen te teme; pričakuje, da bo ta odločitev privedla do evropske zakonodaje, ki je čim bolj kakovostna, izpolnjuje pričakovanja državljanov in deležnikov ter zagotavlja, da ne bodo ogroženi cilji javne politike, vključno s potrošniškimi, okoljskimi, socialnimi, zdravstvenimi in varnostnimi standardi;

2.      poudarja, da bi morala boljša pravna ureditev obsegati „kulturo“ javne uprave na vseh ravneh Evropske unije ter upoštevati pretirano birokracijo v EU in potrebo po poenostavitvi zakonodaje, obenem pa bi morala vključevati izvajanje in uporabo aktov Unije na evropski kot tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi na vseh ravneh zagotovili dobro javno upravljanje in „Evropi prijazno ravnanje“;

3.      poudarja, da bi morala Komisija dati prednost razvijanju določenih ukrepov in bi se morala osredotočiti na kakovost in boljše izvrševanje obstoječe zakonodaje kot pa na število zakonodajnih aktov; v zvezi s tem poudarja, da stroški ne bi smeli biti odločujoči dejavnik in je edino ustrezno merilo kakovost zakonodaje ter da s programom REFIT ne bi smeli zniževati trajnosti ali socialnih, delovnih, okoljskih in potrošniških standardov;

4.      predlaga, naj Komisija razmisli o vključitvi klavzul o časovni omejitvi veljavnosti v časovno omejene zakonodajne pobude, pod pogojem, da to ne privede do pravne negotovosti, v zakonodajne ukrepe pa po potrebi vključi klavzule o pregledu, da bi lahko tako redno ocenjevali nadaljnjo ustreznost zakonodajnih ukrepov na evropski ravni;

5.      poudarja, da evropski standard praviloma nadomesti 28 nacionalnih standardov, kar krepi enotni notranji trg in zmanjšuje birokracijo;

6.      pozdravlja sveženj ukrepov z dne 19. maja 2015 za boljše pravno urejanje; podpira vztrajno zavezanost Komisije načrtu za boljšo pripravo zakonodaje; poudarja, da bi bilo treba delo, predvideno v tem sporočilu, obravnavati kot stalen proces ter tako zagotoviti, da zakonodaja, ki velja na evropski ravni, ustreza svojemu namenu, dosega skupni cilj zakonodajalcev in izpolnjuje pričakovanja državljanov, zlasti zaposlenih, podjetij in drugih deležnikov;

7.      je seznanjen z zavezo Komisije, da doseže dogovor o novem medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje, v katerem bodo upoštevane spremembe, ki sta jih prinesla Lizbonska pogodba in okvirni sporazum med Parlamentom in Komisijo, in ki konsolidira najboljšo prakso na področjih, kot so zakonodajno načrtovanje, ocene učinka, sistematično naknadno vrednotenje zakonodaje EU ter izvajanje in obravnava delegiranih in izvedbenih aktov ter poudarja svojo odločenost, da pogajanja zaključi do konca leta;

8.      pozdravlja potrditev Komisije, da s strategijo za boljšo pravno ureditev nima namena deregulirati določenih področij politik ali vnašati dvoma o pomembnih vrednotah, kot so socialno varstvo, varstvo okolja in temeljne pravice, vključno s pravico do zdravja;

9.      pozdravlja dolgoročno intenzivno delo skupine neodvisnih deležnikov na visoki ravni, ki je Evropski komisiji predložila predloge za zmanjšanje upravnih obremenitev in je opredelila najboljšo prakso, da bi zakonodajo EU v državah članicah izvajali na najbolj nebirokratski način; je seznanjen, da so štirje člani skupine neodvisnih deležnikov na visoki ravni izrazili nestrinjanje s številnimi ugotovitvami iz končnega poročila skupine o upravnih obremenitvah in so pripravili ločeno mnenje; pričakuje, da bo Komisija upoštevala pomisleke vseh deležnikov, ki sodelujejo v postopku;

10.    poudarja pomembnost socialnega dialoga in spoštovanja avtonomije socialnih partnerjev; poudarja, zlasti v zvezi s členom 9 PDEU, da lahko socialni partnerji v skladu s členom 155 PDEU sklenejo sporazume, ki se lahko na skupno zahtevo podpisnic oblikujejo v zakonodajo EU; pričakuje, da bo Komisija spoštovala avtonomijo pogodbenic in njihovih sporazumov ter upoštevala njihove pomisleke, in poudarja, da načrt za boljšo pravno ureditev ne sme biti pretveza za neupoštevanje sporazumov, doseženih med socialnimi partnerji, ali izogibanje le-tem, zato zavrača ocene učinka sporazumov med socialnimi partnerji;

11.    opozarja, da je v preteklem parlamentarnem obdobju izbira med izvedbenimi in delegiranimi akti povzročila številne medinstitucionalne spore; zato meni, da je pomembno, da se vzpostavijo posebne smernice, kot je to v svojem poročilu, sprejetem 25. februarja 2015, zahteval Evropski parlament;

12.    pozdravlja napoved Komisije, da namerava poenostaviti upravljanje nepovratnih sredstev v okviru skupne kmetijske politike, evropskih strukturnih in investicijskih skladov in okvirnega programa Obzorje 2020;

Preglednost in posvetovanje z deležniki

13.    pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala pomembno vlogo posvetovanj v programu REFIT; poudarja, da morajo v skladu s členom 11(2) PEU vse institucije EU vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo, poziva institucije, naj namenijo posebno pozornost obveznemu in rednemu dialogu s predstavniškimi združenji in civilno družbo v pogajanjih o novem medinstitucionalnem sporazumu;

14.    ugotavlja, da bi z večjo preglednostjo lahko izboljšali učinkovitost delovanja EU in okrepili zaupanje civilne družbe v EU;

15.    v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija priznala, da dialog z državljani, socialnimi partnerji in drugimi deležniki iz gospodarstva in civilne družbe prispeva k zagotavljanju pregledne, učinkovite in usklajene zakonodaje EU, in podpira namero Komisije, da bo natančneje opredelila, kako oblikuje svoje predloge, na primer v obliki zakonodajnih besedil ali sporočil Komisije;

16.    ugotavlja, da je Komisija v svoji strategiji za boljšo pripravo zakonodaje občutno okrepila vlogo javnih posvetovanj; je seznanjen, da bo Komisija v prihodnje izvedla 12-tedensko javno posvetovanje (a) pred pripravo novih zakonodajnih predlogov, (b) pri oceni veljavnih zakonskih določb in presojanju njihove ustreznosti in (c) pri časovnih načrtih in predhodnih ocenah učinka; nadalje ugotavlja, da bo Komisija poleg tega po sprejetju predloga državljanom in deležnikom omogočila, da v roku osmih tednov predložijo pripombe na predlog Komisije, ki jih bo nato posredovala Svetu in Parlamentu;

17.    v skladu s tem poziva Komisijo, naj uravnoteženo in pregledno oceni stališča in odzive vseh udeležencev posvetovanj in naj zlasti zagotovi, da dobro financirane in dobro organizirane organizacije deležnikov ne bodo mogle izkoristiti javnih posvetovanj v lastne namene; poziva Komisijo, naj objavi svoje zaključke glede posvetovanj;

18.    meni, da bi morali oceno učinka objaviti šele po tem, ko je Komisija sprejela zadevno politično pobudo; meni, da je zaradi preglednosti sklepov Komisije treba ocene učinka objaviti tudi takrat, ko se Komisija odloči, da ne bo predložila zakonodajnega predloga;

19.    ugotavlja, da ima Evropski ekonomsko-socialni odbor, ki je posvetovalno telo, pomembno vlogo pri zastopanju civilne družbe; ugotavlja, da ima Odbor regij, ki je tudi posvetovalno telo, pomembno vlogo pri zastopanju regionalnih in lokalnih oblasti v EU in pri ocenjevanju izvajanja zakonodaje EU; ugotavlja, da lahko Parlament, Svet in Komisija v skladu z veljavnim pravom obe posvetovalni telesi upoštevajo tudi vnaprej, če Parlament in Svet ocenita, da je to potrebno; meni, da bi pravočasno posvetovanje z odboroma o posebnih vprašanjih in njuno specifično strokovno znanje lahko prispevala k ciljem boljše pravne ureditve;

20.    meni, da bi morale imeti regionalne in lokalne oblasti močnejšo vlogo v oblikovanju politik EU, zlasti z vključitvijo strokovnega znanja in izkušenj držav članic na regionalni in lokalni ravni v zgodnji fazi postopka priprave zakonodaje; poudarja, da morajo vse institucije v svojem zakonodajnem delu upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

21.    pozdravlja namero Komisije, da bo izboljšala preglednost zakonodajnega postopka in v njega bolj vključila javnost in predstavnike deležnikov;

22.    pozdravlja odločitev Komisije, da bo v prihodnje izvajala štiritedenska javna posvetovanja o osnutkih delegiranih aktov in pomembnejših izvedbenih aktih, preden bodo države članice v pristojnih odborih glasovale o svojih stališčih;

23.    poziva Komisijo, naj ponovno pregleda svoje smernice za ocenjevanje in naj okrepi sodelovanje in posvetovanje z deležniki ter naj evropskim državljanom na čim bolj neposreden način omogoči sodelovanje pri postopkih odločanja;

24.    je seznanjen z novo rubriko „Lighten the Load – Have Your Say“ na spletnih straneh Komisije o boljši pripravi zakonodaje in poziva, naj Komisija in nova platforma REFIT uravnoteženo in pregledno preučita pripombe iz te rubrike; meni, da strokovna skupina za program REFIT ne bi smela biti preveč toga pri svojih postopkih in posvetovanjih, temveč bi morala biti organ, ki je sposoben hitrih odzivov, obenem pa tudi podrobnejšega dela v evropskem zakonodajnem postopku; meni, da posvetovanja v okviru te spletne strani Komisije ne morejo nadomestiti javnih posvetovanj z deležniki;

Ocena učinka in evropska dodana vrednost

25.    ugotavlja, da so ocene učinka pomembno orodje, ki je v podporo odločanju v vseh institucijah EU, in imajo znatno vlogo pri boljši pravni ureditvi; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj dosledneje izpolnjujejo svoje obveznosti in strožje ocenjujejo učinek prihodnje in veljavne zakonodaje; poudarja pa, da te ocene ne morejo nadomestiti politične presoje in odločitev ter da svoboda poslancev Evropskega parlamenta v okviru njihovega političnega delovanja nikakor ne sme biti omejena;

26.    meni, da bi morala biti ocena učinka na konkurenčnost pomemben del postopka ocenjevanja učinka; meni tudi, da bi moral osnutek revidiranih smernic vsebovati napotke, kako v končni analizi ocenjevati in presojati učinek na konkurenčnost; podpira uveljavljeno predpostavko, da Komisija ne bi smela sprejeti predlogov z negativnim učinkom na konkurenčnost, razen če se dokaže, da imajo pomembne koristi, ki se ne morejo količinsko ovrednotiti;

27.    meni, da bi bilo treba pri odločanju o sekundarni, pa tudi o primarni zakonodaji, uporabljati načela boljše pravne ureditve; poziva Komisijo, naj delegiranim in izvedbenim aktom po potrebi priloži oceno učinka, vključno s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi in deležniki;

28.    meni, da mora biti ocena učinka celovita, da je treba uravnoteženo ovrednotiti zlasti ekonomske, socialne in okoljske posledice ter oceniti učinek na temeljne pravice državljanov in enakost med ženskami in moškimi; poudarja, da je analiza stroškov in koristi le eno od mnogih meril;

29.    poudarja, da neodvisni organi v mnogih državah članicah, denimo na Švedskem, v Češki republiki, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu in Nemčiji, vladam zagotavljajo konstruktivno mnenje o zakonodajnem procesu, da bi se zmanjšala birokracija za podjetja in državljane ter bi se merljivo in preverljivo zmanjšali stroški v zvezi z obveznostjo poročanja; ugotavlja, da bi lahko upoštevali prakso in izkušnje obstoječih organov za boljšo pravno ureditev; je seznanjen s preoblikovanjem odbora Komisije za oceno učinka v neodvisen odbor za regulativni nadzor (RSB) in pričakuje, da bo vključitev neodvisnih strokovnjakov ugodno vplivala na postopek Komisije za ocenjevanje učinka; vztraja, da ima odbor za regulativni nadzor izključno svetovalno vlogo in ne sme dajati zavezujočih mnenj; vztraja, da morajo biti ocene učinka dosledne in upoštevati spremembe, uvedene v fazi medsektorskega posvetovanja, ter med drugim temeljiti na oceni dodatnih stroškov za države članice, če ne bi bilo rešitve na evropski ravni; meni, da bi moral biti na podlagi mnenja odbora za regulativni nadzor podan zakonodajni predlog; predlaga, naj se v prihodnjih pogajanjih o medinstitucionalnemu dogovoru razpravlja o zamisli, ali bi bila ustanovitev sveta za regulativni nadzor kot izključno svetovalnega organa v skupnem interesu institucij;

30.    pozdravlja dejstvo, da morajo delovne skupine Sveta že sedaj v zgodnji fazi razprave o konkretnih zakonodajnih predlogih preučiti ustrezne ocene učinka Komisije na podlagi kontrolnega seznama; vseeno pa obžaluje, da generalni sekretariat Sveta še nima lastnega oddelka za oceno učinka, in meni, da bi lahko omenjena rešitev prispevala k temu, da Svet oceni obsežnejše spremembe predlogov Komisije in tako izpolni svoje obveznosti;

31.    poudarja, da je Parlament ustanovil direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost, notranjo službo, ki izvaja predhodne in naknadne ocene učinka za parlamentarne odbore, ocenjuje dodano vrednost prihodnjih ali sedanjih politik EU in presoja znanstvene in tehnološke izbire politike; ugotavlja, da naj bi bilo po podatkih Komisije v Parlamentu izvedenih skoraj 20 ocen učinka v zvezi s spremembami predlogov Komisije; poziva svoje pristojne odbore, naj dosledneje uporabljajo notranje instrumente za oceno učinka, zlasti če nameravajo prvotni predlog Komisije precej spremeniti; vendar opozarja, da to ne sme omejevati manevrskega prostora poslancev;

32.    poudarja, da je treba upoštevati vsa načela, na katerih temelji Unija, tudi načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva vse institucije EU, naj vedno pretehtajo kratkoročne in dolgoročne učinke zakonodaje;

33.    ugotavlja, da bi lahko obdobje mirovanja, ki traja od zaključka pogajanj do končnega glasovanja in v katerem pravniki lingvisti izvajajo pregled, izkoristili za zaključek ocene učinka in analizo subsidiarnosti;

34.    meni, da bi morale vse institucije EU razviti skupen metodološki pristop za ocene učinka, in jih poziva, naj to postavijo kot eno izmed prednostnih nalog v prihodnjih pogajanjih o novem medinstitucionalnem sporazumu; poudarja, da se zakonodajne pristojnosti Parlamenta in Sveta, da spreminjata predloge Komisije, ne smejo zmanjšati;

35.    poziva Komisijo, naj se pri pripravi delegiranih in izvedbenih aktov več posvetuje z vsemi deležniki, tudi potrošniki, in sicer tako javno kot nejavno, da bo tako preverila, kako bi lahko povečali ozaveščenost o predlogih v fazi njihove priprave;

Mala in srednja podjetja ter načelo „najprej pomisli na male“

36.    je seznanjen, da se je Komisija zavezala, da bo še izboljšala test za mala in srednja podjetja, zlasti ker več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij ustreza 99 % vseh podjetij v EU in ker so torej ta podjetja temelj gospodarske dejavnosti, rasti in zaposlovanja; podpira oblikovanje prilagojenih rešitev in preprostejše ureditve za mala in srednja podjetja pri oceni učinka, če je mogoče dokazati, da to ne zmanjšuje učinkovitosti zakonodaje ter da izjeme ali manj stroge pravne določbe ne spodbujajo drobljenja notranjega trga oziroma ne ovirajo dostopa do njega; zato pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo preučila možnost prožnejših pravil za mala in srednja podjetja, vključno s popolnim izvzetjem mikropodjetij, če to ne bi otežilo dejanskega doseganja ustreznih in izvedljivih socialnih, ekoloških in gospodarskih ciljev predlaganih pravnih določb;

37.    poziva Komisijo, naj ne popušča pri cilju, da bi z zmanjšanjem upravnih obremenitev za mala in srednja podjetja ustvarila podlago za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, in zahteva, da se ne ogrozijo cilji javne politike, vključno s potrošniškimi, okoljskimi, socialnimi, zdravstvenimi in varnostnimi standardi ter standardi na področju enakosti spolov; poudarja, da zmanjšanje upravnih obremenitev ne sme povzročiti znižanja zaposlitvenih standardov ali povečanja števila negotovih pogodb o zaposlitvi in da morajo biti delavci v malih in srednjih podjetjih in mikropodjetjih deležni enakega obravnavanja in enakih standardov o zaščiti delavcev kot delavci v velikih družbah;

38.    poudarja, da ocene učinka novih predpisov na mala in srednja podjetja nikakor ne smejo škoditi pravicam delavcev;

39.    poudarja, da morajo biti predpisi bolj jasno napisani, da se bodo lahko enostavno izvajali in bodo pripomogli, da bodo vsi subjekti delovali v okviru načela pravne države; poudarja, da lahko enostavnejša in pametnejša pravna ureditev privede do doslednega prenosa ter učinkovitejšega in enotnejšega izvrševanja v državah članicah;

Naknadno vrednotenje

40.    pozdravlja dejstvo, da bo Komisija naknadno vrednotenje uporabljala kot sestavni del boljše pravne ureditve; poudarja, da bi morali v interesu pravne varnosti za državljane in podjetja tovrstne analize izvajati v ustreznem časovnem obdobju, najbolje nekaj let po roku za prenos v nacionalno zakonodajo; vendar opozarja, da naknadno vrednotenje ne bi smelo nikoli nadomestiti vloge Komisije kot varuhinje pogodb, da učinkovito in pravočasno spremlja uporabo prava Unije v državah članicah in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zakonodaja ustrezno uporablja;

41.    izpostavlja pomen naknadne ocene in ocene uspešnosti politike za vrednotenje izvajanja in učinkovitosti zakonodaje in politik EU v luči tega, kar je zakonodajalec želel doseči;

42.    meni, da bi morali nacionalni parlamenti sodelovati v naknadnem vrednotenju nove zakonodaje, saj bi bilo to tudi koristno za poročila Komisije in bi pomagalo raziskati različne nacionalne izzive, ki jih povzročajo posamezni zakoni in predpisi;

Izvajanje zakonodaje EU v državah članicah

43.    je seznanjen, da po navedbah Komisije tretjina regulativnih in upravnih obremenitev zakonodaje EU izhaja iz ukrepov za prenos, ki jih sprejmejo države članice;

44.    priznava, da je v večini primerov pravica držav članic, da se odločijo, ali bodo na nacionalni ravni sprejele višje standarde na področju socialne varnosti, varovanja okolja in varstva potrošnikov, kot so bili sprejeti na ravni EU, in pozdravlja vse takšne odločitve; ponovno poudarja, da višjih standardov na teh področjih ne bi smeli obravnavati kot čezmerno urejanje; vseeno pa pristojne nacionalne organe poziva, naj se zavedajo morebitnih posledic prakse t. i. čezmernega urejanja, s katerim se zakonodaji EU dodajajo nepotrebne birokratske obremenitve, saj lahko to privede do napačnega dojemanja zakonodajnih dejavnosti EU in bi lahko prispevalo k evroskepticizmu; poziva države članice, naj ne uvajajo nepotrebnih upravnih pravil pri izvajanju direktiv in uredb, da bo ureditev bolj uporabniku prijazna;

45.    spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo izmenjavo najboljše prakse na področju izvajanja in uporabe direktiv EU; meni, da bi to deležnike ter lokalne in regionalne oblasti spodbudilo k sodelovanju pri prepoznavanju težav, s katerimi se srečujejo pri izvajanju politik EU na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

46.    poudarja, da je Parlamentu kot enemu od zakonodajalcev v interesu, da pozna, kakšen je dejanski učinek zakonodaje EU po njenem izvajanju; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu omogoči neoviran dostop do morebitnih ocen v zvezi s tem, vključno z zbranimi izvornimi podatki in pripravljalnimi dokumenti;

47.    poziva Komisijo, naj glede na resne in trajne težave, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, vključno s težavo izkrivljanja konkurenčnosti, preveri znanstveno podlago uredbe, kako uporabna in realna je, ter po potrebi odstrani pojem hranilne sestave; meni, da so cilji Uredbe (ES) št. 1924/2006, kot sta zagotavljanje, da so navedeni resnični podatki o živilih in da so navedeni specifični podatki o vsebnosti maščob, sladkorja in soli, doseženi z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom;

48.    opozarja na skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih in skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o istem vprašanju ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da ima Parlament dostop do obrazložitvenih dokumentov;

Umik zakonodajnih predlogov Komisije v postopku sprejemanja

49.    je seznanjen, da je novoizvoljena Komisija v svojem delovnem programu za leto 2015 zaradi načela politične diskontinuitete pregledala vse zakonodajne pobude, ki so v pripravi;

50.    opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 14. aprila 2015(9) potrdilo, da lahko Komisija predlog o aktu Unije, ki se sprejema v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, v kateri koli fazi umakne, če še Svet ni ukrepal; zato poziva Komisijo, naj se v primeru umika predloga zaradi medinstitucionalnega ravnovesja najprej posvetuje s Parlamentom, zlasti po prvi obravnavi, in naj ustrezno upošteva njegovo stališče; se v zvezi s tem sklicuje zlasti na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2015;

51.    poleg tega poudarja, da je Sodišče v tej sodbi prevzelo utemeljitev Sveta, da mora Komisija v primeru umika zakonodajnega predloga ravnati v skladu z načelom prenosa pristojnosti, načelom institucionalnega ravnovesja in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 13(2) PEU in v skladu z načelom demokracije iz člena 10(1) in (2) PEU;

52.    poudarja, kako pomembno se je izogibati podvajanju zakonodaje;

o

o       o

53.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)

UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0061.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0069.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0127.

(5)

UL C 353 E, 3.12.2013, str. 117.

(6)

UL C 51 E, 22.2.2013, str. 87;

(7)

UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.

(8)

Dokument EESO INT/750.

(9)

Sodba Sodišča z dne 14. aprila 2015 v zadevi C-409/13, Svet proti Komisiji [ECLI:EU:C:2015:217]


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (28.5.2015)

za Odbor za pravne zadeve

o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti

(2014/2150(INI))

Pripravljavka mnenja: Anthea McIntyre

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      priznava, da je program REFIT pomemben prvi korak v smeri poenostavitve zakonodaje in zmanjšanja upravne obremenitve zaradi pravne ureditve za podjetja ter odprave ovir za rast in ustvarjanje delovnih mest;

2.      pozdravlja sporočilo Komisije o svežnju za boljšo pravno ureditev in meni, da je to pomemben instrument za boljšo pravno ureditev; poziva, naj bo program REFIT osredotočen na kakovostno zakonodajo in njeno zmožnost, da zaščiti in spodbuja interese državljanov EU; ugotavlja, da bi bilo treba v oceni učinka ocenjevati tudi socialne in okoljske posledice odsotnosti zakonodaje in njen učinek na temeljne pravice državljanov na ravni EU; poudarja, da bi moralo izboljšanje pravne ureditve temeljiti na kakovosti in količini;

3.      poudarja, da morajo pri ocenjevanju in preverjanju ustreznosti zakonodaje temeljne in socialne pravice prevladati nad gospodarskimi vidiki;

4.      opozarja, da so štirje člani skupine na visoki ravni za upravne obremenitve, in sicer člani, ki zastopajo interese delavcev, javnega zdravja, okolja in potrošnikov, sprejeli ločeno mnenje o končnem poročilu skupine na visoki ravni z dne 24. julija 2014(1);

5.      podpira zavezo Komisije o skrajšanju upravnih postopkov; meni, da bi moralo skrajšanje upravnih postopkov temeljiti na dokazih in nikakor ne bi smelo zmanjšati varstva delavcev;

6.      meni, da je program REFIT prvi korak v smeri zmanjšanja nepotrebne regulativne obremenitve in odprave ovir za rast in ustvarjanje delovnih mest; vendar poudarja, da se „boljša pravna ureditev“ ne sme izkoriščati kot izgovor za deregulacijo in zmanjšanje pravic delavcev ali potrošnikov;

7.      opozarja na horizontalne klavzule v členih 9 in 11 PDEU, ki jih je treba upoštevati pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti na ravni EU; poudarja potrebo po tem, da se ne ocenjujejo zgolj finančni dejavniki in kratkoročni učinki, temveč tudi dolgoročna vrednost zakonodaje, kot je denimo zmanjšanje škodljivih učinkov na zdravje ali ohranitev ekosistemov, ki jih je pogosto težko količinsko opredeliti; obžaluje, da se socialne in okoljske koristi in stroški posledično pogosto ne upoštevajo;

8.      poziva Komisijo, naj zagotovi jasne opredelitve v zvezi z dejavnostmi, ki so povezane s programom REFIT, kot so ocenjevanje, poenostavitev, utrditev in usmerjen pregled obstoječe zakonodaje, da se zagotovi večja preglednost;

9.      pozdravlja prizadevanja za poenostavitev celotnega zakonodajnega postopka ob ohranitvi visokih standardov; poudarja, da so za boljšo skladnost in boljše varstvo delavcev potrebni enostavnejši in jasno opredeljeni predpisi, s katerimi bi odpravili zapletenost in ki bi jih lahko enostavno izvajali; opozarja na pomen načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

10.    opominja Komisijo, da se je v aktu za mala podjetja zavezala, da bo pri oblikovanju politike izvajala načelo „najprej pomisli na male“; meni, da bi se morale ob spoštovanju tega načela zmanjšati dodatne upravne in regulativne obremenitve, ki vse prepogosto preprečujejo ustrezno poslovanje MSP v Uniji, ovirajo njihovo konkurenčnost in omejujejo njihove zmožnosti za inovacije in ustvarjanje delovnih mest, poziva Komisijo, naj nujno pregleda akt za mala podjetja in preuči, kako bi ga bilo mogoče izboljšati v skladu z načelom boljše pravne ureditve, da bo učinkovitejši;

11.    poudarja, da je treba za boljšo pravno ureditev uporabiti pristop od spodaj navzgor; ponovno poudarja zahtevo Evropskega parlamenta za ustanovitev nove skupine za boljšo pravno ureditev, ki jo bodo sestavljali deležniki in nacionalni strokovnjaki; pozdravlja predlog Komisije o ustanovitvi evropske platforme deležnikov za boljšo pravno ureditev; poudarja, da mora ta platforma vključevati ustrezne deležnike, vključno z uradnimi predstavniki civilne družbe, socialnih partnerjev, organizacij potrošnikov in poslovne skupnosti, zlasti MSP, ki ustvarijo 80 % novih delovnih mest v Evropi; meni, da mora biti ta platforma prepoznavna in neodvisna, poleg tega pa mora biti v njenem okviru možno obravnavati upravne obremenitve, ki jih povzročajo zakonodajni predlogi in stroški skladnosti, ter je treba spoštovati načelo subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja, da bi morala Komisija predloge, predložene v okviru te platforme, dejavno proučevati; meni, da bi bilo treba v njenem okviru predlagati tudi ukrepe za izboljšanje pravne ureditve in pomoč državam članicam pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni;

12.    ugotavlja, da zakonodaja o zaposlovanju, zdravju in varnosti predstavlja minimalne standarde varstva delavcev, ki jih lahko države članice presežejo, opozarja, da lahko čezmerno pravno urejanje v državah članicah poveča zapletenost pravne ureditve in še dodatno zmanjša skladnost; meni, da morajo biti ukrepi za prenos jasni in enostavni; priporoča državam članicam, naj pri prenosu zakonodaje EU v nacionalno pravo ne povečujejo upravnih obremenitev;

13.    poudarja, da mora biti pametna pravna ureditev v skladu s socialno razsežnostjo notranjega trga, kot to določa Pogodba; poudarja, da načrta REFIT ne bi smeli uporabljati za spodkopavanje sporazumov, ki so jih sklenili socialni partnerji na evropski ravni; poudarja pomen spoštovanja avtonomije socialnih partnerjev; opozarja, da člen 155 PDEU zagotavlja, da sporazumi socialnih partnerjev na skupno zahtevo podpisnic postanejo zakonodaja EU; v tej zvezi pozdravlja izjavo predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja, da lahko socialno tržno gospodarstvo deluje samo, če obstaja socialni dialog, in da bi sam rad postal predsednik socialnega dialoga;

14.    vztraja, da morajo imeti delavci pravico do varovanja zdravja in varnosti pri delu ter zagotovljene minimalne delovne pogoje, ne glede na to, ali so zaposleni v malem, srednjem ali velikem podjetju;

15.    poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja o direktivi o porodniškem dopustu;

16.    poziva Komisijo, naj okrepi varstvo delavcev; zlasti poziva Komisijo, naj pripravi predlog o mišično-kostnih obolenjih in tobačnem dimu iz okolja ter po potrebi posodobi zakonodajo o rakotvornih in mutagenih snoveh;

17.    poziva Komisijo, naj se posvetuje s Parlamentom in drugimi deležniki, preden katerega od zakonodajnih predlogov umakne;

18.    poudarja potrebo po zagotovitvi predvidljivosti, pravne varnosti in preglednosti, da program REFIT ne bo postal vir trajne pravne negotovosti; poudarja, da je treba vse spremembe zakonodaje temeljito obravnavati tudi z dolgoročnega vidika; ugotavlja, da načelo politične diskontinuitete in preklic obstoječe zakonodaje ne bi smela dajati povoda za dvome v zvezi s politično zaželenostjo socialnih ciljev;

19.    obžaluje, da Komisija ni naklonjena pregledu predlagane direktive o družbi z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom v okviru programa REFIT; opozarja, da bi lahko predlagana direktiva z zagotavljanjem novih in enostavnih načinov za ustanavljanje podjetij poštnih nabiralnikov ter s spodkopavanjem socialnih pravic delavcev in izogibanjem plačila socialnih prispevkov povzročila resne težave;

20.    je zaskrbljen zaradi tekočega ocenjevanja zakonodaje o delovnem času z namenom njene poenostavitve; predlaga, naj se namesto tega poskuša izboljšati in popraviti njeno izvajanje;

21.    zavrača predlog o umiku shem pomoči za razdeljevanje sadja (banan), zelenjave in mleka v šolah;

22.    poziva Komisijo, naj pregleda test za MSP in zagotovi, da to ne bo povzročilo zniževanja pravic na področju zdravja, varnosti in zaposlovanja ter varstva delavcev v MSP;

23.    poziva Komisijo, naj nujno preuči ukrepe za obravnavanje učinka, ki ga imajo nedavno uvedena evropska pravila o DDV za digitalne storitve na mikropodjetja, zlasti v zvezi z velikim upravnim bremenom, da bo mogoč razcvet digitalnega gospodarstva;

24.    opozarja, da je komisarka Elżbieta Bieńkowska na svoji predstavitvi ob potrditvi na to mesto dejala, da bo Komisija morala razmisliti o umiku morebitnega predloga, za katerega bi države členice menile, da temelji na pomanjkljivi oceni učinka ali vsebuje točke, ki se niso obravnavale v celoti; poziva Komisijo, naj to zavezo potrdi v pisni obliki;

25.    poudarja, da lahko zakonodaja različno vpliva na velika podjetja in MSP, kar bi bilo treba upoštevati v postopku priprave; poudarja, da imajo vsi delavci pravico do najvišje ravni varstva v zvezi z zdravjem in varnostjo na delovnem mestu, ne glede na velikost delodajalca ali vrsto pogodbe o zaposlitvi;

26.    podpira stalno delo Komisije, na primer pri pripravi boljših ocen učinka in naknadnih ocen skozi ves zakonodajni postopek, nadaljnji krepitvi neodvisnosti, objektivnosti in nevtralnosti ocen in zagotovitvi večje preglednosti v zvezi s tem, v kolikšni meri osnutek zakonodaje upošteva zaveze, sprejete v posvetovanjih; poziva k učinkovitemu spremljanju zakonodaje, da bi se prepričali, da ima ta želen učinek, in ugotovili, na katerih področjih je neskladje med veljavnimi in novimi pravili, s čimer se podjetjem, ki skušajo ravnati v skladu z njimi, nalagajo precejšnje obremenitve in stroški, pa tudi neučinkovite ukrepe, ki ta pravila povezujejo; poudarja, da je treba veljavno zakonodajo bolje izvrševati;

27.    svari pred uporabo klavzul o časovni omejitvi zakonodaje, saj lahko povzročijo pravno negotovost in zakonodajno diskontinuiteto;

28.    meni, da bi bilo treba pri odločanju o sekundarni, pa tudi o primarni zakonodaji, uporabljati načela boljše pravne ureditve; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo vsi izvedbeni in delegirani akti na področju zaposlovanja in socialnih zadev na voljo za širši nadzor na enostaven, jasen in pregleden način;

29.    poziva Komisijo, naj pripravi podrobno oceno učinka o direktivi o delovnem času; je prav tako zaskrbljen zaradi obremenitev, ki jih imajo MSP z izvajanjem direktive REACH, in njihovega posledičnega učinka na zaposlovanje v evropskih MSP v kemični industriji; zato pozdravlja pripravljenost Komisije, da zmanjša obremenitve za MSP pri spoštovanju direktive REACH, ne da bi se pri tem zmanjšali standardi na področju zdravja, varnosti in zaposlitve;

30.    opozarja, da ni zadovoljivih meril, s katerimi bi lahko merili učinkovitost in stroške; ugotavlja, da te opredelitve niso ustrezne za poklicne nesreče in bolezni; poudarja, da bi to lahko privedlo do sprejemanja odločitve na ravni uprave in nadzornikov, s čimer bi zaobšli legitimne demokratične zakonodajalce;

31.    opozarja na člen 155 PDEU; poziva socialne partnerje, naj sprejmejo orodja za boljšo pravno ureditev, povečajo uporabo ocen učinka v svojih pogajanjih in sporazume o predlogu zakonodajnega ukrepa predložijo odboru Komisije za oceno učinka;

32.    nasprotuje določitvi neto ciljev za zmanjševanje stroškov pravne ureditve, saj to ne upošteva namena ureditve in njenih koristi;

33.    poziva pristojne odbore, naj dosledneje uporabljajo notranje instrumente za oceno učinka, zlasti če nameravajo prvotni predlog Komisije precej spremeniti.

34.    odločno podpira nadaljnje ukrepe na področju javnih naročil, kot je spodbujanje delitve javnih naročil na manj obsežne sklope, ki MSP in mikropodjetjem omogočajo sodelovanje na razpisih za javna naročila;

35.    meni, da izraza „poenostavitev“ in „zmanjšanje obremenitev“ nimata pomena v vse bolj zapletenih razmerah; poudarja, da bi lahko nove tehnologije in postopki ogrozili zdravje delavcev in da so zato potrebni novi zaščitni ukrepi, zaradi katerih bi se na koncu lahko zvišale upravne obremenitve;

36.    poziva Komisijo, naj bolje oceni socialne in okoljske posledice ter učinek svoje politike na temeljne pravice državljanov, ob tem pa upošteva stroške neurejanja na evropski ravni in dejstvo, da je analiza stroškov in koristi le eno izmed mnogih meril;

37.    je prepričan, da so tehtne ocene učinka pomembno orodje v podporo odločanju in imajo pomembno vlogo pri boljši pravni ureditvi; vseeno poudarja, da takšne ocene ne morejo nadomestiti političnih ocen in odločitev;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

25

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Ulla Tørnæs, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Georges Bach, Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Mercedes Bresso, Tania González Peñas, Eva Kaili, António Marinho e Pinto, Evelyn Regner, Csaba Sógor, Michaela Šojdrová, Gabriele Zimmer

(1)

http://www.eeb.org/EEB/?LinkServID=93589C92-5056-B741-DBB964D531862603.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (30.3.2015)

za Odbor za pravne zadeve

o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti

(2014/2150(INI))

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja zavezanost Komisije enostavnemu, jasnemu, usklajenemu in predvidljivemu regulativnemu okviru, predstavljenemu v programu REFIT; poudarja, da bi bilo treba delo, predvideno v tem sporočilu, obravnavati kot del stalnega procesa ter tako zagotoviti, da bo zakonodaja, ki velja na evropski ravni, ustrezala svojemu namenu, ter doseči skupni cilj zakonodajalcev in izpolniti pričakovanja državljanov, podjetij in drugih zainteresiranih strani;

2.      je seznanjen s prvo izdajo letnega pregleda stanja programa REFIT, ki omogoča oceno napredka, doseženega na vseh področjih politike in za vsako pobudo, ki jo je določila Komisija, vključno z ukrepi Evropskega parlamenta in Sveta; meni, da bi morali pregled stanja dopolniti z letnim poročilom o neto stroških in koristih evropske zakonodaje, ki jo je sprejela in razveljavila Evropska unija, da bi zagotovili celovitejšo oceno napredka pri skrajšanju nepotrebnih upravnih postopkov, obenem pa bi morala Komisija priznati, da so za podjetja pogosto težava kumulativni stroški predpisov;

3.      pozdravlja sporočilo Komisije, da bo pri pregledu veljavne in načrtovane zakonodaje upoštevala posebne interese mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, ter zanje uporabila manj stroge režime v obliki izjem in poenostavitev;

4.      meni, da je uvedba splošnih izjem v zakonodaji za mala in srednja podjetja neustrezna; meni, da bi bilo treba predloge, ki predvidevajo možnost za milejšo ureditev in izjeme, ocenjevati za vsak primer posebej;

5.      poudarja, da po oceni Komisije do tretjina upravnih bremen, povezanih z zakonodajo EU, izvira iz nacionalnih izvedbenih ukrepov ali prilagodljivih možnosti prenosa; zato Komisijo poziva, naj pri pregledu pravnega okvira za uredbe in direktive spodbuja ponovno oživitev načela skupnega notranjega trga in se po možnosti izogiba dovoljevanja različnih nacionalnih določb;

6.      podpira cilj za skrajšanje upravnih postopkov in odpravo nepotrebnih upravnih bremen, saj bi to lahko pripomoglo k sorazmerni zaščiti državljanov na podlagi dokazov; vendar izraža zaskrbljenost glede morebitne deregulacije, zlasti na področju okolja, varnosti hrane, zdravja in pravic potrošnikov, pod pretvezo „skrajšanja upravnih postopkov“; poziva Komisijo, naj pri oceni upravnega bremena predpisov v celoti upošteva koristi, ki jih ima okoljska in zdravstvena zakonodaja za državljane, gospodarstvo, okolje in javno zdravje, hkrati pa naj ohranja in krepi konkurenčnost EU; v povezavi s tem poudarja, da je ustrezno merilo za ocenjevanje kakovost zakonodaje, ne pa število zakonodajnih aktov; opozarja na regulativno neodvisnost držav članic v primerih, ko so z zakonodajo EU določeni le minimalni standardi; poziva Komisijo, naj si ne postavi manj ambicioznih ciljev, in zahteva, naj se ne ogrozijo cilji javne politike, tudi okoljski in zdravstveni standardi;

7.      poudarja, da so nekatera upravna bremena potrebna za ustrezno doseganje ciljev zakonodaje in predpisane ravni zaščite, zlasti na področju okolja in varovanja javnega zdravja, torej na področjih, kjer je treba ohraniti zahteve za obveščanje;

8.      poudarja nepretrgano močno podporo evropskih državljanov ukrepom EU na področju okolja; poudarja, da poenostavitev predpisov (program REFIT), zlasti v okviru delovnega programa Komisije, ne sme biti izgovor za zniževanje ambicij o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za varstvo okolja;

9.      opozarja, da so štirje člani skupine na visoki ravni za upravne obremenitve sprejeli ločeno mnenje o končnem poročilu skupine na visoki ravni z dne 24. julija 2014(1), in sicer predstavniki delavcev, javnega zdravja, okolja in potrošnikov;

10.    poudarja, da enostavnejša in pametnejša pravna ureditev vodi do doslednega prenosa ter učinkovitejšega in enotnejšega izvrševanja v državah članicah;

11.    poudarja, da je 32 % upravnih bremen zaradi zakonodaje EU posledica odločitve posameznih držav članic, da zahtevajo več kot zakonodaja EU, in neučinkovitosti njihovih upravnih postopkov;1 ugotavlja, da je treba preprečiti, da se zakonodaja EU čezmerno prenaša in da se z direktivami EU uvajajo dodatne zahteve in bremena v primerjavi s tistimi, ki jih določa zakonodaja EU; čezmerno prenašanje povečuje zapletenost in stroške za lokalne in regionalne organe ter javna in zasebna podjetja; meni, da je potrebna opredelitev čezmernega prenašanja na ravni EU, da se pri uporabi prava EU zagotovi nedvoumnost in da je mogoče oceniti države, ki trdijo, da zakonodaje EU ne prenašajo čezmerno;

12.    meni, da bi morala Komisija zato objaviti začasne ocene učinka, zlasti kot dopolnilo za javna posvetovanja, in v katerih bo opredelila celoten razpon učinkov, ki bi jih predlagane možnosti lahko imele;

13.    prav tako opominja Komisijo, da Parlament zahteva okrepitev neodvisnosti odbora za oceno učinka in predvsem, da člani tega odbora ne smejo biti pod političnim nadzorom; meni, da bi morali odbor za oceno učinka sestavljati ustrezno usposobljeni člani, pristojni za ocenjevanje analiz glede na ustrezne ekonomske, socialne in okoljske učinke;

14.    poudarja, da je lahko raziskava o nepotrebnih bremenih in stroških s strani njihovih nosilcev bistveno dopolnilo k analizi razmerja med stroški in koristmi, zaradi česar so posvetovanja in javna razprava tako pomembni in bi jih morala Komisija še okrepiti;

15.    nasprotuje določitvi neto ciljev za zmanjšanje stroškov pravne ureditve, saj to po nepotrebnem zmanjšuje paleto instrumentov, ki so na voljo za nova ali nerešena vprašanja, in ne upošteva koristi pravne ureditve;

16.    nasprotuje izravnavanju novih upravnih „bremen“ z odpravljanjem obstoječih; če obstoječi predpis predstavlja nepotrebno breme ali je zastarel, ga je treba razveljaviti; če služi namenu in koristi odtehtajo breme, ga ne bi smeli odpraviti le zato, ker je bil na drugem področju sprejet nov ukrep;

17.    poudarja, da je treba pri ocenjevanju in preverjanju ustreznosti zakonodaje na področju okolja, varnosti hrane in zdravja kvalitativnim okoljskim in zdravstvenim vidikom dati enako težo kot kvantitativnim socialno-ekonomskim vidikom, ter pri tem upoštevati analizo, pripravljeno v postopku ocene učinka; poudarja, da je za razliko od poslovnih stroškov koristi za okolje in javno zdravje pogosto težje izmeriti;

18.    poudarja, da je treba pri ocenjevanju in preverjanju ustreznosti v primeru okoljske zakonodaje upoštevati tudi pomen enakih pogojev v Evropi in da se predpisi izvajajo in spoštujejo na enak način v različnih državah članicah;

19.    poudarja, kako pomembno je preprečiti podvajanje zakonodaje;

20.    podpira nadaljnje izboljšave predhodnih in naknadnih ocen učinka ter spodbujanje oblikovanja politik na podlagi dokazov;

21.    poziva Komisijo, naj poveča učinkovitost in prepoznavnost mehanizma Pilot EU, ki je namenjen zagotavljanju hitrih in celovitih odgovorov državljanom in podjetjem na vprašanja o zakonodaji EU; poudarja, da večina zahtev v mehanizmu Pilot EU zadeva kršitve na področju odpadkov in obveznosti glede presoje vplivov na okolje, kar je velikega pomena za javno zdravje in okolje;

22.    ponavlja, da je Komisija že priznala, da okoljski standardi in napredna pravna ureditev ne predstavljata ovire za gospodarstvo, temveč prednost za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

23.    poziva Komisijo, naj ponovno pregleda svoje smernice za ocenjevanje in naj okrepi sodelovanje in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ter na čim bolj neposreden način državljanom EU omogoči sodelovanje pri postopkih odločanja;

24.    poudarja, da varstvo okolja in javnega zdravja na visoki ravni ustvarja inovacije in priložnosti za podjetja in zato koristi evropskemu gospodarstvu, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri prehodu na trajnostno zeleno gospodarstvo s poudarkom na Evropi z večjo samooskrbo z energijo;

25.    poudarja, da okoljska politika EU spodbuja inovacije ter naložbe v okoljske dobrine in storitve, s čimer so se ustvarila nova delovna mesta in nove izvozne priložnosti;

26.    poudarja, da sta temelja zakonodaje EU na področju varstva okolja in zdravja obvladovanje tveganja in znanost;

27.    je seznanjen, da Komisija opravlja preverjanje ustreznosti direktiv o pticah in o habitatih; poudarja, da sta omenjeni direktivi ključni za prizadevanja Evrope za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obnovo degradiranih ekosistemov ter da sta njuna regulativna okvirja prožna in sodobna in se lahko znotraj teh okvirjev podjetja prilagodijo in uspešno delujejo;

28.    v tem pogledu nasprotuje ponovni obravnavi direktiv o pticah in o habitatih;

29.    izraža začudenje, da je Komisija umaknila predlog za revizijo zakonodaje o odpadkih in predlog o preglednosti v zdravstveni zakonodaji; izraža zaskrbljenost zaradi izjave Komisije, da namerava spremeniti predlog o zmanjšanju nacionalnih emisij, ne da bi podala natančnejše informacije; obžaluje, da izjave o umiku obeh predlogov niso pospremile analize ali dokazi, ki bi to upravičili, niti predhodna posvetovanja s sozakonodajalcema in zainteresiranimi stranmi; poudarja obvezo Komisije iz njenega delovnega programa za leto 2015, da bo pred sprejetjem končnih odločitev o delovnem programu za leto 2015, še posebno o umiku zakonodajnih predlogov, upoštevala mnenja Evropskega parlamenta in Sveta; poudarja, da je večina evropskih poslancev na plenarnem zasedanju že večkrat glasovala, da se predloženi sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo ohrani v nespremenjeni obliki; globoko obžaluje, da je Komisija vseeno umaknila predlog za revizijo zakonodaje o odpadkih, in obžaluje nepotrebno zapravljanje časa in sredstev, ki ga bo povzročil ta umik; obžaluje namero Komisije, da bo umaknila predlog o prenovitvi direktive o obdavčitvi energije;

30.    opozarja na ugotovitve iz poročila o zmanjševanju birokracije v Evropi (Cutting Red Tape in Europe) skupine na visoki ravni za upravne obremenitve, ki okoljske zakonodaje ne prišteva med najbolj obremenjujočo; poziva Komisijo, naj upošteva te ugotovitve, preden se odloči o umiku ali ustavitvi nadaljnjih okoljskih predlogov; poudarja tudi, da je bilo v omenjenem poročilu ugotovljeno, da okoljska zakonodaja predstavlja le 1 % skupnih nepotrebnih upravnih bremen;

31.    meni, da legitimnost programa REFIT sloni na ločevanju vprašanj, ki se nanašajo na ustreznost in učinkovitost predpisov, od vprašanj političnega cilja predpisov in s tem povezanih kompromisov med zainteresiranimi stranmi, kar je odgovornost zakonodajalcev; poudarja, da je pomembno omejiti področje uporabe ukrepov za poenostavitev v okviru programa REFIT, ki jih je Komisija predvidela v Prilogi 3 svojega delovnega programa za leto 2015 na področjih podnebnih ukrepov in energije, okolja, pomorskih zadev in ribištva, zdravja in varnosti hrane ter notranjega trga, industrije, podjetništva ter malih in srednjih podjetij, in obenem poudarja, da ne bi smeli spodkopavati ciljev javne politike;

32.    poziva Komisijo, naj poleg programa REFIT ne opravlja samostojnih in enostranskih ocen kumulativnih stroškov, kot je na primer predvideno za zakonodajo in politike EU, ki so pomembne za evropsko kemično industrijo, ter naj namesto tega ta vidik vključi v splošno preverjanje ustreznosti, da bi zagotovili uravnotežen pristop, pri katerem bodo upoštevane tudi koristi te zakonodaje;

33.    poziva Komisijo, naj glede na resne in trajne težave, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, vključno s težavo izkrivljanja konkurenčnosti, preveri znanstveno podlago uredbe, kako uporabna in realna je, ter po potrebi odstrani pojem hranilne sestave; meni, da so cilji Uredbe (ES) št. 1924/2006, kot sta zagotavljanje, da so navedeni podatki o živilih resnični in da so navedeni specifični podatki o vsebnosti maščob, sladkorja in soli, doseženi z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom;

34.    poziva Komisijo, naj resno upošteva izid evropske državljanske pobude za pravico do vode (Right2Water) in zagotovi, da bodo predlogi iz pobude uresničeni v splošno zadovoljstvo vseh zainteresiranih strani, zlasti vseh evropskih državljanov;

35.    pričakuje, da se bo Komisija strukturirano posvetovala, tudi z Evropskim parlamentom, preden se bo odločila, da umakne katerega od svojih predlogov;

36.    poudarja obveznost Komisije iz okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da pravočasno in podrobno obrazloži umik svojih predlogov, o katerih je Parlament že podal svoje mnenje v prvi obravnavi, kot je to v primeru direktive o preglednosti cen zdravil in povračilu stroškov zanje;

37.    obžaluje dejstvo, da Komisija ni posredovala na pogajanjih o novi direktivi o plastičnih vrečkah in je v imenu boljše priprave zakonodaje celo javno zagrozila z umikom predloga tik pred sklenitvijo sporazuma med sozakonodajalcema;

38.    opominja Komisijo na pravice sozakonodajalcev v zakonodajnem postopku in jo poziva, naj spoštuje njuno pravico, da spremenita predloge Komisije; opozarja tudi na odgovornost sozakonodajalcev, da upoštevata načela boljše priprave zakonodaje in še zlasti medinstitucionalne sporazume; meni tudi, da je že čas za revizijo medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, in pozdravlja pobude Komisije o začetku pogajanj za posodobitev omenjenega sporazuma;

39.    meni, da bi bilo treba, kadar se predlaga zakonodaja na zapletenem in večplastnem področju, predvideti drugo fazo posvetovanj, pri čemer se objavi osnutek zakonodajnega akta skupaj z osnutkom ocene učinka, da lahko vse zainteresirane strani podajo pripombe; meni, da bi bila zaradi druge faze analiza Komisije še natančnejša, vsak predlog, sprejet v skladu s tem postopkom, pa bolj utemeljen;

40.    poziva Komisijo, naj podaljša mandat skupini na visoki ravni, ki je potekel 31. oktobra 2014, ter zagotovi, da pri njenih članih ni navzkrižja interesov ter da je med njimi tudi poslanec Evropskega parlamenta iz odbora JURI.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

62

0

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Caputo, Herbert Dorfmann, Linnéa Engström, Luke Ming Flanagan, Jan Huitema, Karol Karski, Merja Kyllönen, Anne-Marie Mineur, Alessandra Mussolini, James Nicholson, Aldo Patriciello, Marit Paulsen, Bart Staes, Theodor Dumitru Stolojan, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marie-Christine Boutonnet, Anthea McIntyre, Emilian Pavel

(1)

http://www.eeb.org/EEB/?LinkServID=93589C92-5056-B741-DBB964D531862603


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (18.3.2015)

za Odbor za pravne zadeve

o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti

(2014/2150(INI))

Pripravljavec mnenja: Othmar Karas

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja sporočilo o programu REFIT in nenehno zavezanost Komisije načrtu za boljšo pripravo zakonodaje; poudarja, da bi bilo treba delo, predvideno v tem sporočilu, obravnavati kot stalen proces ter tako zagotoviti, da zakonodaja, ki velja na evropski ravni, ustreza svojemu namenu, ter doseči skupni cilj zakonodajalcev in izpolniti pričakovanja državljanov, podjetij in vseh deležnikov; meni, da bi moral biti poudarek programa REFIT na boljši pripravi zakonodaje in da se v okviru tega programa ne bi smelo spodkopati enakosti spolov, socialnih, delovnih ali okoljskih standardov ter okoljevarstva in varstva potrošnikov;

2.      meni, da bi morali, kjer je bila potreba po ukrepanju na ravni EU jasno ugotovljena in sta se upoštevali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, pozorno oceniti, ali je za dosego želenih političnih ciljev najprimernejši nezakonodajni ali zakonodajni instrument (uredba ali direktiva), pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti evropski dodani vrednosti; meni, da bi morali uporabiti niz kazalnikov, da bi opredelili celotne upravne stroške in stroške zagotavljanja skladnosti z novim zakonodajnim aktom in tako bolje ocenili njegov učinek; poudarja, da morajo ti kazalniki temeljiti na jasnih, celovitih, (po potrebi) kvantitativnih in večrazsežnostnih merilih, vključno s socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi merili, da se bodo potrebe po ukrepanju na ravni EU in načini tega ukrepanja ustrezno ocenili;

3.      poziva Komisijo in države članice, naj strožje ocenjujejo učinek prihodnje in obstoječe zakonodaje na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost na splošno; meni, da bi morala biti ocena učinka na konkurenčnost pomemben del postopka ocenjevanja učinka; meni, da bi moral osnutek revidiranih smernic vsebovati navodila o tem, kako oceniti učinek na konkurenčnost in ga upoštevati pri končni analizi; podpira uveljavljeno predpostavko, da bi bilo treba predloge z negativnim učinkom na konkurenčnost zavrniti, razen če se dokaže, da imajo pomembne koristi, ki se ne morejo količinsko ovrednotiti;

4.      je razočaran, ker ukrepi, ki naj bi se na podlagi pregleda stanja, priloženega sporočilu, revidirali, niso novi, temveč gre za seznam ukrepov, ki bi jih Komisija že tako morala pregledati zaradi iztekajočih se določb o reviziji iz predhodno sprejete zakonodaje; pričakuje ambicioznejši pristop nove Komisije k ciljem iz sporočila REFIT, zlasti k obravnavanju zahtevnih vprašanj, kot so vprašanja, poudarjena v posvetovanju „Top 10“ z MSP;

5.      meni, da bi bilo treba koncept pregleda stanja revidirati in namesto tega pripraviti dva dokumenta, od katerih bi bil v enem opisan delovni načrt, v drugem, novem, pa bi bil količinsko ovrednoten napredek Komisije; poziva, naj se ta dokument uporabi kot podlaga letnega pregleda novih stroškov za podjetja, ki bi moral biti enostavno razumljiv pregled ali knjiga obremenitev in odobritev v smislu upravnega in regulativnega učinka predlogov, sprejetih v prejšnjem zakonodajnem obdobju, kar bi bilo precej uporabnejše in bi dokazovalo, da se Komisija zaveda, da so kumulativni stroški predpisov pogosta težava;

6.      ponavlja, da je treba v zakonodaji EU posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem; poziva Komisijo, naj z namenom, da bi zagotovili dokaze o dodani vrednosti ukrepanja na ravni EU ter stroških in koristih tega ukrepanja, prizna pomen načela „najprej pomisli na male“ v revidiranih smernicah o oceni učinka, ki bi morale vključevati obvezen test MSP in preverjanje konkurenčnosti, ter naj ustrezno analizira socialne, okoljske in ekonomske učinke predlagane zakonodaje;

7.      opozarja, da mora kolegij Komisarjev predloge Komisije sprejemati na podlagi pozitivnega mnenja odbora za oceno učinka, v katerem je navedeno, da je bila opravljena ustrezna ocena učinka;

8.      ponavlja svoje stališče o splošnem izvzetju mikropodjetij iz zakonodaje EU, ki ga je izrazil v resolucijah z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih: konkurenčnost in poslovne priložnosti(1) in z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(2), da je treba izvzetje mikropodjetij presojati za vsak predlog posebej, tako da se odrazi politika obrnjenega dokaznega bremena, in sicer da bi morala mikropodjetja ostati zunaj področja uporabe predlogov, razen če se dokaže, da jih je treba vključiti; odločno spodbuja Komisijo, naj na podlagi napredka, ki ga je dosegla na tem področju, še naprej zmanjšuje stroške zakonodaje za mikropodjetja; opozarja na priporočila iz svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o tej zadevi;

9.      opominja, da je Evropski parlament o postopku posvetovanja Top 10 v resoluciji z dne 17. aprila 2014 na to temo(3) zavzel stališče, da bi bilo treba zmanjšati bremena zakonodaje o zaposlovanju in temeljito prenoviti direktivo o delovnem času, saj ni prožna za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja; opominja tudi, da je Evropski parlament v isti resoluciji priporočal, naj bodo podjetja z nizko stopnjo tveganja opravičena obveznosti priprave pisnih ocen zdravja in varnosti, da bi zmanjšali bremena zakonodaje na področju zdravstva in varnosti;

10.    ugotavlja, da do tretjina upravnega bremena, povezanega z zakonodajo EU, izvira iz nacionalnih izvedbenih ukrepov, ter ponovno poudarja pomen zagotavljanja hitrega in usklajenega prenosa, izvajanja in uveljavljanja zakonodaje, skupaj s predlagano poenostavitvijo, in poudarja, da je treba preprečiti čezmerno urejanje; poziva Komisijo, naj vključi merila za ocenjevanje pretiranih nacionalni izvedbenih ukrepov, da bi v pregledu stanja zakonodaje EU jasno opredelili čezmerno nacionalno urejanje in bi ustrezno označili dodatne novosti v državah članicah; poudarja, da je treba pri tej opredelitvi spoštovati pravico držav članic, da uvedejo strožje standarde, če zakonodaja EU določa le minimalno harmonizacijo;

11.    meni, da bi bilo treba pri odločanju o sekundarni zakonodaji, pa tudi o primarni zakonodaji, uporabljati načela boljše priprave zakonodaje; poziva Komisijo in njene agencije, kjer je to primerno, naj za delegirane in izvedbene akte določijo obveznost izvedbe ocene učinka, vključno s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi in deležniki, kadar je pričakovati, da bo učinek teh aktov znaten; v ta namen poziva k spremembi smernic za izvedbene akte v skladu s splošnimi smernicami za delegirane akte; poudarja, da bi morala sozakonodajalca v primarni zakonodaji karseda natančno določiti, katere cilje naj bi z delegiranimi in izvedbenimi akti dosegli; opozarja, da je Evropski parlament v resoluciji z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU(4) Komisijo pozval, naj obširneje revidira uporabo načela sorazmernosti, zlasti glede členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije o delegiranih in izvedbenih aktih;

12.    podpira namero Komisije o izboljšanju vrednotenja kot osrednjega vidika pametne zakonodaje; opozarja, da vrednotenje zagotavlja zanesljive informacije o dejanskem učinku zakonodaje na njene naslovnike, in zato poziva k formalni in celoviti vključitvi zainteresiranih naslovnikov v postopek vrednotenja;

13.    poziva k ponovnim pogajanjem o Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje in njegovi posodobitvi, da bi upoštevali Lizbonsko pogodbo in okvirni sporazum med Parlamentom in Komisijo ter razvili in utrdili najboljšo prakso na področjih, kot so zakonodajno načrtovanje, ocene učinka, sistematične naknadne ocene zakonskih določb EU ter izvajanje in obravnava delegiranih in izvedbenih aktov;

14.    poziva Komisijo, naj uvede metodologijo za količinske cilje za zmanjšanje upravnih bremen na evropski ravni; ugotavlja, da imajo nekatere države članice pozitivne izkušnje z določanjem neto ciljev glede zmanjševanja upravnih bremen z namenom, da se znižajo stroški spoštovanja pravil; poziva, naj se o tej metodologiji razpravlja v skupini na visoki ravni za upravne obremenitve in naj se metodologija, ko bo sprejeta, upošteva v prihodnjih ocenah učinka;

15.    poziva ustrezne deležnike, vključno s socialnimi partnerji, poslovnimi združenji, organizacijami za varstvo potrošnikov, okoljskimi in socialnimi organizacije ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, naj tesneje sodelujejo pri preverjanju subsidiarnosti in sorazmernosti, ocenjevanju upravnih bremen (vključno s pozitivnimi učinkom in stroški, ki nastanejo zaradi zagotavljanja skladnosti z zakonodajo), izbiri pravne podlage, ocenjevanju ustreznosti zakonodaje in naknadnem vrednotenju ter pri spremljanju izvajanja in uveljavljanja zakonodaje EU na nacionalni ravni; meni, da bi lahko države članice to preverjanje in ocenjevanje z medsebojnim pregledom okrepile; pozdravlja, da namerava Komisija ustanoviti novo skupino na visoki ravni za boljšo pripravo zakonodaje, za katero bo odgovoren pristojni podpredsednik, sestavljali pa jo bodo deležniki in nacionalni strokovnjaki; predlaga, da se tej skupini podelijo močna pooblastila, da bo postala učinkovit in neodvisen svetovalni organ;

16.    meni, da je treba neuravnoteženo ali pomanjkljivo oceno učinka oziroma dejstvo, da ta ocena ni bila izvedena, obravnavati kot razloge za morebitno razveljavitev ali revizijo veljavne zakonodaje EU v okviru programa REFIT;

17.    poudarja, da je treba pri deregulaciji uporabiti pristop od spodaj navzgor; zato poziva Komisijo, naj ustanovi evropski forum deležnikov za boljšo pripravo zakonodaje in manj birokracije, njegov količinski cilj pa naj bo zmanjšanje upravnih bremen za 25 % do leta 2020; poudarja, da bi moral ta forum vključevati ustrezne deležnike, med drugim socialne partnerje, potrošniške organizacije in poslovno skupnost; poudarja, da bi morala Komisija predloge tega foruma dejavno preučevati in jih obravnavati v skladu z načelom „upoštevaj ali pojasni“; meni, da bi lahko imel forum vlogo platforme, prek katerega bi lahko podjetja in kolektivne skupine, ki delujejo nacionalno ali po vsej Evropi, neposredno posredovali svoje mnenje, s katerim bi podprli načela boljše priprave zakonodaje ali prispevali k zmanjšanju birokracije pri zakonodaji, ki se uporablja v njihovem sektorju;

18.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da so posvetovanja z deležniki pregledna in pravočasna ter da se izidi teh posvetovanj analizirajo v kvantitativnem in kvalitativnem smislu, da bi zagotovili, da se ustrezno upoštevajo tudi manjšinska mnenja; meni, da je nadvse pomembno, da imajo deležniki v čim zgodnejših fazah zakonodajnega postopka, še preden se pripravita končni zakonodajni predlog in ocena, možnost, da v okviru objavljenega osnutka ocene učinka, ki se posreduje odboru za oceno učinka, podajo pripombe v zvezi z vidiki predlogov Komisije, ki so po nepotrebnem obremenjujoči, na primer z vključitvijo prihodnje skupine strokovnjakov na visoki ravni za boljšo pripravo zakonodaje;

19.    poziva Komisijo, naj program REFIT zastavi in poveže v širši okvir opredeljevanja in izvajanja delovnega programa Komisije in ključnih prednostnih nalog;

20.    poziva Komisijo, naj se pri pripravi izvedbenih in delegiranih aktov več posvetuje z vsemi deležniki, tudi potrošniki, in sicer tako javno kot nejavno, da bo preverila, kako bi lahko na boljši način povečali ozaveščenost o predlogih v fazi njihove priprave; je prepričan, da bodo prizadevanja za pridobitev več mnenj deležnikov pred končno pripravo priporočil privedla do boljše zakonodaje; na podlagi tega pozdravlja možne pobude za primerjanje postopkov za posvetovanje o začasnih pravilih ali standardih s postopki, ki se uporabljajo v drugih pravnih sistemih, da bi razvili najboljšo prakso;

21.    meni, da bi morali biti deležniki, lokalni in regionalni organi ter države članice bolj vključeni v opredeljevanje težav pri izvajanju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni in bi morali zagotavljati povratne informacije Komisiji; poziva k uporabi kazalnikov za opredeljevanje stroškov zagotavljanja skladnosti ter stroškov, ki bi nastali, če zadevne zakonodaje ne bi sprejeli (podobno stroškom neukrepanja na ravni EU); poziva, naj bodo ti kazalniki celoviti in ustrezni za ocenjevanje morebitnih prednosti in slabosti pristopa enotnega trga, pa tudi stroškov in prihrankov tega pristopa, in sicer v kvalitativnem in kvantitativnem smislu;

22.    meni, da bi bilo treba pri oceni programa REFIT in drugih prizadevanj za boljšo pripravo zakonodaje upoštevati premik k digitalizaciji gospodarstva, družbe in javne uprave; meni, da bi lahko z obširno uporabo orodja REFIT in preverjanjem ustreznosti prispevali tudi k ocenjevanju skladnosti in usklajenosti zakonodajnih področij v širšem okviru enotnega digitalnega trga;

23.    pozdravlja predvideno pripravo notranjih smernic za izboljšanje kakovosti posvetovanj in njihovo ocenjevanje; meni, da bilo treba zaradi zapletenega sprejemanja odločitev na vsakem področju politike v posvetovanjih zastavljati bolj natančna in razumljivo oblikovana vprašanja; meni, da bi bilo treba, kadar se predlaga zakonodaja na zapletenem področju, predvideti posvetovanje v drugi fazi, pri čemer bi bilo treba objaviti osnutek zakonodajnega akta skupaj z osnutkom ocene učinka, da bi lahko vsi ustrezni deležniki podali svoje pripombe; meni, da bi bila zaradi te druge faze analiza Komisije še natančnejša, vsak predlog, sprejet v skladu s tem postopkom, pa bolj utemeljen;

24.    opozarja, da je komisarka Elżbieta Bieńkowska na svoji predstavitvi ob potrditvi na to mesto obljubila, da bo Komisija razmislila o umiku morebitnega predloga, če bodo poslanci ugotovili, da je ocena učinka pomanjkljiva ali da katere točke niso bile ustrezno obravnavane; poziva Komisijo, naj v pisni obliki potrdi, da je to politika celotnega kolegija komisarjev;

25.    poudarja, da je treba izboljšati politiko obveščanja na ravni EU o zakonodaji EU, pri čemer je agenda za boljšo pripravo zakonodaje dobra podlaga za to, da bo ukrepanje EU razumljivejše in oprijemljivejše; poziva Komisijo, naj nadalje razvija portal Tvoja Evropa v sodelovanju z državami članicami, da bi malim in srednjim podjetjem zagotovila enostaven dostop do praktičnih informacij o prihodnjem posvetovanju, zadevnih predpisih EU in njihovi uporabi v državah članicah v večjezični obliki;

26.    pozdravlja in podpira namero Komisije, da bo srednjeročno začela več novih ocen in pregledov ustreznosti v zvezi z uspešnostjo obstoječih uredb EU in uporabo določil Pogodbe, tudi v zvezi z zamudami pri plačilih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

12

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Antanas Guoga, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Jussi Halla-aho, Kaja Kallas, Othmar Karas, Emma McClarkin, Jens Nilsson, Julia Reda, Adam Szejnfeld, Lambert van Nistelrooij, Josef Weidenholzer, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Andrea Bocskor, Roger Helmer, György Hölvényi, Emilian Pavel

(1)

UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0069.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0459.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0061.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

2

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Angelika Niebler, Cecilia Wikström

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov