POROČILO o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

26.6.2015 - (2015/2074(BUD))

Odbor za proračun
Poročevalec: José Manuel Fernandes

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 312 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Komisija sprejela xx junija 2015 (COM(2015)0000),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[1],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[2],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2016, oddelek III – Komisija[4],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2015 smernicah za proračun za leto 2016,

–  ob upoštevanju poglavja 8 v naslovu II Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0217/2015),

Predlog proračuna za leto 2016: spoštovanje obveznosti in prednostnih nalog financiranja

1.  opozarja, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 11. marca 2015 ustvarjanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter razvoj podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast po vsej Uniji (tri glavne politike), skupaj z notranjo in zunanjo solidarnostjo v varni Evropi, uvrstil v središče prednostnih nalog za proračun za leto 2016; ponovno poudarja, da je zavezan spoštovanju pravnih in političnih obveznosti, in poziva institucije, naj izpolnijo svoje obljube;

2.  v zvezi s tem poudarja, da večletni finančni okvir 2014–2020 določa zgornje meje za vse razdelke, omogoča pa tudi posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje pravne obveznosti, ter posebne instrumente, ki Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki presegajo zgornje meje;

3.  pozdravlja dejstvo, da Komisija v predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 podpira navedene prednostne naloge in predlaga okrepitev podpore EU za programe s področij naložb, delovnih mest, znanja in rasti, zlasti za simbolični program mobilnosti, kot je Erasmus+; meni, da je predlog proračuna za leto 2016 dobrodošel ukrep v smeri zagotavljanja pomoči državam članicam pri spoprijemanju s strukturnimi izzivi, zlasti z izgubo konkurenčnosti; je zadovoljen, ker je Komisija poleg pričakovanih povečanj v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) ter razdelku 4 (Evropa v svetu) sprejela izziv, ki ga prinaša novi razvoj dogodkov, kot so krize v Ukrajini, Siriji in Sredozemlju, in se odzvala na potrebe EU in držav članic na področju varnosti in migracij ter pokazala močno politično voljo na področju zunanjega delovanja, prav tako pa s proračunskega vidika podprla države izvora in tranzitne države;

4.  pozdravlja vključitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v predlog proračuna za leto 2016, zlasti z uporabo skupne razlike do zgornje meje za obveznosti za kritje dela odhodkov, potrebnih za financiranje jamstvenega sklada EFSI v višini 8 milijard EUR, namesto da bi se zanašali le na zmanjšanje sredstev za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope (CEF); poudarja, da je Parlament želel v čim večji meri omiliti vpliv na ta dva programa in da so bili z dogovorom med sozakonodajalcema rezi dodatno zmanjšani za skupno 1 milijardo EUR, med drugim na področju temeljnih raziskav; pričakuje, da bo treba končni dogovor čim prej vključiti v proračun za leto 2016 na podlagi pisnega predloga spremembe;

5.  opozarja pa, da bo proračunski organ sklep o letnih sredstvih, ki bodo namenjena oblikovanju jamstvenega sklada EFSI, sprejel šele v teku letnega proračunskega postopka; se v zvezi s tem zavezuje, da bo še naprej nasprotoval zmanjšanjem sredstev za Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, ki so še zmeraj precejšnja, saj bosta lahko navedena programa le tako v celoti uresničila cilje, o katerih so se med pogajanji o njuni pravni podlagi dogovorili pred dvema letoma; prav tako namerava natančno preučiti, ali bi bilo zmanjšanja bolje zgostiti v obdobju 2016-2018, kakor predlaga Komisija, ali pa bi jih bilo nemara bolje pomakniti v obdobje 2019-2020, s čimer bi zmanjšali vpliv na programa;

6.  obžaluje, da so bila za program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) sredstva za prevzem obveznosti za leto 2016 v primerjavi z letom 2015 nominalno znižana; poudarja, da takšno zmanjšanje pošilja zelo negativno sporočilo ravno v času, ko je potencial malih in srednjih podjetij kot inovatorjev in ustvarjalcev delovnih mest nujno potreben, da bi se spodbudila oživitev gospodarstva EU, zmanjšale naložbene vrzeli in prispevalo k prihodnji blaginji Unije; opozarja, da spodbujanje podjetništva, izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije, tudi socialnih podjetij, in njihovega dostopa do trgov ter večja dostopnost finančnih sredstev za mala in srednja podjetja, ki bistveno prispevajo h konkurenčnosti in gospodarstvu Evrope, sodijo med prednostne naloge, ki so nedvoumno skupne vsem institucijam in so bile razlog za povečanje sredstev za program COSME in njihovo izplačilo v začetku v začetku programskega obdobja v preteklih dveh letih, pri čemer je treba upoštevati visoko stopnjo izvajanja programa; zato namerava zagotoviti, da se bo program v letu 2016 pozitivno razvijal;

7.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi financiranja pobude za zaposlovanje mladih kot ključnega orodja za boj proti brezposelnosti mladih v Uniji, ki je najpomembnejša prednostna naloga vseh evropskih nosilcev odločanja; je seznanjen s koncentracijo sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v začetku programskega obdobja 2014 in 2015; obžaluje, da za leto 2016 niso predlagana nova sredstva za prevzem obveznosti; opozarja, da večletni finančni okvir določa, da bo skupna razlika do zgornje meje za obveznosti po letu 2016 na voljo nad zgornjimi mejami za cilje politike, povezane z rastjo in zaposlovanjem, zlasti z zaposlovanjem mladih; zato opozarja, da je v uredbi o Evropskem socialnem skladu določeno, da se v proračunskem postopku lahko zvišajo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih za leta od 2016 do 2020; zato poziva, naj se nadaljuje s pobudo za zaposlovanje mladih z uporabo katere koli določbe o prožnosti iz večletnega finančnega okvira, v proračunu za leto 2016 pa namerava zagotoviti potrebne zneske;

8.  ugotavlja, da je Komisija zahvaljujoč pravočasnemu sporazumu o reprogramiranju obveznosti v okviru deljenega upravljanja iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 zaradi poznega sprejetja ustreznih predpisov in programov v predlog proračuna za leto 2016 (razdelka 2 in 3) vključila 4,5 milijarde EUR v obveznostih, ki jih ni bilo mogoče uporabiti v letu 2014; opozarja, da je bila s spremembo proračuna št. 1/2015 v razdelkih 1b, 2 in 3 že omogočena prerazporeditev sredstev v višini 16,5 milijarde EUR iz leta 2014 v leto 2015; poudarja pa, da gre za prerazporeditev že dogovorjenih proračunskih sredstev za leto 2014, zato je ne bi smeli upoštevati pri primerjavi proračuna za leto 2016 glede na proračun za leto 2015; zato poudarja, da imajo ti programi dejansko koristi od povečanih sredstev za prevzem obveznosti iz predloga proračuna za leto 2016;

9.  je zaskrbljen, ker je zagon novih programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020 zaradi poznega sprejetja pravnih podlag in operativnih programov ter pomanjkanja sredstev za plačila v letu 2014 počasnejši, kot je bilo načrtovano; se zavezuje, da bo preučil, ali bodo zahtevana sredstva za obveznosti in plačila dejansko omogočila polno delovanje teh novih programov; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se nadoknadi zamuda pri njihovem izvajanju;

10.  ugotavlja, da predlog proračuna EU za leto 2016 znaša 153,5 milijarde EUR v sredstvih za obveznosti (vključno z reprogramiranimi 4,5 milijarde EUR iz leta 2014) in 143,5 milijarde EUR v sredstvih za plačila; poudarja, da to, če ne upoštevamo učinka reprogramiranja v letih 2015 in 2016, v primerjavi s proračunom za leto 2015 pomeni povečanje za 2,4 % v obveznostih in 1,6 % v plačilih; poudarja, da ta v celoti zmerna povečanja, ki sledijo poti večletnega finančnega okvira in upoštevajo inflacijo, dejansko ne pomenijo skoraj nikakršnega povečanja, kar priča o tem, kako pomembni sta uspešnost in učinkovitost porabe;

11.  poudarja, da je Komisija v večletnem finančnem okviru predvidela razliko do zgornje meje v višini 2,2 milijarde EUR v obveznostih (od tega 1,2 milijarde EUR v razdelku 2) in 1,6 milijarde EUR v plačilih; opozarja, da se razpoložljive razlike do zgornje meje za obveznosti in plačila ter neizvršena plačila stekajo v skupno razliko, ki se po potrebi uporabi v naslednjih letih; ugotavlja, da je prvič na voljo skupna razlika do zgornje meje za obveznosti, ki bo delno porabljena za Evropski sklad za strateške naložbe; načeloma pozdravlja predlagano uporabo instrumenta prilagodljivosti za jasno opredeljene odhodke za nove pobude EU na področju azila in migracije, ki jih ni mogoče financirati v razdelku 3; namerava del razlike do zgornje meje in ustrezne določbe o prožnosti iz večletnega finančnega okvira uporabiti za krepitev ključnih prednostnih nalog;

Plačila: povrnitev zaupanja

12.  opozarja, da je primanjkljaj pri plačilih predvsem zaradi prenizkih zgornjih meja in nezadostnih proračunskih sredstev v letu 2014 dosegel doslej najvišjo raven in je ostal pereč tudi v letu 2015; se boji, da bo to še naprej ogrožalo ustrezno izvajanje programov iz novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020 in kaznovalo upravičence, zlasti lokalne, regionalne in nacionalne organe, ki se soočajo z gospodarskimi in socialnimi omejitvami; čeprav podpira, da Komisija aktivno upravlja plačila, je zaskrbljen zaradi odložitve javnih razpisov, zmanjšanja vnaprejšnjega financiranja in zamud pri plačilih, saj bi to utegnilo ovirati uresničevanje ciljev na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ponovno izraža zaskrbljenost nad nenadnim zmanjšanjem plačil, za katerega se je v obravnavi letnega proračuna odločil Svet, pri čemer to zajema tudi programe za konkurenčnost za rast in delovna mesta v razdelku 1a;

13.  pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna EU odraža skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, o katerem so se dogovorili Parlament, Svet in Komisija na podlagi skupnih ugotovitev in zavez, ki so jih sprejele vse tri institucije, da bi zmanjšale ta zaostanek; ker morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi; ugotavlja, da bi sodeč po oceni Komisije sredstva za plačila, zahtevana v predlogu proračuna, zmanjšala znesek neplačanih računov na vzdržno raven v višini približno 2 milijardi EUR; se posledično zavezuje, da bo v celoti podprl predlog Komisije, in pričakuje, da bo Svet izpolnjeval svoje zaveze v zvezi s tem;

14.  poudarja, da so se Parlament, Svet in Komisija zavezali, da bodo preprečili prihodnje kopičenje nevzdržnih zaostankov neporavnanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta, ob polnem spoštovanju in izvajanju sporazumov, doseženih v sklopu večletnega finančnega okvira in letnih proračunskih postopkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba tesno in aktivno spremljati potek teh zaostankov; ponovno izraža zaskrbljenost, da posebnosti plačilnih ciklov dodatno pritiskajo na raven sredstev za plačila, zlasti ob izteku večletnega finančnega okvira; spominja Komisijo, da se je v skupni izjavi o načrtu plačil zavezala razviti srednjeročna in dolgoročna orodja za napovedovanje in vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja, napovedi o plačilih pa predstaviti julija, da bo lahko proračunski organ v prihodnje sprejemal ustrezno utemeljene odločitve;

15.  pozdravlja dejstvo, da se je razmerje sredstev za plačila končno občutno premaknilo od dokončanja preteklih programov iz obdobja 2007–2013 v smer izvajanja novih programov za obdobje 2014–2020; poudarja pa, da je stopnja sredstev za plačila v predlogu proračuna za leto 2016, zlasti za razdelek 1b, v primerjavi s stopnjo sredstev za obveznosti nizka, zaradi česar utegne ob izteku sedanjega večletnega finančnega okvira priti do podobne zakasnitve pri neporavnanih plačilih; zato se sprašuje, v kolikšni meri je to v skladu z dolgoročno perspektivo načrta plačil;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

16.  ugotavlja, da v primerjavi z letom 2015 predlog Komisije za leto 2016 pomeni povečanje obveznosti v podrazdelku 1a za 6,1 % na 18,6 milijarde EUR; poudarja, da je povečanje obveznosti mogoče pripisati predvsem vključitvi Evropskega sklada za strateške naložbe, povečanju sredstev za Erasmus + in instrument za povezovanje Evrope, v manjši meri pa tudi za programa Carina in Fiscalis, boj proti goljufijam ter program za zaposlovanje in socialne inovacije; bo še posebej pozoren na zmanjševanje neenakosti med vajeništvom in višjo izobrazbo v Evropi, zlasti z zagotavljanjem enakopravnega dostopa do mobilnosti;

17.  vseeno pa obžaluje zmanjšanje sredstev za velike infrastrukturne projekte, program Obzorje 2020 in COSME, pa tudi upočasnjeno napredovanje instrumenta za povezovanje Evrope – Promet zaradi prerazporejanja sredstev za Evropski sklad za strateške naložbe; opominja, da bi lahko zaradi prvotnega predloga Komisije o Evropskem skladu za strateške naložbe prišlo do zmanjšanja sredstev za program Obzorje 2020 v višini 170 milijonov EUR za leto 2016 v primerjavi z letom 2015, kar bi poslalo protislovno sporočilo glede programa, ki je v sedanjem večletnem finančnem okviru splošno priznan kot poglavitna prednostna naloga; obžaluje posredne posledice za financiranje raziskav, tudi na področju energetike, malih in srednjih podjetij, podnebja in okolja, socialnih ved ter znanosti v družbi; se zavezuje, da si bo v proračunskem postopku prizadeval za dodatno uravnoteženje predlaganega zmanjšanja sredstev za te programe s povečanjem z uporabo preostale razlike do zgornje meje iz razdelka 1a v znesku 200 milijonov EUR; poudarja, da bi se moralo financiranje naložb, raziskav, razvoja in inovacij osredotočiti na področja, na katerih se lahko doseže največja dodana vrednost, kot na primer izboljševanje energetske učinkovitosti, informacijske in komunikacijske tehnologije, subvencije za temeljne raziskave, ter nizkoogljične tehnologije in tehnologije obnovljivih virov;

18.  ponovno izraža podporo programu ITER in predanost zagotavljanju ustreznega financiranja; je vseeno zaskrbljen, da proračunski organ zaradi predstavitve spremenjenega časovnega in finančnega načrta za ITER, ki bo predvidoma novembra 2015, v letnem proračunskem postopku za leto 2016 ne bo mogel upoštevati novih informacij; zato poziva ITER in njegovo Skupno podjetje Evropske unije za razvoj fuzijske energije, naj brez odlašanja predložite zahtevani poročili o podelitvi razrešnice za leto 2013 ter obravnavata ustrezna priporočila Parlamenta;

19.  poudarja, da so nezadostna proračunska sredstva za plačila v preteklosti povečala razkorak med obveznostmi in plačili za nekatere programe v razdelku 1a, kar je prispevalo k velikemu povečanju neporavnanih obveznosti v primerjavi z drugimi postavkami; je zaskrbljen, ker je morala Komisija znižati znesek vnaprejšnjega financiranja in, kar je še bolj skrb zbujajoče, preložiti nove javne razpise in podpis pogodb; ugotavlja na primer, da bi po ocenah Komisije po običajnem scenariju, brez omejitev plačil, za izvajanje programa Obzorje 2020 do konca leta 2014 porabili 1 milijardo EUR več; pozdravlja prizadevanja Komisije, da ohrani stanje na področju plačil pod nadzorom, vendar ponovno poudarja, da nikakor ne bo dopustil, da bi bila lahko upočasnitev izvajanja programov za obdobje 2014–2020 rešitev za pomanjkanje sredstev za plačila;

20.  zato pozdravlja povečanje plačil za 11,4 % na 17,5 milijarde EUR v primerjavi z letom 2015 in povečanje razmerja med plačili in obveznostmi za leto 2016; zlasti ugotavlja, da za več programov (Copernicus, Erasmus +, Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope – Promet, jedrska varnost in razgradnja) plačila presegajo višino obveznosti;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

21.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 50,8 milijarde EUR v obveznostih (+3,2 % v primerjavi z letom 2015, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 49,1 milijarde EUR v plačilih (4 %) za podrazdelek 1b, zaradi česar je razlika do zgornje meje pri obveznostih v višini 15,3 milijona EUR majhna; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU, katere cilj je zmanjšati razlike med evropskimi regijami s povečevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da so instrumenti, kot so ESS, ESRR, kohezijski sklad ter pobuda za zaposlovanje mladih bistvenega pomena pri spodbujanju zbliževanja, zapolnjevanju razvojne vrzeli in podpiranju ustvarjanja kakovostnih in trajnostnih delovnih mest; poudarja, da ima kohezijska politika EU osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

22.  poudarja, da se 44 % predlaganih plačil za leto 2016 nanaša na neporavnane zahtevke iz prejšnjih programskih obdobij, zato ostaja le 26,8 milijarde EUR za plačila za začetek izvajanja novih programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020; zato meni, da so odobrena plačila skrajni minimum, ki je potreben v tem podrazdelku;

23.  opozarja, da je v proračunu za leto 2016 potreben znesek 21,6 milijarde EUR, da bi se vrednost neporavnanih zahtevkov za izplačilo za kohezijske programe za obdobje 2007–2013 znižala s 24,7 milijarde EUR konec leta 2014 in 20 milijard EUR konec leta 2015 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016, kakor je opisano v oceni Komisije, priloženi skupni izjavi o načrtu plačil za obdobje 2015–2016; meni, da je treba v prihodnje preprečiti podobno neobičajno kopičenje neporavnanih računov, da ne bi ogrozili verodostojnosti EU;

24.  poleg tega, da se zavzema za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, poudarja, da je nujno treba uspešno in učinkovito pospeševati njeno izvajanje v državah članicah; spodbuja države članice in Komisijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bodo nacionalni programi jamstva za mlade izvajali prednostno, pri čemer pa naj po potrebi upoštevajo priporočila Evropskega računskega sodišča iz posebnega poročila št. 3/2015; poudarja, da je nedavno odobreno povečanje stopnje vnaprejšnjega financiranja na 30 %, ki ga je Parlament odločno podpiral, odvisno od hitre predložitve zahtevkov držav članic za vmesna plačila v enem letu, kar bi se moralo uresničiti v letu 2016; vztraja, da povečanje vnaprejšnjega financiranja pobude za zaposlovanje mladih ne bi smelo negativno vplivati na izvajanje drugih prvin Evropskega socialnega sklada;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

25.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 63,1 milijarde EUR obveznosti (–0,1 % v primerjavi z letom 2015, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 55,9 milijarde EUR plačil (–0,2 %) za razdelek 2, pri čemer ostane razlika 1,2 milijarde EUR do zgornje meje za obveznosti in 1,1 milijarde EUR do dodatne zgornje meje za Evropski kmetijski jamstveni sklad; poudarja, da se mehanizem finančne discipline uporablja le za določitev rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju; pričakuje, da bo Komisija oktobra pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada; poudarja, da bo prerazporeditev sredstev med dvema stebroma skupne kmetijske politike privedla do splošnega povečanja zneska, ki je na voljo za razvoj podeželja;

26.  poudarja, da predlog proračuna za leto 2016 kaže na zmanjšanje potreb po intervencijah na kmetijskih trgih v primerjavi s proračunom za leto 2015, v glavnem zaradi izrednih ukrepov v letu 2015, ki so bili povezani z ruskim embargom na uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz EU; ugotavlja, da Komisija meni, da dodatni ukrepi v proračunu za leto 2016 niso potrebni; opozarja, da je cilj povečati konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijstva, in poziva, naj se za izpolnjevanje teh ciljev namenijo potrebna sredstva;

27.  poudarja, da prenovljena skupna ribiška politika določa ambiciozen pravni okvir za soočanje z izzivi odgovornega ribolova, tudi z zbiranjem podatkov, in je zadovoljen, ker je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo izkoristil prenos neporabljenih sredstev iz leta 2014 v leto 2015, vendar je bil učinek tega reprogramiranja nevtraliziran in obveznosti za ta sklad so se za leto 2016 vseeno povečale; ugotavlja pa, da je opuščanje preteklih programov pri plačilih le delno izravnano z uvedbo novih, kar je vzrok za nižja proračunska sredstva za leto 2016;

28.  pozdravlja povečanje sredstev, namenjenih za program LIFE za okolje in podnebne spremembe, tako za obveznosti kot za plačila; pozdravlja prve korake na poti do okolju prijaznega proračuna EU in poudarja, da je treba še povečati tempo;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

29.  pozdravlja dejstvo, da je v predlogu proračuna za leto 2016 okrepljena podpora za vse programe v razdelku 3, in sicer na 2,5 milijarde EUR v obveznostih (+12,6 % v primerjavi s proračunom za leto 2015 z nevtraliziranim reprogramiranjem) in 2,3 milijarde EUR v plačilih (+9,7 %); poudarja, da to v razdelku 3 ne dopušča nadaljnjega povečanja ali pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ; meni, da je v sedanjih geopolitičnih razmerah, predvsem zaradi čedalje večjega pritiska migracijskih tokov, raven zgornjih mej za daleč najmanjši razdelek večletnega finančnega okvira morebiti zastarela in bi jo bilo treba obravnavati pri reviziji večletnega finančnega okvira po volitvah;

30.  pozdravlja evropsko agendo za migracije, ki jo je pripravila Komisija, in ponovno izraža podporo povečanju sredstev EU in razvoju kulture pravične delitve bremena in solidarnosti na področju azila, migracij in upravljanja zunanjih meja; zato odobrava povečanje obveznosti za Sklad za notranjo varnost ter Sklad za azil, migracije in vključevanje, ki zajema tudi oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema; pozdravlja predlog Komisije za uporabo instrumenta prilagodljivosti v višini 124 milijonov EUR za odziv na trenutne migracijske trende v Sredozemlju; se sprašuje, ali bodo predlagana sredstva zadoščala; poudarja, da je treba strogo nadzorovati, kam se stekajo navedena sredstva;

31.  poudarja, da je predlagana kadrovska okrepitev Evropskega azilnega podpornega urada z zgolj šestimi osebami očitno nezadostna, saj je število prihodov na južne obale Unije veliko, vloga tega urada pri upravljanju azila pa vedno pomembnejša; zato zahteva, da se Evropskemu azilnemu podpornemu uradu za leto 2016 zagotovi ustrezno število zaposlenih in primeren proračun, da bo lahko učinkovito izvajal naloge in operacije;

32.  meni, da bi morala Komisija natančno oceniti proračunske posledice in dodatne naloge, ki so povezane z ukrepi, predstavljenimi v okviru evropske agende za migracije in evropske agende za varnost, kar zadeva agencijo Europol, da bi proračunskemu organu omogočila ustrezno prilagoditev proračunskih in kadrovskih potreb agencije; izpostavlja vlogo agencije Europol pri čezmejni podpori državam članicam in pri izmenjavi informacij; poudarja, da je treba agenciji v letu 2016 zagotoviti ustrezen proračun in kadrovsko raven, da se ji omogoči učinkovito opravljanje njenih nalog in operacij;

33.  meni, da v navedenih agencijah ne bi smeli zmanjševati števila osebja ali ga prerazporejati, agencije pa bi morale svoje osebje ustrezno prerazporejati, da bi izpolnile svojo vedno večjo odgovornost;

34.  opominja, da je Parlament vedno odločno podpiral ustrezno financiranje programov na področju kulture in medijev; zato pozdravlja, da so se glede na proračun za leto 2015 povečala sredstva za program „Ustvarjalna Evropa“, vključno z multimedijskimi ukrepi, hkrati pa izraža pridržke glede upravne ločitve med kulturnim in medijskim delom; podpira tudi predlagano povečanje sredstev za program „Evropa za državljane“, ker je osrednjega pomena za udejstvovanje državljanov v demokratičnem procesu v Evropi; meni, da je evropska državljanska pobuda osrednji instrument participativne demokracije v EU, in poziva k izboljšanju njegove prepoznavnosti in dostopnosti; poudarja pozitivno vlogo vseevropskih mrež, sestavljenih iz lokalnih in nacionalnih medijev, na primer EuranetPlus;

35.  poudarja, da so varnost hrane in krme, varovanje zdravja in varstvo potrošnikov področja, ki so ključnega pomena za državljane EU; zato ceni povečanje obveznosti za program za živila in krmo, program na področju zdravja in program za varstvo potrošnikov v primerjavi s proračunom za leto 2015;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

36.  pozdravlja splošno povečanje sredstev v razdelku 4, in sicer na 8,9 milijarde EUR v obveznostih (+5,6 % v primerjavi s proračunom za leto 2015), tako da je razlika do zgornje meje 261,3 milijona EUR; ugotavlja, da to kaže na visoko raven solidarnosti s tretjimi državami; meni, da je proračun EU ključnega pomena za pomoč ljudem v stiski in spodbujanje temeljnih evropskih vrednot; meni, da gospodarske in socialne težave, ki jih je imela EU v zadnjih letih, niso zmanjšale pozornosti, ki jo namenja ostalemu svetu; meni pa, da bo zaradi sedanje humanitarne in politične krize v sosedstvu in širši okolici treba dodatno okrepiti nekatera prednostna področja, kot je evropski instrument sosedstva, vključno s pomočjo za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Palestino in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu;

37.  pozdravlja povečanje plačil, ki ga je zahtevala Komisija za vse programe iz razdelka 4 (+28,5 % na 9,5 milijarde EUR), pri čemer plačila presegajo obveznosti, zlasti na področjih razvoja, humanitarne pomoči in pomoči EU za Palestino in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu; meni, da je takšno povečanje popolnoma upravičeno, saj je treba odpraviti posledice precejšnjega primanjkljaja pri plačilih v tem razdelku v letih 2014 in 2015, ki je Komisijo privedel do tega, da je zmanjšala vnaprejšnje financiranje, pravne obveznosti pa preložila; opozarja, da je bilo treba v letu 2015 v razdelku 4 plačati 1,7 milijona EUR zamudnih obresti; pričakuje, da se bo vrzel med obveznostmi in plačili postopoma zmanjševala, zaostanek neplačanih računov pa vrnil na običajno raven; poudarja, da je takšen ukrep nujen za finančno vzdržnost ranljivih upravičencev in za to, da bo EU lahko delovala kot zanesljiv partner mednarodnim organizacijam;

38.  meni, da lahko zunanji finančni instrumenti poleg izpolnjevanja lastnih ciljev na večplasten način odpravijo temeljne vzroke notranjih varnostnih in migracijskih izzivov, ki so jedro proračuna za naslednje leto, s posebnim poudarkom na južnih in vzhodnih mejah Unije ter kriznih območjih nasploh; v zvezi s tem opozarja zlasti na instrument za razvojno sodelovanje in evropski instrument sosedstva, pa tudi na politike, kjer je povečanje sredstev zmernejše, kot so humanitarna pomoč, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, skupna zunanja in varnostna politika ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice; poziva Komisijo, naj jasno opredeli področja, ki bi prispevala k reševanju teh perečih izzivov in kjer bi morebitno povečanje sredstev lahko učinkovito izkoristili; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotavljati pomoč pri odpravljanju in sčasoma tudi izkoreninjenju revščine, opozarja pa tudi, da je treba človekove pravice, enakost spolov, socialno kohezijo in boj proti neenakosti ohraniti v središču delovanja EU na področju zunanje pomoči;

39.  opozarja, da naj bi se sredstva za jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki ga upravlja Evropska investicijska banka, v proračunu za leto 2016 občutno povečala, ter ugotavlja, da je to med drugim posledica začetka izplačevanja posojil makrofinančne pomoči Ukrajini;

40.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poskrbita, da se bo v državah, ki prejemajo sorazmerno velike zneske iz različnih virov EU, kot sta Ukrajina in Tunizija, uporabljal skupni strateški pristop; meni, da je močnejši politični in gospodarski vpliv EU mogoče doseči z zagotavljanjem večje skladnosti in usklajevanja med glavnimi akterji v EU in na terenu, s poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov ter z bolj jasno sliko ukrepov EU;

Razdelek 5 – Uprava

41.  ugotavlja, da se bodo v primerjavi s proračunom za leto 2015 odhodki v razdelku 5 povečali za 2,9 % na 8.908,7 milijona EUR, kar zajema upravne odhodke za institucije (+2,2 %) ter za pokojnine in evropske šole (+5,4 %); ugotavlja, da je razlika do zgornje meje 574,3 milijona EUR; poudarja, da delež razdelka 5 v proračunu EU ostaja nespremenjen (5,8 %); vendar opozarja, da v ta znesek ni všteta tehnična pomoč, ki je upoštevana kot odhodek iz poslovanja;

Posebni instrumenti

42.  ponovno poudarja, da so posebni instrumenti ključnega pomena za polno spoštovanje in izvajanje večletnega finančnega okvira in bi po svoji naravi morali presegati zgornje meje tako za obveznosti kot za plačila, zlasti za izračun skupne razlike do zgornje meje za plačila; pozdravlja predlagano pariteto med obveznostmi in plačili za rezervo za nujno pomoč; ugotavlja, da zneski, namenjeni za rezervo za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad EU v predlogu proračuna za leto 2016, na splošno ostajajo enaki ali so se je nekoliko povečali;

Pilotni projekti – pripravljalni ukrepi

43.  poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU, vključno s pobudami, katerih cilj je odražati in spremljati gospodarske, ekološke in družbene spremembe v EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni predvidela sredstev za nadaljevanje zelo uspešnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, zlasti v razdelku 3; namerava opredeliti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; ugotavlja, da so v sedanjem predlogu razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih zelo omejene ali jih celo ni, in namerava preučiti, kako bi lahko omogočili več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

Decentralizirane agencije

44.  poudarja, da imajo decentralizirane agencije pomembno vlogo pri oblikovanju politik EU, in je odločen, da oceni proračunske in kadrovske potrebe za vsako agencijo posebej, da bi se zagotovila ustrezna sredstva in osebje za vse agencije, zlasti za tiste, ki so jim bile nedavno dodeljene nove naloge ali se soočajo z večjo delovno obremenitvijo zaradi politično določenih prednostnih nalog ali iz drugih razlogov; zlasti je odločen zagotoviti, da bodo agencije na področju pravosodja in notranjih zadev imele potrebna sredstva za reševanje sedanjih izzivov, povezanih z migracijami; ponovno izraža nasprotovanje rezervi za prerazporejanje zaposlenih in pričakuje, da se bo v proračunskem postopku našla rešitev, ki bo preprečila dodatno zmanjševanje števila zaposlenih v decentraliziranih agencijah; poleg tega poudarja, da namerava uporabiti medinstitucionalno delovno skupino za decentralizirane agencije za iskanje skupne točke med institucijami pri obravnavi agencij v proračunskem smislu, tudi zaradi usklajevanja proračuna za leto 2016;

o

o    o

45.  poziva k trajnim prizadevanjem, da se prek proračuna zagotovita ustrezno usposabljanje in prekvalifikacija v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile, in ključnih sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje delovnih mest, kot so okolju prijazno gospodarstvo, krožno gospodarstvo, zdravstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da bi moral proračun za leto 2016 zagotoviti ustrezno podporo za spodbujanje socialne vključenosti in ukrepe za izkoreninjanje revščine ter povečevanje vpliva ljudi, ki so žrtve revščine in socialne izključenosti; opozarja, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v politike EU in ga obravnavati v proračunskem postopku; poziva, naj se zagotovi finančna podpora za vse programe, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje za osebe, ki so iz različnih razlogov v slabšem položaju, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, ljudje, ki prihajajo iz manjšinskega okolja, ter neaktivne in destimulirane osebe;

46.  opozarja, da bo proračunski postopek za leto 2016 preskusni kamen za pristop Sveta k načrtu plačil ter za oceno sedanjega večletnega finančnega okvira, saj se pričakuje, da bodo programi v polnem zamahu, na področju naložb in migracij se bodo vključevale nove večje pobude, odprla se bo priložnost za reševanje preteklih vprašanj, na primer plačila in posebni instrumenti, prav tako pa se bodo začele uporabljati določbe novega večletnega finančnega okvira, na primer skupna razlika do zgornje meje za obveznosti; spominja Komisijo, da je njena pravna obveznost ob koncu leta 2016 predstaviti pregled delovanja večletnega finančnega okvira, proračunskemu pregledu pa prilagoditi zakonodajni predlog za spremembo Uredbe št. 1311/2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; opozarja, da mora Komisija vzporedno s tem oceniti tudi nove pobude o lastnih sredstvih, in sicer na podlagi rezultatov, ki jih bo delovna skupina za lastna sredstva na visoki ravni predstavila v letu 2016;

47.  ugotavlja, da je bilo skupno soglasje gonilo pri obravnavi predloga spremembe proračuna za leto 2015 ter pogajanjih o načrtu plačil , kar dokazuje, da obstaja skupna volja do spoštovanja večletnega finančnega okvira, izvajanja skrbno dogovorjenih pravnih podlag in za zagotavljanje financiranja novih programov; poziva Komisijo in obe veji proračunskega organa, naj nadaljujejo v duhu sodelovanja, in upa, da bo mogoče s tem v končni fazi odpraviti vzroke za hud zaostanek, ki se je vrinil v proračunski postopek; pričakuje, da bo ta duh prevladal pri pogajanjih o proračunu za leto 2016 in iskanju sredstev za obvladovanje novih, nepredvidenih izzivov v prihodnosti;

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA I: SKUPNA IZJAVA O DATUMIH ZA PRORAČUNSKI POSTOPEK IN UREDITVI ZA DELOVANJE SPRAVNEGA ODBORA V LETU 2015

A.  V skladu z delom A priloge k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih proračunskega postopka za leto 2016:

1.  pred sprejetjem stališča Sveta se 14. julija skliče trialog;

2.  Svet si prizadeva sprejeti stališče in ga posredovati Evropskemu parlamentu do 38. tedna (tretji teden septembra), da bi bilo laže doseči pravočasen dogovor z Evropskim parlamentom;

3.  Odbor za proračun Evropskega parlamenta si prizadeva glasovati o predlogih sprememb k stališču Sveta najpozneje do konca 42. tedna (sredi oktobra);

4.  pred obravnavo v Evropskem parlamentu se 19. oktobra skliče trialog;

5.  Evropski parlament o obravnavanem dokumentu glasuje na plenarnem zasedanju v 44. tednu (plenarno zasedanje od 26. do 29. oktobra);

6.  spravno obdobje se začne 29. oktobra; v skladu z določbami člena 314(4)(c) PDEU se obdobje, ki je na voljo za spravo, izteče 18. novembra 2015;

7.  spravni odbor se sestane 9. novembra v Evropskem parlamentu ter 13. novembra v Svetu, po potrebi pa lahko nadaljuje s sejami; seje spravnega odbora se pripravijo na trialogih; eden je načrtovan 11. novembra; v 21-dnevnem spravnem obdobju je mogoče sklicati dodatne trialoge;

B.  ureditev delovanja spravnega odbora je določena v delu E priloge k navedenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

PRILOGA II: SKUPNA IZJAVA O NAČRTU PLAČIL ZA OBDOBJE 2015-2016

Tri institucije so opirajoč se na skupno izjavo o načrtu plačil, o katerem so se dogovorile decembra 2014 v okviru sporazuma o proračunih za leti 2014 in 2015, na podlagi dokumenta, ki ga je Komisija posredovala 23. marca 2015, skupaj ocenile trenutno stanje in obete glede plačil iz proračuna EU.

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo o naslednjem:

1.  Trenutno stanje

Evropski parlament in Svet sta se seznanila s temeljito oceno, ki jo je Komisija podala v dokumentu o elementih za načrt plačil za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire (v prilogi), pri katerem gre za analitično podlago za odkrivanje osrednjih vzrokov za porast neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta in za uresničitev cilja zmanjšanja stopnje neporavnanih računov, pri čemer se je posebni poudarek namenil izvajanju programov kohezijske politike v obdobju 2007–2013.

a)  Omejitev sredstev za plačila, odobrena v prejšnjih proračunih, je skupaj s ciklom izvajanja kohezijskih programov povzročila postopno kopičenje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta, ki so ob koncu leta 2014 dosegli nezaslišano raven 24,7 milijarde EUR. Institucije pa priznavajo, da so se zamude po zaslugi težavnih odločitev, sprejetih v zvezi s proračunoma za leti 2014 in 2015, večinoma ustalile.

b)  Zaradi pomanjkanja plačil se je prav tako upočasnilo izvajanje drugih razdelkov programov za obdobje 2014-2020, zlasti zaradi prizadevanj, da bi izpolnili pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz preteklih zavez, in posledičnega izogibanja obrestim za zamude pri plačilih, in sicer v obdobju, ko se od ključnih programov pričakuje, da bodo prispevali k rasti in zaposlovanju v Evropi ter utrdili vlogo Unije na mednarodnem prizorišču.

2.  Obeti

c)  Evropski parlament in Svet sta se seznanila z obeti za leti 2015 in 2016, ki jih je predstavila Komisija: analiza kaže, da bi bilo do konca leta 2016 mogoče zmanjšati zamude pri neporavnanih zahtevkih za plačila ob koncu leta za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR, pri čemer bi se upoštevalo predvsem dejstvo, da se kohezijski programi približujejo koncu, vsekakor pa bi bilo treba v proračunu za leto 2016 dodeliti zadostna sredstva za plačila. S tem bi se moralo biti mogoče izogniti negativnim vplivom in nepotrebnim zamudam pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020.

d)  Evropski parlament in Svet poudarjata, da sta predana postopni odpravi nevzdržne zamude pri neporavnanih zahtevkih za plačila za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013. Zavezujeta se k polnemu sodelovanju, da bi v proračunu za leto 2016 odobrila stopnjo sredstev za plačila, ki bo omogočila uresničitev zadanega cilja. Njuni premisleki upoštevajo tudi trenutne obete, ki jih bo Komisija preučila in dodatno izpilila v načrtu odhodkov za predlog proračuna za leto 2016.

e)  Komisija bo še naprej natančno spremljala razvoj zamud in po potrebi predlagala ustrezne ukrepe, s katerimi bi sredstva za plačila postopoma uskladila z odobrenimi sredstvi za prevzem obveznosti.

f)  Tri institucije poudarjajo, da so se zavezale aktivno spremljati stanje izvrševanja plačil v celotnem letu 2015. Zatrjujejo, da so v okviru redne izmenjave mnenj pripravljene 26. maja, 14. julija in 19. oktobra organizirati namenske medinstitucionalne seje, s katerimi bi zagotovile trajnost proračunskega postopka. Na teh sejah bi se morale posvetiti tudi dolgoročnim napovedim o pričakovanem razvoju plačil do izteka sedanjega večletnega finančnega okvira, za katerega mora Komisija na zahtevo in po potrebi predložiti nadomestne možnosti.

g)  Komisija bo, da bi poenostavila proces spremljanja aktualnega stanja programov za obdobje 2007–2013, julija in oktobra predstavila poročili o izvrševanju proračuna, ki ju bo primerjala z mesečnimi napovedmi za aktualno leto ter z izvrševanjem v enakem obdobju prejšnjega leta, pa tudi o razvoju zamud pri neporavnanih zahtevkih za plačila v podrazdelku 1b.

h)  Evropski parlament in Svet želita v prihodnje preprečiti podobno kopičenje neporavnanih zahtevkov za plačilo, zato pozivata Komisijo, naj natančno preuči izvajanje programov v obdobju 2014–2020 ter vzpostavi sistem zgodnjega opozarjanja. Komisija bo v ta namen razvila primerna orodja, s katerimi bo v teku proračunskega postopka zagotavljala tekoče napovedi o plačilih po (pod)razdelkih za (pod)razdelke 1b, 2 in 5 in po programih za (pod)razdelke 1a, 3 in 4, v njih pa se osredotočala na leti N in N+1, vključno z razvojem neporavnanih računov in obveznosti (RAL). Napovedi se bodo redno posodabljale na podlagi proračunskih odločitev in razvoja dogodkov, ki vpliva na profil plačil za programe. Napovedi plačil bodo predstavljene julija v okviru medinstitucionalnih sej o plačilih, ki jih predvideva točka 36(3) priloge k medinstitucionalnemu sporazumu.

i)  Proračunski organ bo tako lahko pravočasno sprejel potrebne odločitve, s katerimi bo v prihodnje preprečil kopičenje nevzdržnih zaostankov pri neporavnanih zahtevkih za plačilo ob koncu leta, obenem pa v celoti spoštoval in izvajal sporazume, sklenjene v sklopu večletnega finančnega okvira in letnih proračunskih postopkov.

ANNEX TO THE ANNEX II: ELEMENTS FOR A PAYMENT PLAN TO BRING THE EU BUDGET BACK ONTO A SUSTAINABLE TRACK

Table of Contents

Executive summary

1.  Background

2.  State of play at the end of 2014

2.1.  Implementation at the end of 2014

2.2.  Mitigating measures taken in 2014

3.  Terminology

3.1.  Project cycle

3.2.  Outstanding commitments (RAL)

3.3.  Cash flow constraints vs. shortage of payment appropriations

3.4.  Backlog of outstanding payment claims at year-end

4.  Heading 1b: evolution of backlog and outlook

4.1.  Implementing the structural funds 2007-2013

4.2.  Payment claims profile for the 2007-2013 programming period

4.3.  Components and types of backlog

4.4.  Outlook for 2007-2013 payments (claims) in 2015 and 2016

4.5.  Payment claims expected for 2016

4.6.  Summary of information used to calculate the payment claims and the backlogs

4.7.  Payment at closure

5.  Other headings: outlook for the 2007-2013 programmes

5.1.  Overview

5.2.  Shared management programmes in heading 2 and 3

5.2.1.  Heading 2

5.2.2.  Heading 3

5.3.  Direct management programmes in heading 1a and 4

5.3.1.  Heading 1a

5.3.2.  Heading 4

6.  Outlook for 2014-2020 programmes

7.  Conclusions

Annex 1: information sent by the Commission on 15 December 2014

Annex 2: Heading 1b: latest forecasts from Member States

Executive summary

The increasing gap between the authorised payment appropriations and the past commitments taken by the European Institutions has been one of the main developments regarding the implementation of the EU budget, in particular since 2012. This payments gap has led to a number of negative consequences in the different areas of expenditure and most notably to a growing backlog of outstanding payment claims for the 2007-2013 Cohesion policy programmes (heading 1b), which reached an unprecedented peak at the end of 2014.

This growing backlog of outstanding payment claims is due to the intersection of the peak in the 2007-2013 programme cycle with the drop in 2014 in the payment ceiling of the multiannual financial framework (MFF), in a general environment of public finance consolidation at national level. Two different factors are therefore key to understand this evolution.

Firstly, the cyclical increase of payment claims driven by the sustained implementation of the 2007-2013 Cohesion policy programmes, to be paid in the first years of the 2014-2020 MFF. After a slow start of the programmes in 2007-2009, resulting (inter alia) from the effects of the financial crisis and counter measures taken, implementation has accelerated since 2012, with payment claims increasing yearly to a historic record of EUR 61 billion in 2013 in the field of Cohesion policy, driven by deadlines for implementation and the automatic decommitment rules set out in the Cohesion policy legislation[5].

It has been difficult to accommodate such a steep increase in payment claims for the 2007-2013 Cohesion policy in the EU budget, with other programmes at cruising speed, a lower ceiling for payments in 2014, and against the backdrop of ongoing fiscal consolidation in Member States.

Indeed, the second key factor to explain this development is the significant reduction in the payment ceilings in the new MFF, which is particularly sharp (EUR 8 billion lower) in 2014. The resulting shortage of payment appropriations affects not only Cohesion (heading 1b), but also other areas of expenditure and in particular the policy areas of Growth and Jobs (heading 1a), Global Europe (heading 4) and Security (heading 3).

In order to face this challenge, the Commission put in place measures to ensure an active management of the scarce payment appropriations, namely: speeding up action to recover any undue amounts; limiting idle amounts on fiduciary accounts; reducing pre-financing percentages; making best use of maximum payment deadlines allowed; postponing calls for proposals/tenders and related contracting and giving higher priorities to countries under financial assistance.

Moreover, the budgetary authority was timely informed of the different challenges and developments and different amending budgets were proposed to increase the authorised payment appropriations.

Despite the reinforcements in payment appropriations through amending budgets authorised by Parliament and Council[6], and despite the active management of available payment appropriations by the Commission, the backlog of outstanding payment claims has kept growing: for the 2007-2013 Cohesion policy alone it reached EUR 24.7 billion at the end of 2014[7].

Thanks to the mitigating measures undertaken by the Commission, the build-up of a backlog was to a large extent contained in the other policy areas managed directly by the Commission. Most of the payment appropriations available in 2014 were used to honour contractual obligations stemming from the previous programming period and thus minimise penalties for late payments, which nonetheless showed a fivefold annual increase (to EUR 3 million)[8]. While these actions avoided larger negative financial impact for the EU budget, they entailed shifting a number of payments due-dates to 2015, with an impact on legitimate expectations from stakeholders who may have had to postpone the start of their project and/or to temporarily co-finance it to a higher degree.

The closure stage of the 2007-2013 Cohesion programmes is approaching. In 2014, the total level of payment claims received decreased to EUR 53 billion (from EUR 61 billion in 2013). In their latest forecasts (January 2015), Member States expect to submit payment claims of around EUR 48 billion in 2015 and EUR 18 billion in 2016. However, these figures cannot be taken at face value, since in 2015-2016 there will be a capping of payable claims at 95% of the whole financial envelope of the programme as established by the relevant legislation[9]. The resulting payable claims for 2015 are estimated by the Commission at some EUR 35 billion and up to EUR 3.5 billion for 2016.

The 2015 budget authorises almost EUR 40 billion in payment appropriations for the 2007-2013 Cohesion policy. This budget will cover both backlog payments (EUR 24.7 billion consuming 62% of the 2007-13 Cohesion policy budget) and new claims arrived in due time to be paid (estimated at EUR 35 billion). As a result, the backlog at the end of 2015 is estimated to decrease to a level of EUR 20 billion.

At this stage, the Commission estimates that up to EUR 23.5 billion will be needed to cover the remaining payment claims before the closure and to phase out the backlog. In its Draft Budget 2016, the Commission will fine-tune the payment appropriations for heading 1b, in order to ensure that this is achieved together with a proper implementation of the 2014-2020 programmes.

Budget year 2015 for the Cohesion policy (EUR billion)

Payment appropriations available in Budget 2015	(1)	39.5
-  Of which end-2014 backlog	(2)	24.7
-  Of which forecasts 2015 capped at 95% threshold	(3)	~35
Expected backlog end-2015	(4)=(1)-(2)-(3)	~20

Budget year 2016 for the Cohesion policy (EUR billion)

Expected backlog end-2015	(1)	~20
Maximum remaining payment claims expected to be received in 2016 before closure	(2)	~3.5
Maximum payment claims to be covered in the 2016 budget	(3)=(1)+(2)	~23.5

Likewise, the level of payment appropriations to be proposed for the other policy areas in the 2016 budget should allow to meet obligations stemming from past commitments and minimise the risk of late interest payments, but also to ensure an adequate level of implementation and contracting for the 2014-2020 programmes.

The multi-annual character of a significant share of the EU budget explains the existence of a time gap between the moment when the commitment is recorded and the actual payment against this commitment. The build-up of a structural volume of outstanding commitments (known as "RAL", the French acronym of "reste à liquider") is therefore normal and expected. Given the legal deadline for the payment of claims by the Commission[10], the year-end concentration of claims linked to the requirement to avoid decommitment and possible interruptions, a certain amount of outstanding payment claims at year-end is considered as 'normal'. However, the growing size of the backlog over the last few years has reached 'abnormal' levels[11], which pre-empt a significant and growing share of the budget of the following year and are not sustainable in terms of sound financial management.

The Commission estimates that about half of the backlog of outstanding payment claims in Cohesion policy at the end of 2013 and 2014 was 'abnormal', this means linked to the shortage of payment appropriations authorised in the budget, creating a 'snowball effect'. With the closure stage approaching, lower payment levels will be needed in 2015 and 2016 and the backlog will automatically decrease. The level of interruptions and suspensions is also foreseen to decrease as the programmes are reaching the closure. With payment appropriations of some EUR 21.5 billion for the 2007-2013 programmes in 2016, the backlog is forecasted to be around EUR 2 billion at the end of 2016.

Cohesion policy programmes 2007-2013: evolution of the backlog of outstanding payment claims at year-end 2007-2016

 

The need for phasing out the 'abnormal' backlog which has built up has been acknowledged by the two arms of the budgetary authority, the Council and the European Parliament, which jointly agreed during the negotiations on the 2015 budget to "reduce the level of unpaid bills, with a particular focus on cohesion policy, at year-end down to its structural level in the course of the current MFF" and "engage to implement, as of 2015, a plan to reduce the level of unpaid bills corresponding to the implementation of the 2007-2013 programmes to the commonly agreed level by the mid-term review of the current multiannual financial framework" .

This document provides a solid basis for a common understanding by the two arms of the Budgetary Authority, which are expected to endeavour to take decisions that allow the phasing out of the 'abnormal' backlog of unpaid bills for 2007-2013 programmes by the end of 2016.

This payment plan also provides the opportunity to draw some lessons on the budget management for the future:

1.  The agreement on amending budget 2/2014[12] at the end of 2014 was very important to largely stabilise the backlog of outstanding payment claims at a level which can be phased out over two years. The institutions have taken their responsibility in the face of a very difficult fiscal situation in many Member States.

2.  Measures of active budget management taken by the Commission have proven indispensable to deal with a shortage of payment appropriations in many policy areas. These measures will need to be maintained as long as necessary in order to avoid disproportionate disruptions for beneficiaries and/or the payment of penalty interest.

3.  Although there is a recurrent cycle in the implementation of Cohesion policy programmes, the size of peaks and troughs can be smoothened by implementing programmes as quickly as possible at an early stage in the programming period. This is especially desirable in the current economic conditions when investment is badly needed to stimulate economic recovery and competitiveness.

4.  Regular submission of claims is needed. Member States should avoid unnecessary administrative delays in sending their payment claims throughout the year. Regular submission of claims improves budgetary management and helps minimising the backlog at year-end.

5.  On the other hand, sufficient budgeting of payment appropriations is a necessary condition to properly implement the budget and avoid the accumulation of an unsustainable level of outstanding payment claims at year-end. In addition to this, the "specific and maximum flexibility", mentioned in the European Council conclusions and the statement of President Barroso in February 2013, will need to be applied in order to comply with Union's legal obligations. Furthermore, decisions of the budgetary authority should, as much as possible, allow for a smooth payment profile over the duration of the MFF.

6.  Forecasting capacity has to be reinforced. In addition to the various analyses already provided[13], the Commission will further improve its medium and long-term forecasts in order to identify at an early stage, to the extent possible, likely problems. In particular it will inform the two arms of the budgetary authority as soon as it identifies any developments in the implementation of the 2014-2020 programmes which present a risk for a smooth payment profile.

1.  Background

Since 2011, the Commission has been confronted with a growing level of outstanding payment claims at the end of the year, despite the full use of the payment ceilings in 2013 and 2014 and the recourse to the contingency margin for payments in 2014. While virtually all the payment appropriations authorised in the annual budgets have been used up, the backlog of outstanding payment claims at the end of the year for the Cohesion policy (heading 1b) and specific programmes in other headings (such as heading 4 "global Europe") has increased steadily.

The Commission has followed up on the invitation from Parliament and Council to monitor the situation throughout the year and ad-hoc inter-institutional meetings have taken place over the last years to share the assessment on the state of play. Since 2011, the Commission had to present draft amending budgets (DAB) aimed at increasing significantly the level of payment appropriations to address payment shortages. Initial lower levels of authorised payment appropriations have led to recurrent DABs, which have made more complex the decision-making process on the draft budget, which should be the main subject for Conciliation. Amending budgets were voted late, increasing the difficulty to manage the payment process.

Against the backdrop of consistently higher levels of commitment appropriations, the graph below illustrates the increasingly tight annual payment budgets and ceilings and the progressive reduction of the gap between payment ceiling and the voted appropriations, culminating in the need to use the contingency margin in 2014.

 

In December 2014, in the framework of the agreement reached on the 2014 and 2015 budgets, the European Parliament and the Council agreed the following joint statement:

The institutions agree to the objective to reduce the level of unpaid bills, with a particular focus on cohesion policy, at year-end down to its structural level in the course of the current MFF.

In order to reach this objective:

•  the Commission agrees to present, along with the joint conclusions on Budget 2015, a most up to date forecast of the level of unpaid bills by end 2014; the Commission will update these figures and provide alternative scenarios in March 2015 when a global picture of the level of unpaid bills at the end of 2014, for the main policy areas, will be available;

•  on this basis, the three institutions will endeavour to agree on a maximum target level of unpaid bills at year-end which can be considered as sustainable;

•  on this basis and while respecting the MFF Regulation, the agreed financial envelopes of the programmes as well as any other binding agreement, the three institutions will engage to implement, as of 2015, a plan to reduce the level of unpaid bills corresponding to the implementation of the 2007-2013 programmes to the commonly agreed level by the mid-term review of the current multiannual financial framework. Such a plan will be agreed by the three institutions in due time before the presentation of the draft budget 2016. Given the exceptionally high level of unpaid bills, the three institutions agree to consider any possible means to reduce the level of those bills.

•  

Every year, the Commission agrees to accompany its draft budget by a document evaluating the level of unpaid bills and explaining how the draft budget will allow for the reduction of this level and by how much. This annual document will take stock of the progress made so far and propose adjustments to the plan in line with updated figures.

As an immediate follow-up to the joint statement, on 15 December 2014 the Commission presented an updated forecast of the level of outstanding payment claims by end 2014, which is set out in Annex 1.

The present document provides an overview of the state of implementation at the end of 2014, focussing on the backlog of the 2007-2013 programmes of the Cohesion policy, in view of reducing it to an agreed level by the mid-term review of the current multiannual financial framework in 2016. The document also addresses the evolution of the backlog of the other headings, although the problem of backlog is much less acute in terms of absolute size than in heading 1b: the backlog of outstanding payment claims in other headings at the end of 2014 stood at some EUR 1.8 billion.

2.  State of play at the end of 2014

2.1.  Implementation at the end of 2014

At the end of 2014, the implementation of payment appropriations (before carryovers) amounted to EUR 134.6 billion (99% of the final authorised appropriations in the 2014 budget). The under-implementation of payments (after carryovers) is the lowest ever recorded at amounted to EUR 32 million, as compared to EUR 107 million in 2013 and EUR 66 million in 2012. Such a high level of implementation, despite the late adoption of draft amending budget 3/2014, is a confirmation of the tight constraints imposed on payment appropriations, particularly for the completion of the 2007-2013 programmes. In many cases, the corresponding budget lines were also reinforced with appropriations initially foreseen for paying the pre-financing of newly adopted 2014-2020 programmes.

During 2014, the payment appropriations for the 2007-2013 Cohesion programmes were reinforced by EUR 4.6 billion, of which EUR 2.5 billion through draft amending budget 3/2014, EUR 0.6 billion through the end-of-year transfer[14] and EUR 1.5 billion through internal transfers from the 2014-2020 programmes. These reinforcements contributed to stabilising the backlog of the 2007-2013 Cohesion programmes at the end of 2014.

A large amount of unused commitment appropriations were carried over or reprogrammed to 2015, not only for the Cohesion policy but also for the programmes under rural development (heading 2) and the migration and security funds (heading 3). As a consequence, the amount of outstanding commitments (RAL) decreased to EUR 189 billion at the end of 2014, a reduction of EUR 32 billion in comparison with the RAL at the end of 2013. However, this decrease is somewhat artificial as it results mostly from the under-implementation of the commitment appropriations for 2014-2020 programmes carried over and reprogrammed to 2015 and later years, when it will "reappear". Had all appropriations for the new programmes been committed in 2014, the RAL would have remained much closer to the 2013 level (EUR 224 billion).

The graph below shows the evolution of the level of RAL over the period 2007-2014 and the projection for the level of RAL at the end of 2015, for the budget as a whole, as well as for programmes under shared management in headings 1b, 2 and 3 and the other programmes/headings. As shown in the graph, the overall level of RAL at the end of 2015 is expected to return to a level comparable to that at the end of 2013. However, the graph also shows the distinction between the programmes under shared management in headings 1b, 2 and 3, for which the RAL at the end of 2015 is expected to go down compared to 2013, and the other programmes/headings, for which the RAL at the end of 2015 is expected to go up.

 

2.2.  Mitigating measures taken in 2014

On 28 May 2014, the Commission presented its draft amending budget 3/2014, requesting additional payment appropriations for 2014. After a lengthy adoption process, DAB 3/2014 was finally approved on 17 December 2014. Awaiting the adoption of the amending budget, during the year 2014 the Commission has put in place a series of mitigating measures in order to honour legal obligations stemming from past commitments while launching the new generation of programmes, within an exceptionally tight budgetary framework.

So as to implement the agreed policies with the appropriations authorised in the budget, the Commission followed an approach of actively managing the budget, bearing in mind three main principles:

•  Minimise the financial impact for the EU budget of interests for late payments and potential liabilities;

•  Maximise the implementation of programmes;

•  Minimise the potentially negative impact of decisions on third parties and the economy as a whole.

Accordingly, the measures to ensure an active management of the scarce payment appropriations included the following: pro-actively recovering any undue amounts; limiting idle amounts on fiduciary accounts; reducing pre-financing percentages; making best use of maximum payment deadlines allowed; postponing calls for proposals/tenders and related contracting.

These mitigating measures helped the Commission to protect its status as a first-class investor and its reputation as a reliable and secure partner. The Commission managed to minimise, as far as possible, the negative effects of payment shortages, for instance in terms of limiting the amount of interests on late payments. Despite an almost fivefold increase compared to 2013, the amount of interests paid at the end of 2014 still remains limited (EUR 3 million). The relative sharper increase for heading 1a (Competitiveness for Growth and Jobs) and heading 4 (Global Europe), as shown in the table below, illustrates the pressure on payment appropriations.

Interests paid on late payments (in EUR)
	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
Heading 1a	294 855	157 950	173 748	329 615	137 906	243 748	1 047 488
Heading 1b	1 440	5 324	6 220	11 255	31 726	71 620	103 960
Heading 2	27 819	1 807	9 576	15 713	61 879	30 991	61 985
Heading 3	13 417	59 852	48 673	50 397	29 375	13 060	7 252
Heading 4	250 204	178 468	257 818	1 266 425	335 820	247 786	1 797 825
Heading 5	43 915	442 678	237 367	60 825	142 254	46 187	8 614
Total	631 651	846 079	733 403	1 734 230	738 960	653 392	3 027 124

Interest for late payments in Cohesion policy (heading 1B) is not significant as shared management represents the major part of this heading and shared management does not lead to late interest. However, in terms of credibility, the non-respect of the regulatory deadlines for shared management policies is highly prejudicial.

3.  Terminology

This section explains a number of definitions used in this document.

3.1.  Project cycle

Before approving an operational programme or a project, the Commission reserves the appropriations by creating a commitment on a budget line for a defined amount. This transaction consumes part of the authorised commitment appropriations.

Very often, the signature of the contract for the project or the approval of the operational programme leads to a certain level of pre-financing, which allows the beneficiary to start the project without borrowing. Reaching defined milestones allows the beneficiary to submit interim payment claims and to be reimbursed for expenditure incurred linked to the programme.

However, in the case of major programmes such as research (Horizon 2020), the structural funds, the European Fisheries Fund and rural development, once a certain stage of implementation is reached, interim payment claims no longer lead to payments as they are covered by the pre-financing. Furthermore, a percentage of the total funds committed for the project or the programme is only paid at the closure when the Commission has verified that all the work has been carried out in accordance with the initial agreement. If that is not the case, the funds are partly decommitted. In certain cases, the Commission may also issue recovery orders to recover payments which were not justified.

3.2.  Outstanding commitments (RAL)

Outstanding commitments are usually referred to as 'RAL' from the French acronym for "Reste à Liquider". It is the part of a commitment that has not been consumed by any payment at a given point in time. In multiannual projects, commitments are made at the start of the project with a limited pre-financing while interim payments are made at a later stage, when the project is being implemented and the final payment is made at closure.

A large part of the EU budget concerns investments, whose implementation is spread over a number of years. The difference between commitment and payment appropriations authorised in the annual budget determines the change in the overall level of RAL. In turn, the speed at which commitments grow and the pace of programme implementation determine the normal evolution of RAL. However, the RAL further increases when insufficient payment appropriations are budgeted, regardless of the pace of implementation. In this latter case, the effect is to increase the level of outstanding payment claims at the end of the year.

The ratio between RAL and the commitments of the year is a good indicator to compare the size of the RAL of specific programmes with their financial envelope. For example, programmes and actions with an annual character, such as Erasmus or Humanitarian Aid, have a RAL/commitments ratio below one, which indicates that most commitments are paid within a year. Cohesion programmes, on the other hand, typically have a RAL/commitments ratio between 2½ and 3, which reflects the impact of the automatic decommitment rules set out in the legislation (the so-called "N+2" / "N+3" rules, see section 4.1 below). Certain programmes under heading 4 have a higher ratio, due to the complex cycle of negotiations linked to implementation. In its payment requests, the Commission takes these indicators into account.

3.3.  Cash flow constraints vs. shortage of payment appropriations

The Commission cash-flow is mostly determined by the amounts called in from Member States on a monthly basis according to the own resources rules. The Commission is not allowed to borrow money to cover cash-flow shortages. Cash-flow constraints may lead to temporary delays in payments to beneficiaries of EU funds despite the fact that sufficient payment appropriations are authorised in the budget for the financial year. This may happen, usually in the first part of the year, because the sum of outstanding payment claims at the end of the previous year and those to be paid in the first months of the current year (for instance for the European Agricultural Guarantee Fund) are larger than the maximum monthly inflow of own resources made available to the Commission. As the backlog from the previous year is phased out and the monthly inflow of resources continues later in the year, the cash-flow constraint is no longer binding in the following months of the year.

Cash flow constraints at the beginning of the year are amplified by the shortage of payment appropriations, since the monthly call for funds is based on the revenue provided for in the authorised budget as it stands, before the adoption of amending budgets increasing the level of payments, which usually takes place towards the end of the year.

Depending on the precise date of adoption (i.e. before or after 16 November of the year in question), the corresponding additional call for own resources to cover the additional payment appropriations authorised in amending budgets adopted at the end of the year might lead to cash availability only in the beginning of the next financial year, leading to possible difficulties in implementing the amending budgets in the same year.

3.4.  Backlog of outstanding payment claims at year-end

At the end of every year, there is a backlog of outstanding payment claims, i.e. claims that have been sent by the beneficiaries of EU funds and need to be paid within a defined delay (in general in less than 2 months) but that have yet not been paid[15]. That is because of one of the following three reasons:

a)  Ongoing interruptions/suspensions: Payments were interrupted/suspended for certain beneficiaries/programmes. Interruptions of payments are normally short term formal actions by which the Commission delays the payment waiting for missing information or checks of the management and control system.

b)   Timing: Payment claims not paid because they were transmitted in the very last days of the year, leaving insufficient time for processing before year-end.

c)   Lack of credits: Payment claims unpaid because authorised payment appropriations on the relevant budget line were exhausted.

Part of the backlog is considered “normal” (see points a and b). The growth of the "abnormal" backlog of outstanding payment claims, most of which is in Cohesion policy, is associated with the shortage of payment appropriations (point c), whereas the cash-flow constraints in the beginning of the year (see section 3.3 above) also have an impact. Section 4 further develops the case of the Cohesion policy.

4.  Heading 1b: evolution of backlog and outlook

This chapter looks at the specific case of the Cohesion policy (heading 1b). First, it sets out the main features of the structural funds and it explains how specific events in the past or in relation with the legislation created the present difficult situation. It then explores how a "normal" backlog could be defined and provides a detailed analysis of the situation at the end of 2014.

4.1.  Implementing the structural funds 2007-2013

Structural funds 2007-2013: main features

Projects financed out of heading 1b are organised in operational programmes. These operational programmes are proposed by Member States, and negotiated and adopted by the Commission at the beginning of the period for the whole duration of the period. Each operational programme is implemented in shared management through individual projects. This means that Member States implement the funds. The Commission participates in monitoring committees, where it has an advisory role in the project selection and monitors project implementation through annual implementation reports.

Programmes are co-financed by the EU budget; this means that the Commission does not pay the entire cost of the programme. Member States must find "match-funding" to finance part of the programmes.

Once a programme is adopted, the European Union has contracted a legal obligation for the whole period. The Commission committed automatically the appropriations on an annual basis before the end of April from 2007 to 2013, based on the financial plan of the programme and not on the actual implementation of the projects of the programme. While the EU payments can never exceed the EU budget commitments, expenditure is eligible from the beginning of the period (i.e. even before the adoption of the programme) until the end of the eligibility period.

After the approval of the programme, the Commission pays pre-financing. These payments are made automatically to the Member State and remain at its disposal until its clearing at the closure.

As the implementation of the various projects is ongoing, the Member States submit interim payments through their certifying authority. The interim payment claims are paid by the Commission based on the co-financing rate in force and provided that no interruption or suspension is decided.

This mechanism works as long as the total of pre-financing paid by the Commission and interim payment claims submitted by Member States for the programmes does not reach 95% of the share of the allocation of the programmes. Once this threshold is reached, the Member State may still send its payment claims but they are used to clear any outstanding prefinancing. The remainder will be settled at closure of the programme. Member States need to justify eligible expenditure to cover the amount of pre-financing received at the beginning of the period and the amount retained for closure (5% of the total allocation).

After the end of the eligibility period, a period of 15 months is then foreseen to prepare and submit the closure documents to the Commission and request the final payment to be settled. Before the final payment can be done, the Commission examines the closure package (i.e. closure declaration, Final Implementation Report and final claim). Given that these documents are expected by 31 March 2017, the decision on the closure (and the related final payments) will occur between 2017 and 2019.

Based on the outcome of this exercise, the 5% retained for the closure are used to pay the outstanding payment claims. Otherwise, the Commission does not pay the full amount at the closure. The amount that is not paid will be decommitted. If corrections are higher than 5%, the Commission will recover the amount unduly paid.

The N+2/N+3 rule

The N+2/N+3 rule was first established for the programming period 2000-2006. The rule foresees that a commitment made at year N has to be covered by the same amount of pre-financing and interim payment claims before 31 December N+2 (N+2 rule). For example, a commitment made in 2012 has to be fully covered by payment claims before 31 December 2014. The amount not covered is decommitted, which means that the Member State loses the funding. At present, however, there is no history of significant N+2/N+3 decommitments in the entire history of the structural funds.

The purpose of the rule is to ensure financial discipline in managing the EU funds. As commitments are made automatically once a programme has been approved, the rule obliges the Member States to implement the projects in a dynamic manner and to avoid problems at the very end of the cycle. Its existence also enables having a smoother profile of payments by obliging the Member States to submit payment claims at regular intervals. However, as explained in the next chapter, "softening" of the rule, especially in the wake of the financial crisis of 2008, reduced its regulatory effect.

This rule is at the source of the year-end concentration of payment claims: Member States have to send their payment claims before 31 December midnight, through a specific IT system. Although they are legally required to send their claims regularly throughout the year[16], experience form the past shows that many wait for the last weeks to send large amounts.

4.2.  Payment claims profile for the 2007-2013 programming period

Main drivers of the payment cycle

At the beginning of the period, significant amounts of pre-financing are paid, followed during some years by a relatively low level of interim payments as programmes set up their structures and start implementation of projects. As the N+2/N+3 rule only begins to produce its effects at the earliest at the end of the third year of the programming period, there is no pressure at the start of the framework to submit claims. Moreover, the pre-financing still covers a large part of the commitments made at the beginning of the programming period. About 2-3 years before the end of the programming period, the annual level of interim payments begins to increase as programmes reach maturity and payments claims are at cruising speed. A peak is observed at the end of the period/beginning of the following programming period, followed by a decrease to nearly zero in the following years when programmes reach the 95% threshold. As mentioned above, closure payments are made between one and three years after the end of the eligibility period.

Derogations

Three developments in the legislative framework applicable to the 2007-2013 programming period amplified the cyclical character level of interim payments:

1.  The switch from N+3 to N+2. As part of the global compromise establishing the 2007-2013 MFF, the new Member States as well as Greece and Portugal were submitted to a N+3 rule for the 2007-2010 commitment tranches and then to an N+2 rule until the end of the period. This means that by the end of 2013, these Member States had to cover two commitment tranches: the 2010 tranche and the one of 2011. Of course, Member States did not wait necessarily until the decommitment deadline to implement the programmes and to submit their payment claims, so there was not a doubling of payment claims in 2013. Nevertheless, this rule reinforced strongly the peak of 2013 with a spill-over effect on the following years through the accumulation of a growing backlog.

2.  The Member States were required to carry out a compliance check on their control systems for the funds. The results of the compliance check had to be approved by the Commission. Interim payment claims could be submitted, but only reimbursed by the Commission following approval of the compliance assessment. While most of the programmes were adopted in 2007, the submission of claims (or at least their reimbursements by the Commission) was delayed, with nearly no interim payment made in 2008.

3.  As a response to the financial crisis, there were strong calls from Member States to neutralise the 2007 commitment tranche for the N+2/N+3 rule. This was accepted by the Commission but instead of postponing the decommitment threshold of the 2007 tranche by one year, the N+2/N+3 rules were weakened further through an unanimous vote in Council to spread the obligation related to 2007 tranche in six sixths over the whole period. This so-called "Greek rule" made it possible to submit fewer payment claims in the beginning of the period, balanced by more payment claims at the end of the period.

In addition, also in response to the crisis, the eligibility period of expenditure for the 2000-2006 programmes was extended from late 2008 to 2009 (by modifying the Commission decision approving the programme) and therefore Member States continued to focus on the implementation of the 2000-2006 programmes. As a result, implementation of 2007-2013 programmes and the related submissions of 2007-2013 interim payment claims were delayed.

Comparing the 2000-2006 programmes with the 2007-2013 programmes

Whereas the 2007-2013 programming period switched from N+3 to N+2 at the end of the fourth year, the 2000-2006 programming period only had an N+2 rule, albeit with some adjustments in 2004 because of the accession of 10 Member States.

The chart below compares the cumulated interim payments for the 2000-2006 period which were made over the years 2001-2007 as a percentage of the total envelope, with the cumulated interim payments for the 2007-2013 programmes which were made from 2008 to 2014, again as a percentage of the total envelope.

Chart 1: Annual pattern of cumulative interim payments (with 1-year time-lag): 2000-2006 (EU-15) vs. 2007-2013 period (% of total envelope excluding pre-financing)

 

As shown in the chart, the cumulative payments for the 2007-2013 programmes consistently remained below the level experienced in the 2000-2006 period, albeit with a catching up towards the end of the period. This delayed profile for the 2007-2013 programmes resulted from the combination of factors set out above. It explains the under-execution of payment appropriations and the payment ceiling at the beginning of the period, as the payment profile for the 2000-2006 programmes had been used as reference for establishing the ceilings.

However, when the payment claims started catching up at a later stage, the payments were strongly constrained by the level of authorised payment appropriations and/or by the payment ceiling which led to building up of the backlog.

Evolution of backlog 2007-2014

The following chart[17] shows the evolution of the backlog for the 2007-2013 programmes over the period 2007-2016.

Chart 2: Cohesion policy programmes 2007-2013: evolution of the outstanding payment claims at year-end (in EUR billion)

 

As shown in the chart, the backlog for the 2007-2013 programmes started to increase in 2011, when it reached a level of EUR 11 billion, and arriving at a peak of EUR 24.7 billion in 2014. As explained below, the projections show a still high level of the backlog at the end of 2015, before returning to a "normal" and sustainable backlog at the end of 2016.

4.3.  Components and types of backlog

Over the year, the Commission receives the following payment claims for the structural funds:

a)  Eligible payment claims that are covered by payments in the course of the year.

b)  Payment claims that have already been covered by the pre-financing at the beginning of the programming period and that are consequently not followed by additional payments.

c)  Payment claims which can only be paid after the closure will have to wait until the Commission and the beneficiary reach an agreement on the closure.

d)  Payment claims not paid because they were transmitted in the very last days of the year, too late to be processed before year-end.

e)  Payment claims which are interrupted/suspended for certain beneficiaries. Suspensions or interruptions of payments are normally short term formal actions by which the Commission delays the payment waiting for missing information or checks of the management and control system.

f)  Payment claims unpaid at year-end because authorised payment appropriations on the relevant budget line were exhausted.

g)  

The last four categories (from c to f) remain outstanding claims at year-end, but the backlog includes outstanding payment claims according to reasons d, e and f. A certain level of outstanding payment claims at the end of the year is considered 'normal' when they correspond to reason d and e. The "abnormal" backlog only includes outstanding payment claims according to reason f.

The following chart illustrates the flow of payment claims for heading 1b, from the submission by the Member States via the identification of "payable claims" to the "normal" and "abnormal" backlog.

 

Year-end concentration of claims and time to pay

There is a very high concentration of payment claims sent by Member States in the month of December, ranging from 27% to 35% of the annual total over the period 2011-2014. For each payment claim received, the Commission needs to carry out controls before proceeding with the disbursement. The larger the number of claims received in the last weeks of the year, the higher the risk of claims not being reimbursed before the end of the year.

For this reason, the Commission regularly encourages Member States to send their claims more regularly throughout the year.

The following chart shows the monthly evolution of the submission of payment claims for the 2007-2013 programmes between 2011 and 2014.

Chart 3a: Monthly pattern of cumulative interim payment claim submission for 2007-2013 period (in % of total)

 

This chart above shows clearly a recurrent very steep increase of the request of payment claims at the end of the year.

Chart 3b: Concentration of payment claims submission during the last two months of the year (percentage received in November and December) between 2011 and 2014

 

The charts illustrate that more and more claims have arrived late in the year, due to the growing pressure of the N+2 rule. The removal of the N+3 rule in 2013 meant that all Member States had an N+2 rule except Romania, Slovakia and Croatia. It had a major impact on the volume of claims received in that year. The amount of claims arriving too late to be paid in the year depends on the total amount of claims received in the year and on its profile within the year.

Impact of interruptions and suspensions

The Commission uses a number of preventive mechanisms to protect the EU budget before it makes payments to Member States when it is aware of potential deficiencies. These are especially valuable for improving control systems in the Member States and thus reducing the need for future financial corrections by the Commission.

As a consequence, some payment claims are not immediately payable as they have been interrupted or suspended by the Commission pending improvements in the control systems to be made. While most of these claims will ultimately not be rejected, they cannot be paid immediately.

In accordance with the regulation[18], the Commission may:

•  interrupt the payment deadline for a maximum period of 6 months for 2007-13 programmes if there is evidence to suggest a significant deficiency in the functioning of the management and control systems of the Member State concerned; or if the Commission services have to carry out additional verifications following information that expenditure in a certified statement of expenditure is linked to a serious irregularity which has not been corrected.

•  suspend all or part of an interim payment to a Member State for 2007-13 programmes if there is evidence of serious deficiency in the management and control system of the programme and the Member State has not taken the necessary corrective measures; or if expenditure in a certified statement of expenditure is linked to a serious irregularity which has not been corrected; or in case of serious breach by a Member State of its management and control obligations. Where the required measures are not taken by the Member State, the Commission may impose a financial correction.

Estimating the "normal" backlog

As explained before, the "normal" backlog is the total of the claims that are interrupted or suspended and the claims that arrive too late to be paid in the year. Claims arriving during the last ten calendar days of the year can be considered as claims arriving too late to be paid as the Commission must have sufficient insurance that it will be able to fully execute the appropriations available in the budget. However, some of the claims interrupted or suspended are also part of the claims arriving too late to be paid and should not be counted twice.

Accordingly, the "normal" backlog will grow with the total number of claims received over the year and its relative concentration over the last days of the year.

For the 2010-2014 period, the chart below gives an overview of the payment claims received, the backlog at year-end and the claims arriving too late to be paid or suspended.

Chart 4 Heading 1b: Claims, backlog, suspensions 2010-2014

 

Over the last three years (2012-2014), the "normal" backlog (i.e. payment claims received in the last ten days of the year or interrupted or suspended claims even if they have been received before the last ten days) can be estimated at about half the value of the total backlog reached at the end of each year. The other half was linked to the shortage of payment appropriations authorised in the budget, which has created a "snowball effect"[19].

With the declining level of claims expected in 2015 and 2016, the expected reduction of cases interrupted/suspended and the absence of pressure from the N+2 rule at end 2015[20], the "normal" backlog is also expected to decline sharply.

4.4.  Outlook for 2007-2013 payments (claims) in 2015 and 2016

2015 and 2016 estimate based on Member States' forecasts

The Regulation governing the 2007-2013 Funds[21] requires Member States to send the Commission a forecast of their likely interim payment claims for the year N and the year N+1 at the latest by 30 April of year N. During the last years, Member States have agreed to update of this information in September of year N, in order to assess more accurately the growing level of outstanding payment claims (backlog) and the significant concentration of payment claims submitted in the last months of the year.

However, the new Regulation governing the 2014-2020 Funds[22] requires the Member States to send their forecast of interim payment applications for the year N and N+1 by 31 January of year N (with an update by 31 July). This new deadline has been applied on voluntary basis by Member States in 2015 for their 2007-13 programmes on the basis of a request of the Commission, confirmed in December 2014. According to the data received by the Commission as at 3 March 2015, Member States currently estimate to submit around EUR 48 billion of payment claims (both payable and non-payable) in 2015 and around EUR 18 billion in 2016[23].

As previously explained, not all payment claims will directly result in payments because of the need to take into account the "95% ceiling" in payments set by Article 79 of Regulation 1083/2006[24]. As more and more programmes reach the "95% ceiling", this correction will become far more significant in 2015 and later years. Consequently, the actual figures of the expected payable claims are lower than those forecasted by Member States, because the claims above the 95% ceiling are considered at closure only. Based on these capped forecasts, the Commission expects to receive a total amount of payable payment claims of around EUR 35 billion in 2015. The corresponding figure for 2016 is currently around EUR 3 billion. This amount for 2016 will become more precise (and could be slightly higher) once Member States submit missing data or revise transmitted data for some operational programmes.

Annex 2 provides more details regarding the Member States' forecasts of payment claims to be submitted in 2015 and 2016 for the 2007-2013 Cohesion programmes.

Commission estimate based on execution

At the end of 2014, the total amount of pre-financing and interim payments made was EUR 266.1 billion. The total envelope for the programmes of the Cohesion policy 2007-2013 is EUR 347.3 billion. Taking into account the decommitments already made so far and the decommitment risk due to the implementation of the N+2/N+3 rule at the end of 2014 but still pending confirmation (a total maximum amount of some EUR 0.9 billion since the beginning of the period), the maximum amount still to be paid is around EUR 80.3 billion. However, 5% of the amounts of each programme have to be paid only at the closure (EUR 17.3 billion).

Consequently, the expected level of interim payment claims still to be paid in 2015 or the following years is around EUR 63 billion or 18% of the total envelope, which includes the backlog at the end of 2014 (EUR 24.7 billion). The maximum level of payable new payment claims to be received in 2015 or in the following years, before the closure, is EUR 38.3 billion. If an amount up to EUR 35 billion of payment claims are to be received in 2015, the remaining amount of up to EUR 3.5 billion would be received in 2016.

Estimated backlog at the end of 2015 based on corrected Member States' forecasts

The level of payment appropriations authorised in the 2015 budget is EUR 39.5 billion. This amount will cover both the pre-2015 backlog (EUR 24.7 billion) and the new claims (estimated at EUR 35 billion). Consequently, the expected backlog at the end of 2015 would amount to EUR 20 billion, of which at least about half of it or about EUR 10 billion would remain as abnormal backlog.

In EUR billion
Backlog end 2014(adjusted)	Member States' forecasts of 2015 claims corrected by 95% threshold	Payment appropriations authorised in the 2015 budget	Forecasted backlog end 2015
24.7	~35	39.5	~20

4.5.  Payment claims expected for 2016

As set out above, the backlog at the end of 2015 is expected to be around EUR 20 billion, provided Member States' forecasts prove accurate. Furthermore, up to EUR 3.5 billion of payable claims are still expected before the closure of the programmes. Given this relatively limited amount of payment claims and since there will be no N+2 pressure anymore, there is no reason to assume that a large amount of these payment claims will arrive too late to be paid in 2016.

The Commission will fine-tune its request in the 2016 Draft Budget, taking into account the "normal" backlog at the end of 2016. This "normal" backlog – covering the very late submission of claims and the remaining interruptions/suspensions – would however be very low compared to previous years, since the level of new claims to be received in 2016 is also very low and the Commission expects Member States to correct deficiencies and submit "clean" claims. It could be in the order of magnitude of EUR 2 billion. This "normal" backlog at year-end 2016 will therefore have to be covered in the 2017 budget. The amount to be included in the 2016 budget would therefore be around EUR 21.5 billion.

4.6.  Summary of information used to calculate the payment claims and the backlogs

The following table summarizes the information on the envelope of the programme, the expected use of the budget appropriations available in the budget 2015 and the maximum payment claims expected in 2016.

Outstanding interim payments 2015-2017 (EUR billion)

Envelope of the programme	(1)	347.3
-  Of which pre-financing and interim payments made until end-2014	(2)	266.1
-  Of which reserved for closure (5%) and decommitments made	(3)	18.2
Maximum amount of payable interim payments (2015-2017)	(4)=(1)-(2)-(3)	~63.0
-  Of which backlog end-2014 (outstanding payment claims)	(5)	24.7
-  Of which maximum amount of payable interim payments in 2015-2017	(6)=(4)-(5)	38.3

Budget year 2015, EUR billion

Appropriations available Budget 2015	(1)	39.5
-  Of which end-2014 backlog	(2)	24.7
-  Of which forecasts 2015 corrected by 95% threshold	(3)	~35
Expected backlog end-2015	(4)=(1)-(2)-(3)	~20

Budget year 2016, EUR billion

Expected backlog end-2015	(1)	~20
Maximum remaining payment claims expected to be received in 2016 before closure	(2)	~3.5
Maximum payment claims to be covered in the 2016 budget	(3)=(1)+(2)	~23.5

4.7.  Payment at closure

The closure of structural funds has its own payment dynamics. Each Member State sends its closure documents by programme at the latest by 31 March 2017. The Commission informs the Member State of its opinion on the content of the closure declaration within five months of the date of its receipt, provided that all information has been submitted in the initial closure document[25]. As a rule, payments for the closure will occur only after 2016. The total amount reserved for the closure (5% of the overall allocation) is EUR 17.3 billion, but the level of payments will be influenced by the quality of implementation of the programme during the whole period. Possible closure decommitments in the Cohesion policy may reduce the needs for payments.

As an indicative estimate, for the period 2000-2006, the percentage of de-commitment at closure was 2.6% of the total envelope for the European Social Fund (ESF) and 0.9% for the European Regional Development Fund (ERDF). However, for ESF there are still some EUR 0.5 billion of RAL that is related to problematic cases with irregularities, and consequently the Commission estimates that the final percentage of decommitments at the closure will be around 3% for that Fund. The Commission does not exclude that decommitments at closure could be higher than in the past period so the above mentioned estimate should be considered as a prudent indication.

Closure requests are not taken into account in the analysis of the reduction of the normal part of the backlog, as most of them are paid in 2017-2019 or subsequent years and will in any event not all lead to payments, since unduly paid amounts will first be cleared before the final payment will be made.

5.  Other headings: outlook for the 2007-2013 programmes

5.1.  Overview

Following the detailed analysis of the specific case of the Cohesion policy (heading 1b) as set out in section 4 above, this section looks at the situation in the other headings, which can be summarised as follows:

-  Appropriations for the European Agricultural Guarantee Fund (heading 2) are non-differentiated whereby payments and commitments are budgeted at the same level. Consequently, there is no backlog at year-end;

-  The management of Rural Development, the European Fisheries Fund (heading 2) and the Asylum, Migration, Borders and Security funds (heading 3) is shared with Member States, in a manner similar to Cohesion policy. Whereas Rural Development so far had no backlog, this is not the case for the other funds;

-  Most of the other programmes (headings 1a and 4) are managed by the Commission. In view of payment shortages, many of these programmes have been subject to the mitigating measures which the Commission has put in place during 2014 (and in some case already in 2013), ranging from reduction of pre-financing (with due consideration of the type and financial soundness of implementing partners, recipients and beneficiaries), to postponement of final payments or budget support payments, abstaining from launching new commitments, and delaying contracting. Most of these mitigating measures, however, only postpone the time of disbursement, while commitments still have to be honoured.

The table below provides an overview of the evolution of the backlog for headings 1a and 4. Whereas there is a clear upward trend for the backlog for heading 4, which in 2014 reached its highest level in recent years, the evolution of heading 1a is less clear.

Backlog at year-end (in EUR million)

	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
Heading 1a	1 679	507	291	628	604	567	551	541
Heading 4	172	178	284	226	387	367	389	630

5.2.  Shared management programmes in heading 2 and 3

5.2.1.  Heading 2

European Agricultural Guarantee Fund (EAGF)

There is no backlog for the European Agricultural Guarantee Fund (EAGF) as the fund is based on non-differentiated appropriations.

European Agricultural Fund for Rural development (EAFRD)

So far there has been no backlog for Rural Development: the Commission has always been able to pay all payment claims in time. Taking into account the size of the Rural Development programme and the 95% rule which also applies, the maximum level of interim payments which might still be paid before the closure is around EUR 8.7 billion for the 2007-2013 period. The payment appropriations authorised in the 2015 budget for the 2007-2013 programmes amount to EUR 5.9 billion. The remaining amount of EUR 2.8 billion is due to be paid in 2016, following the submission by the Member States of the final quarterly declaration, due in January 2016.

The total amount reserved for the closure is around EUR 4.8 billion. The actual amount to be paid will depend on the decommitments. As an illustration, by applying the 1.5% rate of decommitments experienced during of the previous 2000-2006 closure period, some EUR 1.5 billion would be decommitted. Closure payments are expected to take place between 2016 and 2019.

European Fisheries Fund (EFF)

The EFF management mode is similar to the Cohesion policy (heading 1b). However, since it has no N+3 rule, the EFF did not encounter the specific problem of the transformation of the N+3 rule to the N+2 rule between the commitment tranche 2010 and the commitment tranche 2011. Moreover, it did not have the "Greek rule" either, although the start of the programmes was also slightly delayed by the obligations related to the management and control systems. Nevertheless, in recent years, the EFF backlog has been very important. At the beginning of 2014, the level of the backlog was at the level of the voted payment appropriations for the programmes 2007-2013.

As to the timing of payment claims during the year, throughout 2010-2014 two-thirds of the annual payment claims were received in the months November and December. The following chart shows the level of the backlog from 2011 to 2014 for the programmes 2007-2013 of the EFF together with the initial payment appropriations of the following year.

 

The main reason behind the reduction of the EFF backlog at the end of 2014 has been the redeployment of all available payment appropriations within the budget chapter (including all payment appropriations for the EMFF shared management – due to the delay in the adoption of the new legal basis) and the reinforcements received in the draft amending budget 3/2014 (adopted as amending budget 2/2014) and in the end-of-year transfer.

The higher level of payments authorised in the 2015 budget should allow reducing the backlog to its normal level of around EUR 0.1 billion.

5.2.2.  Heading 3

Asylum, Migration, Borders and Security policies

The common asylum and immigration policies in the 2007-2013 period were mainly implemented through the General Programme “Solidarity and Management of Migration Flows” (SOLID). This General Programme consisted of four instruments: External Borders Fund (EBF), European Return Fund (RF), European Refugee Fund (ERF) and European Fund for the Integration of third-country nationals (EIF).

The following graph shows the growing level of outstanding payment claims at year-end for the programmes in the field of asylum, migration, borders and security.

 

The RAL has increased from EUR 150 million at the beginning of 2007 to EUR 2.6 billion in 2014, despite EUR 300 million decommitted during the period 2007-2014. Some EUR 1.9 billion remains to be paid on the programmes 2007-2013. The payment appropriations authorised for the programmes in the 2015 budget are slightly above EUR 600 million, including the appropriations for the initial and annual pre-financing payments of the new programmes 2014-2020.

Taking into account the amount which will be paid at the closure (estimated at some EUR 1 billion) and the fact that second pre-financings could not be paid in 2013 and 2014 due to lack of payment appropriations, the payment needs to reduce the backlog for the programmes 2007-2013 to a normal level at the end of 2016 are estimated at around EUR 235 million.

5.3.  Direct management programmes in heading 1a and 4

5.3.1.  Heading 1a

This section gives an overview of the payments situation of the programmes under heading 1a at the end of 2014.

Outstanding payment claims at year-end

The chart below shows the evolution of the outstanding payment claims at year-end for the main programmes under heading 1a.

 

The high level of outstanding payment claims at the end of 2007 mainly results from the project cycle of the 6^th Framework Programme for Research (FP-6), and the particularly high number of open commitments at that time. In addition, the research contracts stipulated that audit certificates were required before cost claims could finally be paid.

The mitigating measures taken by the Commission in 2014 (see section 2.2 above) to address the shortage of payment appropriations prevented the increase of outstanding payment claims at the end of 2014. Measures included the reduction the level of pre-financing and delaying the signature of new contracts/grant agreements, thus shifting part of the payments to the following year. While containing the level of outstanding payment claims, a resulting side-effect of those measures has been the slowing down of the implementation of the 2014-2020 programmes. In some cases, more drastic measures had to be taken as to give priority to payments addressed to the more vulnerable beneficiaries.

Evolution of outstanding commitments (RAL)

The broadly stable level of outstanding payment claims at year-end for programmes under heading 1a is in sharp contrast with the clear upward trend in the level of outstanding commitments (RAL), as shown in the chart below:

 

To a large extent, the increasing RAL in heading 1a results from the widening gap between the commitment and payment appropriations for research, the largest spending programme in this heading. This is illustrated in the chart below, which shows the declining pattern of the ratio between payments and commitments.

 

As an example of how projects in heading 1a are being implemented, the project cycle for the Research programmes is described below.

Project cycle Research

Research programmes are implemented through multiannual work programmes which include calls for proposals, public procurements, studies, experts groups, participation in international organisations, seminars and workshops, evaluation and monitoring. Around 90% of the research programmes are related with calls for proposals, the remaining 10% with other activities.

The annual work programme for year N is adopted by the Commission in the middle of year N-1. From the second half of year N-1 the calls for proposals are launched. In most cases the submission of proposals usually takes place within three months after the publication of the call for proposals. Global commitments are made after the adoption of the work programme in year N and at the latest before the contract negotiations (usually at the time of the call deadline). The evaluation of proposals (three months) and selection (one-two months) are followed by the contract negotiation (from one to six months) and signature (up to a few months). The Commission / executive agency has eight months between the call deadline and the grant signature (the so-called "time to grant"), of which five months to inform the applicants about the outcome of scientific evaluation and three months for preparation of the grant agreement. Once the individual commitment is made and contract is signed, the pre-financing should be paid within 30 days from the signature of the agreement or from 10 days before the starting date of the action whichever is the latest. Following the structural measures taken by Research DGs in 2014, in many cases, the pre-financing of the year N commitment is now paid in year N+1 instead of year N. Interim payments are based on financial statements and linked to periodic reports, usually every 18 months. The final payment of 10% is paid on acceptance of the final report.

For all other actions foreseen in the work programme, the provisional commitments are made in year N and the advance payments are paid the same year. The rest is paid in year N+1.

Payment shortages Research: practical consequences

In order to manage the shortage of payment appropriations within the Research programmes, in 2014 a total amount of EUR 236.5 million was transferred from "Horizon 2020" 2014-2020 lines to reinforce 2007-2013 completion budget lines for the same programmes, delaying the pre-financing of the Horizon 2020 calls launched in 2014 to 2015. This was not the case in previous years, and results in a delay in the implementation of new programmes.

Research takes time and withholding signature of contracts and funding is not consistent with the objective of enhanced research efforts to support economic growth. The increase in the level of payment appropriations authorised for Horizon 2020 in the 2015 budget is expected to allow a partial catching up of this key programme.

Erasmus+

Erasmus+ provides a good example of an annual programme for which the level of payments closely follows the level of commitments, since the lifecycle of most actions is linked to the academic calendar.

Because of the payments shortage, however, the increase in payment appropriations in 2014 did not match the increase of commitment appropriations which is set to continue over the 2014-2020 period. This shortfall in payments in 2014 can also be seen in the ratio between payments and commitments in the chart below.

 

As a result, in 2014 it was not possible to pay part of the second pre-financing to National Agencies, which are meant to finance mobility actions. While the situation should improve slightly, Erasmus+ is expected to still be confronted with similar constraints in 2015.

Transport and Energy

The chart below shows the growing divergence between the level of commitments and payments for the Transport and Energy policy areas.

 

The payment appropriations authorised in the 2015 budget will suffice to cover the first pre-financing of the 2014-2020 projects and to partially tackle the 2007-2013 RAL, which is estimated at more than EUR 2 billion.

European Economic Recovery Plan (EERP)

Compared to the high level of commitments in 2009 and 2010, the implementation of payments for this programme started slowly since EERP projects mostly consist of large-scale infrastructure projects.

 

In particular in 2014, payment appropriations were not sufficient to cover all the payment claims received during the year, even after the late adoption of draft amending budget 3/2014 which provided additional payment appropriations. At the end of 2014, the RAL still stood at EUR 2 billion, half of the amount initially committed for the EERP. The level of payment appropriations authorised in 2015 amounts to EUR 407 million, which is expected to cover estimated needs for the year.

5.3.2.  Heading 4

The chart below shows the level of outstanding commitments (RAL) for programmes under heading 4 since 2007.

 

Heading 4 comprises short-term crisis-response instruments, longer-term instruments which use multiannual programming, and ad-hoc instruments such as Macro-Financial loan and grant assistance. Three large instruments (the Instrument for Pre-accession Assistance II (IPA), the European Neighbourhood Instrument (ENI) and the Development Cooperation Instrument (DCI)), using multiannual programming, account for 73% of expenditure under this heading. The support to third countries which is funded under these programmes typically has a life-cycle of around 6-8 years. The crisis-response instruments (Humanitarian Aid, Instrument contributing to Stability and Peace, Common Foreign and Security Policy) and the Macro-Financial Assistance, on the other hand, have much shorter payment cycles of 12-18 months.

Since 2013, most instruments in heading 4 experienced serious shortages in payment appropriations, affecting first the humanitarian and crisis-related instruments with fast-disbursing implementation cycles, and thereafter instruments such as the Development Cooperation Instrument and the European Neighbourhood Instrument where the payments are mostly related to existing contracts and commitments. The situation worsened in 2014, due to the overall reduction in the available payments compared to 2013. For some of the programmes, the reinforcement through draft amending budget 3/2014 (and other actions such as transfers)[26] came very late and was insufficient to cover the outstanding backlog.

Measures put in place (see section 2.2 above) could only partly mitigate the effects of the payment shortage by postponing the time of disbursement, while past commitments still have to be honoured.

Outstanding payment claims at year-end

Overall, the outstanding payment claims at year-end 2014 for heading 4 increased considerably. This is mostly due to a sharp increase of claims and the lack of related payment appropriations as in the case of the European Neighbourhood Instrument and the Development Cooperation Instrument, as shown in the chart below.

 

On the other hand, the reinforcements in payment appropriations authorised in the 2013 and 2014 budgets allowed redressing the level of outstanding payment claims for Humanitarian Aid[27]:

 

As set out above, the RAL of heading 4 and of the three large long-term instruments in particular, has been steadily rising over the past five years, in line with the commitment levels of the previous MFF. Programmes initially committed in 2010, for example, will have been formalised with the beneficiary third country during 2011, and contracts concluded up to 2014. It follows that many of these larger programmes, committed at a time when commitments were rising steeply, now need to be paid for. The level of payment appropriations authorised in the 2015 budget is expected to reduce the gap, which should help to stabilise the situation but the situation will continue to be tense and both the gap and RAL is still expected to increase for many instruments such as the Development Cooperation Instrument.

6.  outlook for 2014-2020 programmes

The 2016 budget will have to include sufficient payment appropriations not only to phase out the abnormal level of outstanding payment claims stemming from commitments related to 2007-2013 programmes, but also for the 2014-2020 programmes in heading 1a and 4, whose implementation has been hampered by the payment shortages. The 2016 budget must also include the necessary payment appropriations for other funds, such as rural development (heading 2) to avoid the creation of a new backlog which did not exist in the past.

The Commission will assess the 2016 payment needs for the 2014-2020 programmes in the 2016 Draft Budget.

7.  Conclusions

In recent years, and particularly in 2014, the level of payment appropriations was insufficient to cover incoming payment claims. In turn, this led to a growing backlog of outstanding payment claims at year-end, in particular for the 2007-2013 programmes of the Cohesion policy. The Commission took a number of mitigating measures to minimise the negative effects of payment shortages, by meeting, as far as possible, obligations stemming from past commitments. However, as a side-effect, implementation of the 2014-2020 programmes was hampered.

Payment appropriations in the 2015 budget are expected to lead to a reduction in the backlog of outstanding payment claims for the 2007-2013 programmes. The Commission has identified the payment level necessary to phase out the abnormal level of outstanding payment claims for the 2007-2013 programmes by the end of 2016. In its draft budget 2016, the Commission will propose payment appropriations, accordingly.

The Commission considers that, on this basis, the three institutions can engage to implement a plan to reduce the level of unpaid bills corresponding to the implementation of the 2007-2013 programmes to a sustainable level by the end of 2016.

Annex 1: information sent by the Commission on 15 December 2014

On 15 December 2014, the Commission presented the expected backlog for 2007-2013 Cohesion programmes at the end of 2014 and 2015, as follows:

	2010	2011	2012	2013	2014 (*)	2015 (*)
Backlog of unpaid bills at year-end (EUR billion)	6.1	10.8	16.2	23.4	Up to 25 (1)	19 (2)

(*) Commission estimates based on adjusted Member States’ forecasts

(1) Taking account of additional payment appropriations in Draft Amending Budget 3/2014 as finally approved.(2) Taking account of additional payment appropriations in Draft Amending Budget 3/2014 as finally approved and payment appropriations authorised in the budget 2015.

The Commission also gave a breakdown of the expected backlog for 2007-2013 Cohesion programmes at end-2014. As set out in the table below, the total level of payment claims actually received by year-end 2014 was some EUR 1.5 billion below the forecasts prepared by the Member States, and some EUR 2.5 billion above the upper range forecasted by the Commission.

EXPECTED BACKLOG AT THE END OF 2014

EUR billion

(1)	Payment claims received by end of 2013 and not paid by end-2013 (backlog)	23.4
(2)	Payment claims received by end November 2014	31.4
(3) = (1) + (2)	Payment claims requested by end-November to be paid in 2014	54.8
(4)	Authorised level of payment appropriations (with Amending Budget 3/2014)	49.4
(5) = (3) – (4)	Backlog by end of November 2014, requested to be paid by end-2014	5.4

		Forecast	Actual realisation
	Member States' forecasts of payment claims to be submitted in December 2014	23	21.5
	Commission forecasts of payment claims to be submitted in December 2014	18 - 19	21.5

Forecast for backlog of unpaid bills at the end of 2014: up to EUR 25 billion.

Finally, the Commission presented by country the Member States' estimates of payment claims to be submitted for the Cohesion policy in 2014 (EUR 54,33 billion), the payment claims sent up to 31 October 2014 (EUR 31,36 billion) and as a consequence, the payment claims to be submitted in November and December (EUR 22,97 billion).

The Commission added that "Taking into account the average error rates observed in the 'gross' forecasts of Member States over recent years and the 95% ceiling in payments before closure required by Art. 79 of Reg. 1083/2006, the Commission estimates at EUR 18-19 billion the claims to be received in December". This is consistent with the tables set out above.

Annex 2: Heading 1b: latest forecasts from Member States

This annex sets out the latest forecasts from the Member States as regards the submission of payment claims for the 2007-2013 Cohesion programmes in 2015 and 2016, making a distinction between gross forecasts (listed by Member States) and capped forecasts (see explanation in section 4.4).

Member States' forecasts (in EUR billion)
Period 2007-2013		2015* Gross forecasts	2016 Gross forecast
AT	Austria	0,09	0,00
BE	Belgium	0,24	0,06
BG	Bulgaria	1,35	0,00
CY	Cyprus	0,06	0,00
CZ	Czech Republic	4,01	3,75
DE	Germany	2,43	0,95
DK	Denmark	0,04	0,03
EE	Estonia	0,09	0,00
ES	Spain	4,65	1,74
FI	Finland	0,21	0,02
FR	France	1,92	0,34
GR	Greece	0,75	0,00
HR	Croatia	0,22	0,31
HU	Hungary	3,86	1,24
IE	Ireland	0,03	0,01
IT	Italy	5,07	1,44
LT	Lithuania	0,09	0,00
LU	Luxemburg	0,01	0,00
LV	Latvia	0,54	0,09
MT	Malta	0,14	0,04
NL	Netherlands	0,21	0,10
PL	Poland	8,92	3,99
PT	Portugal	0,52	0,06
RO	Romania	6,64	2,81
SE	Sweden	0,11	0,00
SI	Slovenia	0,38	0,18
SK	Slovakia	2,68	0,64
UK	United Kingdom	1,52	0,25
CB	Territorial Cooperation	1,16	0,25
TOTAL		47,93	18,32
TOTAL CAPPED FORECASTS***		34,74	2,95**
*  The figures of 2015 forecasts are calculated using - for the Operational Programmes for which Member States have not sent any forecast in January 2015 - the related forecasts sent in September 2014.
**  The maximum payable amount in 2016 is EUR 3,5 billion of which EUR 3 billion is already confirmed by Member States at this stage. *** Capping is the application of the 95% rule which foresees that interim payments may only be paid before the closure as long as the sum of payments is lower than 95% of the allocation of the programmes.

8.6.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavec mnenja: Arne Lietz

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da bosta v Združenih narodih sprejeta okvir globalnih razvojnih ukrepov do leta 2030, z glavnim poudarkom na ciljih trajnostnega razvoja, in okvir globalnih podnebnih ukrepov za isto obdobje; ugotavlja, da je zato leto 2015 bistvenega pomena za prihodnost človeške vrste in našega planeta; poudarja, da mora EU pomagati pri ustvarjanju razmer za ugoden razplet konference o razvojnem financiranju, ki bo potekala v Adis Abebi od 13. do 16. julija 2015, in uspešno sprejetje in izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, med drugim tudi s proračunskimi odločitvami, s katerimi bo mogoče v celoti izkoristiti možnosti uporabe virov za razvojno pomoč; se zaveda obveznosti upoštevanja načela usklajenosti politik za razvoj;

2.  opozarja, da so se države članice EU skupaj in posamično zavezale, da bodo do leta 2015 raven svoje uradne razvojne pomoči povečale na 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND), pri čemer bo vsaj 0,20 % BND namenjenega najmanj razvitim državam, države, ki so se EU pridružile leta 2004 ali kasneje, pa si bodo prizadevale, da bi uradno razvojno pomoč povečale na 0,33 % BND; ugotavlja, da se razvojna pomoč EU upošteva pri doseganju teh ciljev, zaradi česar je primanjkljaj večine držav članic, povezan z uradno razvojno pomočjo, nekoliko manjši; poudarja, da mora biti vsaj 50 % uradne razvojne pomoči EU namenjene najmanj razvitim državam;

3.  opozarja, da so se razvite države zavezale, da bodo državam v razvoju za podnebne ukrepe iz različnih virov zagotovile nova in dodatna finančna sredstva, ki naj bi do leta 2020 dosegla 100 milijard USD letno; poudarja, da je treba spoštovati zahtevo glede dodatnosti, in poudarja, da povečanje porabe razvojne pomoči EU za izpolnjevanje ciljev, ki so tesno povezani s podnebnimi cilji, pomeni, da je treba skupni obseg razvojne pomoči povečati vsaj za enako vsoto; potrjuje, da bi bilo treba razvojno pomoč EU porabiti učinkoviteje in da bi morala biti uradna razvojna pomoč usmerjena v sektorje, ki jo najbolj potrebujejo, in sicer krepitev zmogljivosti, dobro upravljanje, zdravstvo, izobraževanje, kmetijstvo, oskrba z vodo in energetika;

4.  poudarja, da se načelo dodatnosti uporablja za financiranje, ki je bilo namenjeno za operacije reševanja beguncev in vzpostavljanje sprejemnih zmogljivosti za spoprijemanje z množičnimi prihodi migrantom na območju Sredozemlja;

5.  opozarja na izredne humanitarne razmere v Siriji, Iraku, Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki, Jemnu in Ukrajini ter na razmere v državah, ki so jih najbolj prizadele naravne nesreče, kot sta Haiti in Nepal, in ebola; poudarja, da so se izzivi za EU kot globalnega akterja zaostrili zaradi kompleksnosti kriz; opozarja na politične posledice daljnosežnih proračunskih rezov in vztraja, da je treba Generalnemu direktoratu za humanitarno pomoč in civilno zaščito zaradi neobičajno velikega obsega trenutnih humanitarnih potreb v svetovnem merilu nameniti ustrezno financiranje;

6.  poudarja potrebo po tem, da se več pozornosti namenja vprašanju razvoja in da se pojasnijo viri financiranja v novem akcijskem načrtu za boj proti neurejenim migracijam; poziva, naj se zagotovi dovolj finančnih sredstev za ukrepanje, s katerim se poskuša odpraviti vzroke neurejenih migracij, in poudarja, da mora biti takojšnji odziv osredotočen na zagotavljanje humanitarne pomoči in skladnosti razvojnih politik;

7.  opozarja na potrebo po spoštovanju načela usklajenosti politik za razvoj pri vseh zunanjih ukrepih Evropske unije, da se čim bolj poveča učinek razvojnih programov;

8.  poziva Svet, naj vsem predlogom priloži oceno finančnih posledic in tako natančno prikaže, kako je dodeljena humanitarna pomoč;

9.  poudarja, da je zelo pomembno, da sredstva za plačila v poglavju za humanitarno pomoč ostanejo vsaj na enaki ravni kot sredstva za obveznosti, da ne bi, tako kot v zadnjih letih, zaradi velikega in stalnega pomanjkanja finančnih sredstev znova prihajalo do zapletov pri nujnih posredovanjih in kopičenja neplačanih računov, kar je negativno vplivalo tudi na izvajalce; poudarja, da je enaka sredstva treba nameniti tudi rezervi za nujno pomoč;

10.  poudarja, da sta ponovno vzpostavljanje pravne države in spodbujanje človekovega razvoja v propadlih državah bistveno daljša in dražja procesa, in zato vztraja, da bi bilo treba v okviru proračuna za leto 2016 več pozornosti nameniti regiji Sahela, Afriškemu rogu in srednji Ameriki ter najmanj razvitim državam;

11.  je zaskrbljen zaradi različnih ocen glede neporavnanih računov na področju humanitarne pomoči, obveznosti pa medtem rastejo; zato poudarja potrebo po primernem proračunu, ki bo EU omogočal izvajanje njenih ukrepov na področju humanitarne pomoči; zato poziva k povečanju finančnih sredstev za humanitarno pomoč in zmanjšanje tveganja nesreč; odločno nasprotuje kakršnemu koli prerazporejanju denarja, ki je bil namenjen za razvoj in humanitarno pomoč;

12.  poudarja, da je pomembno, da Svet izpolni svojo obljubo, da bo za vsak ukrep, ki ga sprejme, rezerviral in namenil denar; poudarja, da bi bilo treba denar, ki ni bil porabljen v proračunih za leti 2014 in 2015, samodejno prenesti v proračunsko leto 20156;

13.  poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo program učinkovitosti pomoči s spodbujanjem soudeležbe partnerskih držav, usklajevanjem z razvojnimi strategijami teh držav, vzajemno odgovornostjo in zmanjševanjem razdrobljenosti pomoči prek večjega usklajevanja med različnimi mehanizmi pomoči in donatorji;

14.  poziva k ohranjanju razvojnega osredotočanja in značaja uradne razvojne pomoči, tudi s sistemom poročanja, ki je pregleden in odgovoren;

15.  poziva Komisijo, naj – glede na to, da je izrazila željo po precejšnji razširitvi uporabe kombiniranja v prihodnjih letih – izvaja priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o uporabi kombiniranega financiranja in naj oceni mehanizem kombiniranja posojil in nepovratnih sredstev, zlasti z vidika razvoja ter finančne dodatnosti, preglednosti in odgovornosti;

16.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva zagotavljati, da bodo – v uporabnikom prijazni in dovolj nadrobni obliki – na voljo informacije in podatki o razvojni pomoči, ki jo zagotavlja EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bernd Lucke, Louis-Joseph Manscour, Paul Rübig, Joachim Zeller
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Miguel Urbán Crespo, Dennis de Jong

17.6.2015

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavka mnenja: Deirdre Clune

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mora imeti proračun za leto 2016 odločilno vlogo pri prispevku Unije k vključujoči in trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest, še posebej pri sprejemanju učinkovitih ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih in revščini, s čimer bi podprli dosežke prednostnih nalog in ciljev strategije Evropa 2020; v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je vmesni pregled strategije Evropa 2020, če želimo zagotoviti, da bo mogoče izpolniti cilje na področju zaposlovanja ter boja proti revščini in socialni izključenosti;

2.  je prepričan, da sredstev EU, zlasti v okviru ESS, ne bi smeli uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, pač pa za zagotavljanje dodatne podpore, s katero bi dopolnjevali ali izboljševali nacionalne programe v državah članicah;

3  poziva, naj se zagotovi finančna podpora za vse programe, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje za osebe, ki so iz različnih razlogov v slabšem položaju, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, ljudje, ki prihajajo iz manjšinskega okolja, ter neaktivne in destimulirane osebe;

4.  opozarja, da je vključujoča in trajnostna rast bistvenega pomena pri ustvarjanju več delovnih mest in izboljšanje obetov in da je treba strukturne sklade bolj učinkovito in produktivno usmerjati v spodbujanje trajnostne rasti in zaposlovanja; poudarja, kako pomembne so raziskave in inovacije za spodbujanje rasti in zaposlovanja; poziva, naj se zagotovi dovolj finančnih sredstev za raziskave na področju socialnih ved;

5.  poudarja pomen zadostnega financiranja, dobrega proračunskega upravljanja in – kjer je le mogoče – povečanega vnaprejšnjega financiranja programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020, ki so usmerjeni v odpravljanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, kot so evropski socialni sklad (ESS), pobuda za zaposlovanje mladih (YEI), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), različni deli programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD);

6.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2016 zagotoviti ustrezno podporo za spodbujanje socialne vključenosti in ukrepe za izkoreninjanje revščine ter povečevanje vpliva ljudi, ki so žrtve revščine in socialne izključenosti;

7.  vztraja, da je treba predlagati in izvajati ustrezne ukrepe, da se zmanjša nezaslišana količina neporavnanih zahtevkov za izplačilo iz prejšnjega programskega obdobja;

8.  meni, da bi moral proračun EU podpirati ukrepe poklicnega in strokovnega usposabljanja, vajeništva in neposrednega ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, da bi izpolnili potrebe trga dela;

9.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2016 podpirati vse ukrepe, ki spodbujajo podjetništvo v mikro, malih in srednjih podjetjih, vključno s socialnim podjetništvom in inovativnimi socialnimi podjetji ter samozaposlitvijo, pa tudi udeležbo žensk;

10.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2016 spodbujati visoko raven varstva delavcev in kulturo preprečevanja po vsej EU ter pomagati pri spoprijemanju z novimi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki se vedno znova ponavljajo;

11.  poudarja, da mikro, mala in srednja podjetja zaposlujejo večino delavcev v EU ter da je pridobitev financiranja ena od glavnih težav za ustanavljanje in uspešno delovanje takšnih podjetij; zato predlaga, da se obseg mikrofinanciranja znatno razširi, spremljajoča podpora za mentorstvo pa nadalje razvija in vedno zagotavlja; predlaga, naj se še naprej izkorišča potencial finančnih instrumentov Evropskega socialnega sklada z ustrezno preglednostjo in odgovornostjo, obenem pa naj se razmisli o okrepitvi podpore EIB malim in srednjim podjetjem;

12.  poudarja, da je podpora za socialno vključenost, zlasti invalidov in marginaliziranih skupnosti, osrednja evropska politika, ki zahteva obsežno proračunsko podporo; poudarja, da bi morala biti socialna razsežnost, če ne upoštevamo Evropskega socialnega sklada, bolj prepoznavna tudi v drugih instrumentih kohezijske politike;

13.  poudarja, da mora proračun EU podpirati prizadevanja za dokončanje enotnega trga, konkurenčnost in socialno konvergenco, razvoj politike družbeno odgovornih podjetij in spremljanje uporabe pravnih družbenih predpisov v podjetjih, da se zagotovi ustvarjanje dostojnih in trajnostnih delovnih mest z ustrezno zaščito delavcev;

14.  poziva k trajnim prizadevanjem, da se prek proračuna zagotovita ustrezno usposabljanje in prekvalifikacija v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile, in ključnih sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje delovnih mest, kot so okolju prijazno gospodarstvo, krožno gospodarstvo, zdravstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije;

15.  poudarja, da bi morala biti spodbujanje podjetniške kulture in podpora za podjetnike ključni sestavini proračunske politike EU;

16.  zahteva, da Komisija Evropski parlament redno podrobno seznanja z najnovejšimi informacijami o različnih fazah izvajanja pilotnih projektov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 7 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Jane Collins, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Deirdre Clune, Sergio Gutiérrez Prieto, Csaba Sógor, Helga Stevens, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Josef Weidenholzer, Marco Zanni

17.6.2015

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  spominja, da je vključevanje podnebnih ukrepov in učinkovite rabe virov horizontalnega pomena za vse politike EU pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

2.  opozarja na izreden pomen, ki ga ima Evropska unija, za izhod iz krize; glede tega poudarja, da bi morale države članice videti okoljske in podnebju prijazne politike tudi kot priložnost za spodbujanje rasti in, zlasti, pravilno izvajanje okoljske zakonodaje ter projektov, ki se financirajo v okviru Obzorja 2020, kot spodbudo za odpiranje zelenih delovnih mest in gospodarsko rast med malimi in srednjimi podjetji;

3.  je zaskrbljen, da manjši programi na področjih okolja, javnega zdravja in varnosti hrane ne bi bili zapostavljeni v primerjavi s tistimi, ki so v središču javne in politične pozornosti;

4.  poudarja, da je absolutno nujen prehod na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika; poudarja, da ni dovolj samo zagotoviti zadostna sredstva za omogočanje tega prehoda, temveč tudi, da projekti, ki se financirajo z evropskimi sredstvi, ne bi smeli negativno vplivati na ta prehod;

5.  poudarja, da bi moral proračun EU v zadostni meri odražati univerzalno veljavne cilje trajnostnega razvoja, o katerih bo dogovor dosežen v letu 2015;

6.  poudarja še, da je zdravje pomembno zato, ker je že samo po sebi vrednota in pogoj za spodbujanje rasti v celotni EU;

7.  poudarja, da bo tretje leto večletnega finančnega okvira 2014–2020 pomembno za uspešno izvajanje novih večletnih programov (tretjega večletnega programa za ukrepe EU na področju zdravja v obdobju 2014–2020, programa LIFE za okolje in podnebne spremembe 2014–2020, mehanizma Unije za civilno zaščito 2014–2020), za katere je pristojen ta odbor, saj bodo dosegli zrelost; glede na to poudarja, da je treba zaradi vztrajnih gospodarskih in proračunskih omejitev na nacionalni ravni v proračunu EU nujno predvideti in zajamčiti potrebna sredstva, da bo mogoče doseči polni potencial in evropsko dodano vrednost teh novih programov;

8.  zato poudarja, da bi bilo treba v letu 2016 sredstva za te programe vsaj ohraniti na ravni iz prejšnjih proračunov EU;

9.  opozarja na grožnje številnim gozdnim ekosistemom; meni, da je treba prek programov EU in podpornih ukrepov ustrezna finančna sredstva usmeriti v ocenjevanje ekoloških razmer in zdravja rastlin v gozdovih ter ukrepe za rehabilitacijo, vključno s ponovnim pogozdovanjem;

10.  poziva Unijo, naj prevzame večjo odgovornost za zaščito naravnih virov v mreži Natura 2000, zlasti kar zadeva financiranje; je seznanjen s težavami več držav članic pri upravljanju območij v mreži Natura 2000, saj v ta namen ne obstajajo posebni finančni instrumenti, ki bi dopolnjevali vključitev vprašanj biotske raznovrstnosti v sektorske politike;

11.  poudarja tudi, da razdelek 3, čeprav je najmanjši v večletnem finančnem okviru, kar zadeva dodeljena finančna sredstva, zadeva vprašanja, ki so ključnega pomena za evropske državljane, kot so javno zdravje, varstvo potrošnikov in instrument civilne zaščite;

12.  poziva delegacijo Parlamenta, naj poudari, kako pomembno je polno izvajanje proračunskih vrstic za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje in varnost hrane, ne glede na njihovo velikost v proračunskem smislu;

13.  poudarja, da je treba spremembe, zaradi katerih bi bila zmanjšana načrtovana proračunska sredstva v teh vrsticah, zavrniti in da je treba poiskati ustrezno ravnovesje med obveznostmi in plačili, da bodo te politike lahko dosegle svoj polni potencial;

14.  poudarja, da je je treba zaradi pristopa EU h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) zagotoviti dodeljevanje finančnih sredstev za letni prispevek Unije v skrbniški sklad CITES; poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo vodilno vlogo EU v boju proti kaznivim dejanjem na področju prostoživečih živali in rastlin z oblikovanjem in financiranjem programov, ki bodo usmerjeni v boj proti divjemu lovu ter tihotapljenju in nezakoniti trgovini s prosto živečimi živalmi in rastlinami;

15.  poziva k ustreznemu financiranju instrumenta Wildlife Crisis Window v okviru pobude Biodiversity for Life (B4Life), da se okrepijo prizadevanja EU v boju proti divjemu lovu ter tihotapljenju prosto živečih živali in rastlin;

16.  spominja, da imajo decentralizirane agencije, katerih naloge sodijo na področje pristojnosti odbora ENVI (Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za zdravila, Evropska agencija za okolje, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za kemikalije), zelo pomembno vlogo; in poudarja, da se njihove naloge (ki izhajajo iz zakonodaje, zahtev Komisije in drugih pobud EU) stalno povečujejo in jim je zato treba dodeliti finančne in kadrovske vire, potrebne za izpolnjevanje njihovega poslanstva ter izvajanje tovrstnih nalog; zaradi tega z zaskrbljenostjo opaža, da je bilo v večini teh agencij v zadnjih letih občutno zmanjšano število zaposlenih in da Komisija od njih vseeno pričakuje, da bodo svoje osebje še naprej zmanjševale;

17.  opozarja, da te agencije potrebujejo ustrezne vire in zadostno prožnost za spoprijemanje z nepričakovanimi obdobji visoke delovne obremenitve;

18.  tako kot v preteklosti tudi letos odločno podpira, da se individualne potrebe decentraliziranih agencij ocenijo za vsak primer posebej;

19.  v zvezi s tem pozdravlja delo medinstitucionalne delovne skupine za vire decentraliziranih agencij na področju proračunskih vprašanj in človeških virov, saj je nedvomno prispevala k temu procesu s koristnimi ugotovitvami.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	51 10 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Lynn Boylan, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Paul Brannen, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Damian Drăghici, Fredrick Federley, Olle Ludvigsson, Anthea McIntyre, James Nicholson, Marit Paulsen, Morten Helveg Petersen, Gabriele Preuß, Bart Staes, Keith Taylor, Claude Turmes, Tom Vandenkendelaere

16.6.2015

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavka mnenja: Anneleen Van Bossuyt

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da se mora proračun za leto 2016 osredotočiti na pobude, ki bodo prispevale k pametni, inovativni, trajnostni in vključujoči rasti ter zaposlovanju v Uniji, in da morajo imeti pri proračunskih odločitvah prednost programi, ki neposredno prispevajo k tem ciljem; je zaskrbljen zaradi znatnih rezov v prejšnjem proračunskem postopku;

2.  poudarja, da imajo program Obzorje 2020 in druge oblike podpore EU za raziskave in inovacije jasno evropsko dodano vrednost, zlasti s financiranjem skupnih raziskav velikih družbenih izzivov in ustvarjanjem kritične mase za doseganje znanstvenih prebojev; pričakuje, da so bila pravila poenostavljena in so tako postali postopki za podporo prejemnikov manj zapleteni;

3.  spodbuja države članice, naj namenijo večji delež BDP za raziskave, da bi tako dosegle cilj vlaganja 3 % nacionalnega BDP v raziskave in inovacije, kot je določeno v strategiji Evropa 2020, in poudarja, da se programov EU v okviru strategije Evropa 2020, ki so učinkoviti pri proizvajanju trajnostne rasti in odpiranju novih delovnih mest, ne smejo ukiniti; poudarja, da je treba spoštovati njihove proračune, kot je bilo določeno v večletnem finančnem okviru;

4.  opozarja na potrebo po financiranju znotraj okvirnega programa Obzorje 2020, ki ga je treba bolj enakovredno razdeliti med države članice, in na dejstvo, da so številne kohezijske države neto plačnice okvirnega programa; poudarja, da bi morala pobuda Unija inovacij vključiti vse države in regije, in da ne sme biti nobenega inovacijskega prepada med bolj inovativnimi državami in regijami ter ostalimi državami;

5.  poudarja, da je treba proračun uporabiti učinkovito; poziva k podrobni oceni vseh proračunskih vrstic in spodbuja boljše naknadno preverjanje dodeljevanja sredstev;

6.  je seznanjen z znatnim vplivom Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) na proračun za leto 2016; meni, da mora biti financiranje programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) v celoti ohranjeno in nanj v nobenem primeru ne sme vplivati financiranje EFSI ter da je treba državam članicam ponuditi raznovrstno pomoč, ki jo potrebujejo za celovito uporabo teh sredstev;

7.  poudarja, da je treba ponuditi večjo podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter novim podjetjem, da se spodbudi njihova proizvodnja znotraj stabilnega poslovnega okolja v evropskem gospodarstvu;

8.  poudarja, da bi bilo treba v celoti izpolniti zaveze, sprejete v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; izraža zaskrbljenost nad nesprejemljivim in vse večjim številom neporavnanih računov; ugotavlja, da so se zamudne obresti v letu 2014 v primerjavi z letom 2012 povečale za več kot sedemkrat; poziva k takojšnjemu ukrepanju za zmanjšanje zaostankov pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo; opozarja Svet in Komisijo, naj pri odločanju o proračunu EU za leto 2016 upoštevata neizogibno povezavo med obveznostnim in plačili;

9.  poudarja, da bi se moralo financiranje naložb, raziskav, razvoja in inovacij osredotočiti na področja, na katerih se lahko doseže največja dodana vrednost, kot na primer izboljševanje energetske učinkovitosti, informacijske in komunikacijske tehnologije, subvencije za temeljne raziskave, ter nizkoogljične tehnologije in tehnologije obnovljivih virov;

10.  poudarja, da je treba veliko prednost posvetiti delom proračuna, dodeljenim za povečevanje zanesljive oskrbe v Evropi s podpiranjem uvajanja obnovljivih virov energije in z gradnjo omrežja električnih povezovalnih vodov, da se zagotovi prosti tok energije med državami članicami, zagotovi združljivost držav članic z evropskim električnim omrežjem in podpre vključevanje energetskega trga EU;

11.  poziva Komisijo, naj ponudi potrebna finančna sredstva za naložbe v hitro in zelo hitro širokopasovno omrežno infrastrukturo, tudi s podpiranjem pametnih mest, ki naj se ustvari prek partnerstev med lokalnimi organi in operaterji;

12.  spodbuja Komisijo, naj pripravi ambiciozen, a izvedljiv predlog o krožnem gospodarstvu, ki bi se moral odražati v proračunu za leto 2016, zlasti za spodbujanje raziskav in inovacij;

13.  poudarja, da je absolutno nujen prehod na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika; poudarja, da za omogočanje tega prehoda ni dovolj samo zagotoviti zadostna sredstva, temveč tudi, da projekti, ki se financirajo s sredstvi Unije, ne smejo negativno vplivati na ta prehod;

14.  spodbuja Komisijo, naj razišče načine za podpiranje nove strategije za industrijsko politiko za ustvarjalni in kulturni sektor v Uniji, na primer s pilotnimi projekti znotraj sektorja;

15.  vztraja, da je treba Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje dodatnih nalog in izpolnjevanje mandata, ki ji ga je zaupal zakonodajalec EU, ter ji omogočiti, da v celoti izvaja in izvršuje določbe uredbe o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (REMIT); opozarja, da bo to v nasprotnem primeru imelo resne negativne posledice na zaupanje v zmožnost institucij EU za izpolnjevanje njihove vloge, na zaupanje potrošnikov v energetski trg Unije in na cene energije za potrošnike; meni, da bi to moralo veljati tudi za spoštovanje pristojnosti Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC);

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da dokončanje enotnega digitalnega trga vključuje digitalni dostop in povezljivost za vse državljane EU, in da se sredstva namenijo strategiji Komisije za premagovanje geografske oddaljenosti in ovir za dostop med prikrajšanimi skupinami.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	48 2 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Philippe De Backer, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Marek Józef Gróbarczyk, András Gyürk, Roger Helmer, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Nadine Morano, Dan Nica, Aldo Patriciello, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Miloslav Ransdorf, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Miguel Urbán Crespo, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michał Boni, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Coburn, Miriam Dalli, João Ferreira, Gerben-Jan Gerbrandy, Françoise Grossetête, Constanze Krehl, Olle Ludvigsson, Svetoslav Hristov Malinov, Piernicola Pedicini, Sofia Sakorafa, Anne Sander, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Bart Staes

5.6.2015

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavka mnenja: Ildikó Gáll-Pelcz

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  spominja, da je enotni trg pomembna politika in prednostno področje za gospodarsko rast; je prepričan, da bi bilo treba prizadevanja za premostitev gospodarske krize v Uniji opreti na močnejši, bolj celosten in združen enotni trg, za kar so potrebna ustrezna proračunska sredstva;

2.  meni, da je v prizadevanjih za večje zaupanje potrošnikov v bolj pregleden enotni trg izjemno pomembno ustrezno financiranje potrošniške politike; zato poziva k osredotočenju na večjo varnost potrošnikov in prilagoditev njihovih pravic socialnim, tehnološkim in gospodarskim spremembam;

3.  poudarja, da je mogoče z ustreznimi sredstvi učinkovito podpreti delovanje carinske unije in boj proti goljufijam, tako pa zagotoviti zaščito potrošnikov in pošteno konkurenco, da bi dosegli finančno okrevanje z lastnimi sredstvi; poudarja, da je treba zato v celoti financirati vse ukrepe akcijskega načrta za zaščito pravic intelektualne lastnine, pa tudi upravno reformo carinskih kontrol;

4.  ponovno poudarja, kako pomembno je financiranje foruma o enotnem trgu; poziva Komisijo, naj v sekundarni zakonodaji vzpostavi pravno podlago, da bi zajamčila nadaljevanje foruma po letu 2016;

5.  meni, da bi morale države članice nameniti ustrezna sredstva za mrežo SOLVIT, tako da bodo imeli vsi državljani in podjetja v EU dostop do svetovanja o zadevah, kot so ustanovitev podjetja, trgovina, storitve, družinski prejemki, vizumi in pravica do prebivanja; meni, da bi tudi Mreži evropskih centrov za potrošnike morali nameniti ustrezna finančna sredstva, da bo lahko nadaljevala svoje poslanstvo pri izobraževanju državljanov o njihovih potrošniških pravicah v Evropi;

6.  poudarja, da je treba leta 2016 odločno podpreti program COSME in Evropsko podjetniško mrežo, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti oviram, ki se malim in srednjim podjetjem postavljajo zaradi ekonomskih in gospodarskih omejitev EU, pa tudi oviram pri dostopu do novih trgov in javnih naročil; meni, da mora Unija bolj podpreti mala in srednja podjetja, tako da jim olajša dostop do informacij o priložnostih na enotnem trgu zunaj lastne države članice in zunaj Unije;

7.  meni, da so potrebni novi viri financiranja za mala in srednja podjetja, zlasti takšni, ki jim bodo omogočili sodelovati na sejmih na različnih tretjih trgih, kjer bodo lahko promovirala svoje nacionalne izdelke in storitve; poudarja, da je treba ustanoviti sklad, namenjen financiranju raziskav in nakupov visokotehnološke opreme za mala in srednja podjetja;

8.  poudarja pomen standardov za konkurenčna podjetja ter mala in srednja podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju tehnološkega napredka v EU; zato poudarja, da je potrebno ustrezno financiranje v podporo dejavnostim standardizacije Evropskega odbora za standardizacijo, Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo in Evropskega inštituta za telekomunikacijske storitve;

9.  glede na to, da je bila sprejeta uredba o sistemu eCall, poziva, da se Agenciji za evropski GNSS zagotovi primerno financiranje, da jo bo lahko v celoti izvajala;

10.  poudarja, da je treba financirati večjezično orodje za evropsko platformo za spletno reševanje sporov; meni, da bodo dobro delujoči sistemi za spletno reševanje sporov po vsej EU spodbujali potrošnike k iskanju rešitev za težave pri nakupovanju proizvodov in storitev na enotnem trgu, pa tudi k spletnemu nakupovanju, predvsem od trgovcev v drugih državah članicah; meni, da povečanje e-trgovanja in čezmejnih nakupov v EU prinaša nove poslovne priložnosti in večjo gospodarsko rast.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	4.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Jiří Pospíšil, Marcus Pretzell, Robert Rochefort, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Lucy Anderson, Pascal Arimont, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Jens Nilsson, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Ulrike Trebesius, Ulla Tørnæs
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)

18.6.2015

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavka mnenja: Maria Spiraki (Maria Spyraki)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU v realnem gospodarstvu, in opominja na cilj te politike, ki temelji na PDEU, o zmanjšanju razlik med evropskimi regijami s povečevanjem gospodarske, socialne in teritorialne kohezije; izpostavlja njeno dolgoročno perspektivo, ki pomeni, da na rezultate vplivajo izbira prednostnih nalog, uporaba ustreznega okvira uspešnosti ter dobro poslovodenje in učinkoviti kontrolni sistemi; opominja, da je v več državah članicah bistveni in glavni finančni vir za naložbe, ki ustvarjajo sinergije, in ima multiplikacijski učinek na gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj; se zaveda, da se zaradi finančne krize nekatere države članice še vedno soočajo s težavami pri sofinanciranju nekaterih projektov, zato poziva k polni uporabi vseh možnosti, ki jih ponuja zakonodajni okvir za države članice z začasnimi proračunskimi težavami;

2.  poudarja, da kohezijska politika, ki predstavlja skoraj tretjino celotnega proračuna EU, prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov ponuja ustrezen okvir, ki prispeva k uresničevanju ciljev za pametno, trajnostno in vključujočo rast iz strategije Evropa 2020; poudarja, da je vloga Evropskega sklada za strateške naložbe privabiti zasebni kapital, zagotoviti dopolnilni vir financiranja in omogočiti večje sinergije med različnimi instrumenti; v zvezi s tem opominja, da se pri pregledu večletnega finančnega okvira ne smejo zmanjšati predhodno dodeljena sredstva za posamezne države;

3.  opozarja, da je bila zaradi zamud pri potrjevanju operativnih programov za obdobje 2014–2020 potrebna sprememba proračuna št. 2/2015, in je zaskrbljen zaradi počasnega začetka izvajanja politike v sedanjem programskem obdobju; v zvezi s tem poudarja, da se bo znaten delež neporabljenih obveznosti za leto 2014 prenesel v leto 2015, s čimer se bo izvajal pritisk na številne države članice, da sklepajo pogodbe in črpajo dodelitve; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pripravi in uresniči akcijske načrte za pospešeno izvrševanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in naj predlaga ukrepe, s katerimi bi se v največji možni meri izognili sprostitvi sredstev v letu 2017, ki izhaja iz zamud pri izvajanju; poziva države članice, naj v zvezi s tem čim prej sprejmejo vse potrebne ukrepe finančnega poslovodenja, da bodo lahko začele pravočasno pošiljati zahtevke za izplačilo in preprečile koncentracijo teh zahtevkov v prihodnjih letih;

4.  spominja, da letna sredstva za prevzem obveznosti za kohezijsko politiko v letu 2016 znašajo več kot 46 milijard EUR (priloga VI uredbe o skupnih določbah), in poudarja, da je treba poskrbeti za usklajevanje med vsemi viri financiranja, da bo mogoče ustvariti dodano vrednost in spodbuditi dolgoročno konkurenčnost;

5.  je globoko zaskrbljen zaradi ponavljajočega se problema zamud pri plačilih, zlasti na področju kohezijske politike (24,7 milijarde EUR ob koncu leta 2014[28]), pojava, ki z vidika dobrega finančnega poslovodenja ni vzdržen in ogroža izvrševanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da je prisotna nevarnost ohranjanja učinka snežne kepe in da se bodo ob koncu leta nakopičili neporavnani računi, če ne bomo čim prej poiskali konkretne in trajne rešitve z učinkovitim medinstitucionalnim sodelovanjem v okviru proračunskega postopka; poudarja, da zamude pri izplačilih zelo negativno vplivajo na izvrševanje in dobro ekonomsko upravljanje, zmanjšujejo sposobnost črpanja ter ogrožajo učinkovitost in uspešnost celotne kohezijske politike in proračuna EU, s tem pa ustvarjajo praktične težave in ovirajo financiranje upravičencev;

6.  je seznanjen z dokumentom Komisije o elementih za plačilni načrt za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire, ki je bil Parlamentu predstavljen 16. aprila 2015; ugotavlja zlasti, da bi se lahko v skladu z obeti, ki jih je predstavila Komisija, zamude pri neporavnanih zahtevkih za plačila ob koncu leta v okviru razdelka 1B za obdobje 2007–2013 do konca leta 2015 zmanjšale na 20 milijard EUR, do konca leta 2016 pa na vzdržno raven 2 milijard EUR;

7.  zahteva, da Komisija Parlamentu ne poroča zgolj o količinskih kazalnikih, kot sta RAL (neporavnane obveznosti) in RAC (zneski, za katere je še treba skleniti pogodbe), ampak tudi o učinkovitosti in uspešnosti porabe proračunskih odobritev;

8.  poudarja, da je treba v proračunu za leto 2016 zagotoviti potrebna sredstva za kritje že prevzetih obveznosti in za izvajanje prednostnih nalog politike Unije za leto 2016, ter poudarja, da bosta ocenjeno zmanjšanje zaostankov in omejitev zamud na najmanjšo možno raven pri vmesnih plačilih možna zgolj v primeru, da bo v proračunu za leto 2016 zagotovljena zadostna raven odobritev plačil; zahteva, da se načrt plačil, ki so ga konec maja odobrili Parlament, Svet in Komisija, v skladu s skupno izjavo Parlamenta in Sveta iz decembra 2014, sprejeto v sklopu sporazuma o proračunih za leti 2014 in 2015, začne izvajati brez nadaljnjega odlašanja; pričakuje, da bo Komisija čim prej predložila nadaljnje podrobnosti o konkretnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti; ponovno izraža pomen primernega in učinkovitega obravnavanja teh razmer, saj kopičenje neporavnanih računov z negativnim učinkom, ki ga ima takšno kopičenje na proračune držav članic, ogroža verodostojnost, učinkovitost in vzdržnost politike;

9.  poudarja, da je treba utrditi tri glavne stebre gospodarskega okrevanja in rasti v EU – spodbujanje naložb, pospeševanje strukturnih reform in izvajanje rasti naklonjene konsolidacije javnih financ –, ki jih je Evropska komisija opredelila v letnem pregledu rasti za leto 2015; poziva Komisijo, naj spodbuja in pospeši uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za strukturne reforme in naložbe;

10.  poudarja, da bi bilo treba v naslednjih letih doseči viden napredek pri dogovoru o reformi sistema lastnih sredstev proračuna EU; izpostavlja tveganje, da bi lahko ob koncu leta 2019 znova prišlo do plačilnih vzorcev iz prejšnjega programskega obdobja, in poziva Komisijo, naj znotraj okvira načrta plačil razvije mehanizme za zgodnje opozarjanje, da bi v največji možni meri preprečila kopičenje neporavnanih računov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 3 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Monika Smolková, Marija Spiraki (Maria Spyraki), Olaf Stuger, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Petras Auštrevičius, Daniel Buda, Ivana Maletić, James Nicholson, Jan Olbrycht
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Edward Czesak, Jens Nilsson, Georgi Pirinski, Daniele Viotti

1.6.2015

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavec mnenja: Jean-Paul Denanot

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da se v kmetijstvu in razvoju podeželja uresničujejo številni ključni cilji EU, da ti področji prispevata k prehranski varnosti naraščajočega svetovnega prebivalstva in da sta pomemben del splošnega proračuna EU za leto 2016; poziva k odločnemu zagovarjanju proračuna za kmetijstvo in k temu, da realno ostane vsaj na trenutni ravni, glede na to, da se je njegov delež skupnega proračuna skozi čas zmanjševal;

2.  ugotavlja, da so se finančna sredstva za razvoj podeželja v proračunu za leto 2015 zmanjšala, in sicer tako obveznosti kot plačila za Evropski sklad za razvoj podeželja (EKSRP); poudarja, da so projekti, ki se financirajo iz tega sklada – vključno s programi LEADER – glavno gonilo razvoja podeželja, saj prinašajo širše koristi za EU kot celoto, zlasti z ustvarjanjem rasti, dodane vrednosti in delovnih mest, predvsem ob upoštevanju vloge, ki jo imajo male in družinske kmetije pri ustvarjanju delovnih mest na podeželju; poziva, da je treba temeljito razmisliti o dokončni ravni odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v proračunu za leto 2016; vztraja, da je treba posebno pozornost nameniti obnovi generacij v kmetijstvu, podpori mladih kmetov in inovacijam; v zvezi s tem je seznanjen s priložnostmi, ki bi jih lahko program Erasmus za mlade podjetnike ustvaril za mlade kmete v zvezi s prenosom znanja, izmenjavo informacij in strokovnimi izkušnjami;

3.  je seznanjen z zamudo nekaterih držav članic pri potrjevanju svojih operativnih programov, saj nekatere po izteku prvega četrtletja 2015 tega še niso storile; odločno poziva države članice, naj začnejo operativne programe izvajati čim prej, da bodo v letu 2016 že v polnem zagonu; ocenjuje, da bi morala biti torej v proračunu za leto 2016 stopnja uporabe sredstev pri deljenem upravljanju med Komisijo in državami članicami občutno višja; poziva, da je treba za EKSRP ustrezno zagotoviti zadostne odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil;

4.  zahteva, da se dodatna finančna sredstva namenijo sektorju mleka, da bi ublažili vpliv stalne nestanovitnosti cen znotraj sektorja, odprave sistema kvot in ruskega embarga; poziva k povečanju finančnih sredstev za organiziranje in konsolidacijo združenj proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter vztraja, da nekateri specifični kmetijski podsektorji, kot je čebelarstvo, potrebujejo več finančnih sredstev; poudarja, kako pomembni so programi razdeljevanja mleka in sadja v šolah, in v skladu z glasovanjem v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja predlaga povečanje proračunskih odobritev v višini 20 milijonov EUR letno za program razdeljevanja mleka; poudarja, da je treba podpreti ekološko kmetovanje in geografske oznake, vključno z zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi;

5.  opozarja, da programa razdeljevanja sadja in mleka nista prijazna do uporabnikov, med drugim tudi zaradi upravne obremenitve, ki ju spremlja, da njuno odobravanje in uresničevanje nista optimalna in da je treba zaradi tega obvezno poenostaviti z njima povezane birokratske postopke;

6.  zahteva, da se za sektor pridelave oljk in oljčnega olja namenijo dodatna sredstva za ublažitev izgub kmetov, ki jih je povzročila bakterija Xylella fastidiosa, krepitev ukrepov za preprečevanje v Evropi, omejevanje širjenja te uničujoče bolezni, prestrukturiranje sektorja ter okrepitev znanstvenih raziskav patogena in njegovega nosilca;

7.  zahteva, da se prihodek od dodatne dajatve za mleko iz leta 2014 uporabi izključno za zaščito tega sektorja, zlasti v regijah, ki jih je odprava kvot najbolj prizadela; v ta namen poziva, da se ustanovi sklad stabilnosti za zaščito kmetov v najbolj oddaljenih, zapostavljenih in gorskih regijah ter da se uporabi vsakič, ko so prodajne cene proizvajalcev nižje od stroškov proizvodnje;

8.  poziva Komisijo, naj upošteva rezultat študije učinka odprave mlečnih kvot in zagotovi ustrezno podporo za prehod na mešane kmetije (meso in mleko);

9.  ugotavlja, da v državah, ki šele zdaj začenjajo odkrivati uživanje vina, evropski proizvajalci nimajo v lasti zadostnega deleža trga; poudarja, da so hkrati v Evropi prekomerne količine vina, ki se ne proda, kar EU sili k porabi skoraj 500 milijonov EUR letno za odstranjevanje, skladiščenje ali destilacijo presežka vina; poudarja, da bi se lahko ta denar porabil bolje za ponovno vzpostavitev ravnotežja trga, izboljšanje kakovosti in spodbujanje prodaje evropskih vin izven EU;

10.  zahteva dodatna sredstva, s katerimi bi se evropskim kmetom omogočilo, da svoje izdelke prodajo na lokalni ravni, s čimer bi imeli večji dobiček;

11.  poudarja, da so v evropski resničnosti pri inovacijah v kmetijstvu in pri oblikovanju politik na tem področju prisotne številne očitne pomanjkljivosti; poudarja, da je pomanjkanje sredstev ena od težav, ki jih moramo rešiti, če želimo inovacijam dati nov zagon; zato zahteva, da se dodelijo dodatna finančna sredstva za povečanje stopnje inovacij v kmetijskem sektorju, s čimer bi postal konkurenčnejši in bi se zmanjšal njegov vpliv na okolje;

12.  poziva, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za izvedbo vseh elementov reforme skupne kmetijske politike, tudi programov za ekologizacijo, biotsko raznovrstnost in razvoj podeželja; poziva Komisijo, naj čim prej odobri enakovredne certifikate za ukrepe za ekologizacijo, kadar jih predložijo države članice; poudarja, da je potrebna poenostavitev skupne kmetijske politike in zmanjšanje upravnega bremena za kmete in nacionalne organe, da bi zagotovili, da se bodo sredstva proračuna za kmetijstvo porabila učinkovito in da se bo znižala visoka stopnja napak pri uporabi teh sredstev; zato pozdravlja zavezo Komisije, da bo v naslednjih letih med prednostne cilje uvrstila poenostavitev in subsidiarnost;

13.  zahteva, da se sredstva, ki bodo v proračunu za leto 2016 prek mehanizma finančne discipline dodeljena v krizno rezervo za kmetijski sektor in ne bodo porabljena, v celoti namenijo za neposredna plačila v naslednjem proračunskem letu; zahteva, da se vsa razpoložljiva razlika do zgornje meje v razdelku 2 rezervira za kmetijski sektor, zlasti glede na še vedno trajajoči ruski embargo, tržne težave v sektorju mleka in precejšnja zdravstvena tveganja v povezavi z rastlinami in živalmi;

14.  ugotavlja, da je bilo evropsko kmetijstvo v zadnjih letih večkrat podvrženo krizam (ruski embargo, kriza zaradi mleka itd.); zato poziva, naj se ponovno razmisli o sistemu financiranja nepredvidenih izdatkov v okviru skupne kmetijske politike ter zagotovijo stabilna in ustrezna finančna sredstva za krize v prihodnosti, ne da bi pri tem obremenili letna neposredna plačila;

15.  je seznanjen s tem, da je bil sektor mleka zaradi uporabe dodatnih dajatev v zadnjem kvotnem letu prikrajšan za znatna sredstva, zato priporoča, naj ti prihodki ostanejo v proračunu za kmetijstvo, da bi okrepili konkurenčnost sektorja mleka;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo precejšnjo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov in izboljšajo analizo sektorskih trgov v realnem času, na primer z okrepitvijo observatorija za trg mleka v sektorju mleka; poudarja, da nestanovitnost cen ostaja stalen izziv za nekatere sektorje in izziv, ki je na globaliziranem trgu pogostejši in neugodno vpliva na prihodke kmetov, ter poziva Komisijo in države članice, naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito, s tem pa kmetom neposredno omogočijo spopadanje z nestanovitnostjo cen;

17.  opozarja na težave v preteklih proračunskih letih, v katerih so bile odobritve zmanjšane; meni, da bi bili vsi poskusi zmanjšanja odobritev za kmetijstvo nekoristni in celo nevarni, saj bi ovirali uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike, povečali ranljivost sektorja in znatno oslabili prizadevanja za ohranjanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva;

18.  poudarja, da se kvota za sladkor izteče konec leta 2016, zato priporoča, naj Komisija poišče ustrezne instrumente, da bi preprečila neravnovesja na trgu;

19.  opozarja, da je cilj povečati konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijstva, in poziva, naj se za izpolnjevanje teh ciljev namenijo potrebna sredstva;

20.  zahteva, naj sredstva, namenjena za raziskave v agroživilskem sektorju, zlasti iz proračuna za Obzorje 2020, kot taka ostanejo v celoti razpoložljiva, da bi spodbudili inovacije v tem sektorju;

21.  poudarja, kako pomembni so pilotni projekti, kot je evropska opazovalnica cen, za odbor in kmetijski sektor, da bi omogočili boljšo primerljivost cen in večjo preglednost pri določanju cen živil, ter prosi, da se jim tudi v prihodnje nameni podpora; istočasno predlaga začetek dodatnih pilotnih projektov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju trženja in prepoznavnosti evropskih kmetijskih proizvodov, kot so nove promocijske kampanje za povečanje ozaveščenosti šolskih otrok o shemah kakovosti EU; poziva Komisijo, naj Parlament in Svet redno obvešča o uporabi tega instrumenta in pomembnih ugotovitvah, hkrati pa poskrbi, da bodo bistvene podrobnosti na voljo tudi širši javnosti; poudarja pomen pilotnega projekta, v katerem se preiskujejo ovire za kmetijska podjetja, ki izhajajo iz kopičenja zakonodaje;

22.  opozarja na še vedno trajajoča neravnovesja v verigi preskrbe s hrano, v kateri je položaj primarnih proizvajalcev občutno šibkejši od položaja drugih akterjev; poziva Komisijo, naj spodbudi ustanavljanje organizacij proizvajalcev, zlasti v sektorju mleka, kot enega številnih ukrepov za odpravo nepoštenih trgovinskih praks, naj tesno spremlja prakse čezmerne obdavčitve živilskih izdelkov in naj sprejme ukrepe, da bi povečala preglednost cen in marž, s posebnim poudarkom na vlogi sektorja velikih trgovcev ter šibkem položaju kmetov v verigi preskrbe s hrano; poudarja, kako dragocen bi bil pilotni projekt na tem področju, in poziva, naj se po potrebi predloži zakonodajni predlog;

23.  poziva k popolni uskladitvi neposrednih plačil v EU-28, takoj ko bo mogoča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	28.5.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 11 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Laurenţiu Rebega, Jens Rohde, Bronis Ropė, Jordi Sebastià, Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Janusz Wojciechowski, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Jørn Dohrmann, Norbert Lins, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Stanislav Polčák, Annie Schreijer-Pierik, Molly Scott Cato, Hannu Takkula, Valdemar Tomaševski

18.6.2015

MNENJE Odbora za ribištvo

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavec mnenja: Alain Cadec

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da večletni finančni okvir 2014–2020 v razdelku 2 dopušča omejen proračunski manevrski prostor, zlasti pri financiranju skupne ribiške in celostne pomorske politike;

2.  opozarja, da je zadosten proračun nujen pogoj za uresničenje velikopoteznih ciljev skupne ribiške politike; poudarja, da je večji del proračuna uvrščen v oddelek III, naslov 11: Pomorske zadeve in ribištvo; opozarja, da se večji del proračuna porabi za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (11 06) ter obvezne prispevke za regionalne organizacije za upravljanje ribištva in sporazume o trajnostnem ribolovu (11 03);

3.  opozarja, da ima Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) bistveno vlogo pri usklajevanju in izvajanju skupne ribiške politike, da lahko agencija opravlja to vlogo samo, če ima na voljo zadostne tehnične, ekonomske in finančne vire, ter da bi se moralo to odražati v proračunu;

4.  poudarja pomen družbene in gospodarske razsežnosti ribištva in pomorskega gospodarstva za lokalne skupnosti ter nekatere pomorske in obalne regije; je zaskrbljen, ker delovna mesta v teh sektorjih izginjajo in ker ni pravih možnosti za prekvalifikacijo; poziva, naj se za spodbujanje zaposlovanja v tej panogi uporabi pobuda za zaposlovanje mladih;

5.  vztraja, da je za upravljanje ribolovnih virov potreben poseben upravljavski pristop, s katerim je mogoče varovati in obnavljati staleže rib in morske ekosisteme, preprečevati izgubo biotske raznovrstnosti, ki utegne imeti neželene posledice za prihodnje generacije, pa tudi za ta sektor gospodarstva; meni, da bi s tega vidika lahko ključno vlogo odigral Evropski sklad za strateške naložbe;

6.  poudarja, da je financiranje izjemno pomembno za zbiranje podatkov, ki so bistveni za sprejemanje racionalnih odločitev na področju ribiške politike;

7.  poudarja, da je odgovorno ribištvo velik izziv, zato reformirana skupna ribiška politika predlaga ambiciozen pravni okvir, ki bi ga veljalo podpreti, tako njegovo regulativno kot proračunsko razsežnost;

8.  je zaskrbljen, ali so države članice sploh sposobne v celoti črpati sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter tako omogočiti strategijo rasti, skladno s cilji Evrope 2020 in modre rasti; je seznanjen z zamudami nekaterih držav pri potrjevanju operativnih programov, saj nekateri po izteku prvega trimesečja 2015 še niso odobreni;

9.  poziva Komisijo, naj zavaruje financiranje za razvoj modrega gospodarstva;

10.  poziva države članice, naj začnejo čim prej izvajati svoje programe, da bodo do leta 2016 že povsem operativni; meni, da bi morala biti v proračunu za leto 2016 občutno višja uporaba sredstev v okviru deljenega upravljanja; zato poziva, da se za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter za prevzem obveznosti in plačila zagotovijo ustrezna in zadostna sredstva;

11.  opozarja na težave iz preteklih proračunskih let, ko so se zmanjševala odobrena sredstva zmanjšana; meni, da bi bili vsi poskusi proračunskih rezov v naslovu 11, zlasti krčenje sredstev za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, nesmiselni in tvegani, saj utegnejo ogroziti uresničitev ciljev skupne ribiške politike in vzdržnost tega občutljivega sektorja ter zelo oslabiti prizadevanja za varstvo in obnavljanje morskih habitatov;

12.  poudarja, da se je nova skupna ribiška politika začela izvajati šele pred nekaj leti, in opozarja na vse, kar to prinaša z vidika paradigmatskega prehoda pri upravljanju ribištva za države članice in za ribiče, kot je to na primer razvidno pri obveznosti iztovarjanja; poudarja, da so za prilagajanje tem novim spremembam potrebna dodatna prizadevanja EU z vidika komuniciranja, usposabljanja in gospodarskih naložb, da bi zagotovila njihovo širjenje in pravilno asimiliranje;

13.  opozarja na proračunske posledice sporazumov o trajnostnem ribolovu in na to, da je treba upoštevati pristojnosti Parlamenta na tem področju, da bo mogoče ohraniti splošno ravnovesje med cilji teh sporazumov in njihovim proračunskim učinkom;

14.  bo še naprej pozorno spremljal financiranje celostne pomorske politike in razvoj sinergij med ribištvom in drugimi pomorskimi dejavnostmi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	17.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, João Ferreira, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, José Blanco López, Marek Józef Gróbarczyk, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Tim Aker

17.6.2015

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavec mnenja: Bogdan Andrzej Zdrojewski

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  izraža zaskrbljenost zaradi vpliva, ki ga bo imel Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) na projekte raziskav in inovacij, ob upoštevanju dejstva, da bo v naslednjih 5 letih 500 milijonov EUR odvzetih programu Obzorje 2020;

B.  ker bi morale biti naložbe v srednje- in visokošolsko izobraževanje, formalno in neformalno poklicno usposabljanje in raziskave v osrčju ciljev Evropskega sklada za strateške naložbe, saj so ključnega pomena za izboljšanje družbenega vključevanja in trajnostne gospodarske rasti, dolgoročno pa bi podprle konkurenčnost;

C.  ker bi moral Evropski sklad za strateške naložbe prednost nameniti kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v celoti, saj so del rastočega gospodarskega sektorja ter lahko ustvarjajo delovna mesta in priložnosti za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj v Evropi, v kolikor potrebne naložbe odgovarjajo na njihove potrebe;

D.  ker bo leto 2016 že tretje leto večletnega finančnega okvira in ker bo potreben njegov vmesni pregled, da bi uredili nesprejemljivo situacijo, ko so programi, ki so bili že potrjeni in se že izvajajo, ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev in neizplačila sredstev Unije; je zlasti zaskrbljen, da bi lahko do podobne situacije prišlo v okviru novih programov in dejstva, ki bi – ob upoštevanju velikega števila državljanov, ki so neposredno udeleženi v takšnih programih, zlasti programu Erasmus+, – povzročili nevarno izgubo verodostojnosti EU in ogrozili zaupanje državljanov v institucije EU;

1.  opozarja, kako pomembni so programi na področju izobraževanja in kulture, zato je treba zanje zagotoviti zadostna sredstva za prevzem obveznosti in plačil, da bodo lahko dosegli predvideno število upravičencev in tako imeli želeni učinek, pri tem pa ohranili osredotočenost na preglednost, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; ponovno izraža pomisleke glede izvajanja celostnega programa Ustvarjalna Evropa po upravni ločitvi njegove kulturne in medijske komponente znotraj programa ter posledičnih težavah pri doseganju ravnovesja v zvezi s politiko in financiranjem;

2.  prav tako opominja, da bi morala biti programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa odprta manjšim projektom, ki so ključni za ustvarjalnost, mobilnost in inovacije v Evropi; meni, da bi se bilo treba od zdaj naprej v okviru dveh ključnih ukrepov programa Erasmus+ na šolah usmeriti zlasti k manjšim projektom, saj se število tovrstnih projektov, izbranih na tem področju, stalno zmanjšuje, kar je v nasprotju s cilji Unije v zvezi z razvojem izobraževanja in mobilnosti na šolah; poleg tega meni, da bi bilo treba poudariti manjše projekte v okviru programa Ustvarjalna Evropa, saj so ključni za evropsko posebno značilnost ter omogočajo umetnikom in kulturnim delavcem, da se srečujejo in razvijajo laboratorije idej, praks in inovacij;

3.  poudarja, da je treba nujno izboljšati komunikacijsko politiko EU, kar bo omogočilo učinkovito vzpostavitev dialoga z državljani, s čimer bodo lahko v celoti uveljavili svojo pravico do obveščenosti in udeležbe pri oblikovanju politike EU ter dosegli širši nabor ukrepov; v zvezi s tem poudarja pozitivno vlogo vseevropskih mrež lokalnih in nacionalnih medijev, kot je EuranetPlus; poziva Komisijo, naj ponovno uvede trajnostno financiranje za te mreže;

4.  znova opozarja na pomen kulturnega sodelovanja in diplomacije v odnosih s sosedami EU; zato poziva k skladni strategiji za podporo mobilnosti mladih, umetnikov, ustvarjalcev in drugih strokovnjakov, ki delajo v kulturnem sektorju, v sklopu skupnih kulturnih in izobraževalnih projektov, prek katerih bi morala EU promovirati svojo kulturo in vrednote; poudarja pomen projektov s partnerskimi državami znotraj uporabe proračunskih vrstic razdelka IV;

5.  poudarja pomen kulturne in jezikovne raznolikosti med državami članicami ter poziva Komisijo, naj zagotovi zaščito, krepitev in spodbujanje te raznolikosti;

6.  z vedno večjim skepticizmom gleda na nepregledne pogodbene odnose Komisije glede financiranja skupine Euronews, zlasti glede nedavnega podaljšanja zadevnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanja novih vlagateljev v Euronews;

7.  poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) razmisli o tem, da bi s sredstvi tega sklada sofinancirala tiste projekte, ki se že financirajo iz kohezijskih skladov v sektorjih kulturne in ustvarjalne industrije in imajo za cilj zaščito in spodbujanje evropske kulturne dediščine, s čimer bi se zagotovila dodatnost;

8.  poziva Komisijo, naj čim prej revidira trenutno omejitev, določeno na 5 milijonov EUR (10 milijonov EUR za kraje, vpisane na seznam Unesca) v Evropskem skladu za regionalni razvoj, za male infrastrukturne projekte, saj bi lahko v kulturnem sektorju omejila obseg naložb v kulturo, ki je bistvenega pomena za družbeni in gospodarski razvoj v EU;

9.  opozarja na sedanjo visoko brezposelnost mladih in zahteva, da se za reševanje tega vprašanja sprejmejo precejšnje proračunske obveznosti, pri čemer poudarja povezavo med izobraževanjem in usposabljanjem, ki igra ključno vlogo pri zaposlovanju mladih, in se ponudijo usposabljanja za uslužbence in uradnike lokalnih in nacionalnih uprav s posebnim poudarkom na prikrajšanih regijah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Jill Evans, Petra Kammerevert, Rikke Karlsson, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Norbert Erdős, Mary Honeyball, Marc Joulaud, Ernest Maragall

16.6.2015

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za proračun

o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

(2015/2074(BUD))

Pripravljavka mnenja: Barbara Matera

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so se Parlament, Svet in Komisija v skupni izjavi iz novembra 2013 sporazumeli, da bodo letni proračunski postopki, ki se nanašajo na večleten finančni okvir 2014–2020, po potrebi vključevali elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov;

B.  ker bi spolni stereotipi in znatne razlike v plačilu med spoloma, ki še vedno obstajajo, lahko preprečili ženskam, da začnejo kariero in napredujejo oziroma jih celo odvrnili od tega, kar bi privedlo do neenakosti, ki negativno vpliva na gospodarstvo in ima znatne posledice na odpiranje novih delovnih mest; ker je dostop do javnih storitev, ki so še vedno pomemben zaposlitveni sektor za ženske, ključen za gospodarsko neodvisnost in krepitev moči žensk; poudarja, da si mora Komisija bolj prizadevati za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja žensk in deklet, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženiringa in matematike (STEM) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), saj so to področja, kjer obstaja znatno pomanjkanje strokovnega znanja in ki ima ogromen potencial za prihodnjo rast; ker naj bi po ocenah do leta 2025 bilo odprtih 7,7 milijonov STEM delovnih mest, ter do leta 2020 825 000 nezapolnjenih delovnih mest za strokovnjake na področju IKT;

C.  ker je nasilje nad ženskami ovira za resnično enakost med ženskami in moškimi; ker v EU o nasilju nad ženskami ni na voljo dovolj dostopnih in primerljivih podatkov, Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) pa nudi dostop do obstoječih statističnih podatkov in informacij;

D.  ker je v skladu z uvodno izjavo 10 Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 bistveno, da se pri izvajanju Programa v zvezi s specifičnim ciljem, ki je usmerjen v preprečevanje nasilja in boj proti nasilju nad otroki, mladostniki in ženskami, ohrani ime Daphne, da bi bili programi Daphne čim bolj prepoznavni;

1.  ponovno izraža svojo zahtevo za dosledno uporabo načela enakosti spolov pri pripravi proračuna v celotnem proračunskem postopku in v večletnem finančnem okviru ter za uporabo proračunskih odhodkov kot učinkovitega sredstva za spodbujanje enakosti spolov; v ta namen predlaga ustanovitev zunanje delovne skupine, da se poveča preglednost proračunskega postopka glede upoštevanja načela enakosti spolov pri pripravi proračuna;

2.  poudarja, da je v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije spodbujanje enakosti moških in žensk temeljno načelo EU; opozarja, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v vse politike in obravnavati na vseh ravneh proračunskega postopka;

3.  poziva k sprejetju priprave proračuna, ki upošteva enakost spolov, v evropskih in nacionalnih strategijah za učinkovitejše spodbujanje enakosti spolov; opozarja, da je treba dodeliti več sredstev za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti ter njihove diskriminacije;

4.  poziva Komisijo, naj dodeli sredstva za programe, ki spodbujajo in podpirajo podjetništvo žensk in dostop do mikrofinanciranja, predvsem v okviru programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), Evropskega socialnega sklada (ESS), pobude za zaposlovanje mladih (YEI) in vseh strukturnih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);

5.  poziva države članice, naj za spodbujanje enakosti spolov, še zlasti na področju zaposlovanja, uporabljajo sredstva, ki so na voljo v Evropskem socialnem skladu in v Evropskem skladu za regionalni razvoj, in ne samo z vključevanjem vidika spola, ampak tudi z zagotavljanjem ukrepov, ki so neposredno namenjeni ranljivim skupinam žensk, ki zadostno upoštevajo posledice gospodarske krize, in z vlaganjem v visokokakovostne javne storitve, zlasti z jamčenjem zadostnega nudenja visokokakovostnih storitev po dostopnih cenah za varstvo otrok, starejših in drugih vzdrževanih oseb, in zahteva resnično proračunsko preglednost glede sredstev, namenjenih politikam za enakost spolov (Evropski socialni sklad, programa PROGRESS in DAPHNE);

6.  poudarja, da je treba financirati izobraževalne kampanje, ki so namenjene boju proti spolnim stereotipom in dvigovanju osveščenosti o enakih pravicah in enakih možnostih v okviru programa Erasmus+;

7.  poziva Komisijo, naj v okviru obstoječega inštituta EIGE ustanovi evropski center za spremljanje seksističnega nasilja in v ta namen zaposli dodatno osebo; meni, da bi moral proračun inštituta EIGE sicer ostati nespremenjen;

8.  ponovno poziva, da se program Daphne ohrani kot ločena postavka znotraj programa za pravice, enakost in državljanstvo;

9.  znova izraža zahtevo, da je treba nadgraditi kazalnike in podatke za posamezen spol, da bi lahko splošni proračun EU ocenili z vidika spola in spremljali prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov v načrtovanje proračuna.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Izaskun Bilbao Barandica, Biljana Borzan, Louise Bours, Stefan Eck, Ildikó Gáll-Pelcz, Clare Moody, Branislav Škripek, Dubravka Šuica, Marc Tarabella

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

Odbor za zunanje zadeve      Odbor za zunanje zadeve

- predsednik -   - član -

Sklic D(2015)26425

Jean Arthuis

Predsednik

Odbor za proračun

Spoštovani predsednik

Ker časovni razpored zaradi pozne predstavitve osnutka proračuna ne omogoča priprave formalnega mnenja odbora, vam v imenu Odbora za zunanje zadeve posredujemo naš prispevek v obliki pisma. Nadejamo se, da bo Odbor za proračun pri pripravi svojega poročila o pooblastilu za trialog naše uvide lahko upošteval. Razumemo, da je pragmatično oblikovanje koledarja za proračunski postopek odvisno od medinstitucionalnih pogajanj, a vas vseeno pozivamo, da še naprej vztrajate, naj Komisija osnutek proračuna predstavi bolj zgodaj v letu in tako zagotovi, da bo v prihodnjih letih spet mogoča priprava rednega mnenja odbora.

Vidik, ki mu v odboru še naprej posvečamo največ pozornosti, je ta, da bi moral proračun Evropski uniji omogočiti izpolnjevanje vloge globalnega akterja. V proračunu Evropske unije bi se morale dosledno odražati njene globalne prednostne naloge, skladno z njimi pa ustrezna sredstva. V tem kontekstu pozdravljamo povečanje sredstev za prevzem obveznosti v razdelku 4 za 5,6 % glede na leto 2015, s čimer se bo končno obrnil trend po velikih rezih, do katerih je prišlo v prvem letu večletnega finančnega okvira. Glede na krhke politične razmere v našem sosedstvu in širše pa menimo, da je potrebno več sredstev na nekaterih prednostnih področjih.

Poudarili bi tudi, da je občutno povečanje sredstev za plačila v razdelku 4, in sicer za 28,5 %, prav tako izjemno dobrodošlo, saj bo pripomoglo k omilitvi pomanjkanja sredstev za plačila, ki so ogrožale dobro delovanje več finančnih instrumentov. Izjemno pomembno je, da se ta povišani obseg sredstev ohrani v končnem proračunu. Hudo prizadeto je bilo zlasti delovanje instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru. Poleg tega se – glede na nenehne konflikte in vedno nove grožnje v sredozemski regiji – odločno zavzemamo za dodatno povečanje predlaganega zneska sredstev za plačila v višini 82,4 milijona EUR, da bi bilo mogoče ustrezno odpraviti zamude pri plačilih in poskrbeti za potrebe, ki se utegnejo šele pojaviti v kriznih razmerah.

Prevzemanje odgovorne vloge globalnih akterjev pomeni nudenje zadostne podpore tistim državam v našem sosedstvu, ki se spoprijemajo z velikimi izzivi na vseh pomembnejših političnih področji, zagotavljanje te podpore pa je trdno zasidrano v pristopu „več za več“. V zvezi s tem pozdravljamo politični poudarek, ki je v tem osnutku proračuna namenjen razvoju dogodkov v sosedstvu, tako na vzhodu kot v Sredozemlju. Vseeno poudarjamo, da je treba dodatno povečati sredstva za prevzem obveznosti za evropski instrument sosedstva, glede na to, da so ukrepi EU v prizadetih državah nujni. Odločitev o tem, da bo finančni načrt za leto 2016 presežen v podporo sirski regiji, je pomemben korak, saj na ta način izkazujemo, da se zavedamo velikanskih težav, s katerimi se soočamo, a poudariti velja tudi kritično naravo težav, ki se zgrinjajo nad Libijo, zaradi česar je treba predvideti potrebne ukrepe. Podobno bi si želeli tudi v vzhodnem sosedstvu, zlasti v Ukrajini. Ravno tako pozdravljamo večjo podporo za evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ter izražamo prepričanje, da bodo proračunska sredstva, namenjena dejavnemu varstvu človekovih pravic, še naprej rastla. Kritično pa ugotavljamo, da zneski iz osnutka proračuna tako kot v preteklih letih ne zadostujejo za dejanske potrebe financiranja številnih programov, zato bi vas želeli pozvati, da v končnem proračunu pripravite podlago za izboljšanje tega položaja. V zvezi s tem želimo poudariti, da je nujno potrebna dosledna in večja podpora za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Palestinsko oblast ter Agencijo OZN za pomoč in zaposlovanje (UNWRA).

Pozdraviti želimo še pomembna prizadevanja, da se s povečanjem sredstev za plačila poskušajo rešiti težave z oskrbo s humanitarno pomočjo, ki so v preteklosti že nastopile. Vsekakor želimo izpostaviti, da je treba zaradi stalnih humanitarnih kriz po vsem svetu ta instrument dodatno okrepiti.

V zvezi s proračunom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) ugotavljamo, da vprašanje prenosa proračunske vrstice za posebne predstavnike EU iz proračuna SZVP v proračun ESZD še vedno ostaja odprto. Potreba po prenosu vrstice je bila resda omenjena v pregledu ESZD, a so vsi poskusi dejanskega prenosa obstali na mrtvi točki. Še vedno smo prepričani, da je za ustrezno integrirano zunanjo politiko EU potrebna tudi tovrstna utrditev njenih diplomatskih dejavnosti.

Vnaprej se vam zahvaljujemo, če boste navedene predloge upoštevali pri pripravi poročila.

Lep pozdrav,

Elmar Brok              Cristian Dan Preda

(podpis)                (podpis)

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

Odbor za mednarodno trgovino

MJ/cp

EXPO-COM-INTA D(2015)28724

José Manuel Fernandes

Poročevalec o proračunu za leto 2016

Odbor za proračun

Zadeva: Pooblastilo za trialog o predlogu proračuna za leto 2016

Kot poročevalec Odbora za mednarodno trgovino (INTA) za proračun za leto 2016 vas želim seznaniti s prednostnimi nalogami odbora v zvezi s proračunom za leto 2016, o katerih so se 15. junija 2015 dogovorili koordinatorji odbora INTA.

Kot prvo, v odboru INTA menimo, da bi bilo treba v proračunu z zadostnimi sredstvi podkrepiti dejstvo, da Komisija v svojem delovnem programu trgovino opredeljuje kot eno najpomembnejših prednostnih nalog. Trgovina ni zgolj učinkovit instrument za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Evropi, temveč tudi pomembno orodje zunanje politike, s katerim je mogoče podpreti širše mednarodne cilje EU ter spodbujati evropske vrednote, kot so mir, svoboda in demokracija po vsem svetu. Z njo je mogoče prav tako izboljšati standarde na področju dela, okolja in človekovih pravic. Če želimo izpolniti navedene cilje, je treba trgovini dodeliti zadostna finančna sredstva.

Pričakuje se, da bo skupna trgovinska politika v prihodnosti še močnejša, saj se mora biti sposobna spoprijeti s trgovinskimi izzivi, ki so posledica spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Zadostna finančna sredstva iz proračuna Unije so nujno potrebna, če želimo oblikovati trdno strategijo na področju trgovinske in naložbene politike ter zagotoviti, da bo trgovina ostala učinkovito orodje, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju.

Načrt trgovinskih pogajanj EU je še zmeraj zelo ambiciozen: TTIP, Japonska, naložbeni sporazum s Kitajsko, države ASEAN, države AKP, posodobitev pridružitvenih sporazumov z Mehiko in Čilem, sporazum o trgovini s storitvami (TiSA), STO ipd. Trenutna in prihodnja pogajanja bodo še naprej zahtevala precej virov iz služb Evropske komisije, predvsem iz GD za trgovino. Zato je treba v zadostni meri povečati proračun za trgovinske dejavnosti, da bi EU zagotovili položaj za uspešna pogajanja o ambicioznem trgovinskem načrtu.

Izjemno pomembno je, da se trgovinski sporazumi upravljajo razumno. V zvezi s tem odbor INTA deli mnenje, ki ga je v posebnem poročilu št. 02/2014 z naslovom „Ali se preferencialni trgovinski sporazumi učinkovito upravljajo?” izrazilo Računsko sodišče, in sicer da si mora Komisija bolj prizadevati za spremljanje izvajanja in učinka sklenjenih trgovinskih sporazumov. EU bi brez dvoma koristilo, če bi dovolj sredstev namenili vmesnim in naknadnim ocenam tega, ali tretje države izpolnjujejo obveznosti do EU. Ocene bi morale postati pomemben del proračunskih vrstic, povezanih s trgovinskimi dejavnostmi, saj je bistveno, da Komisija dokaže, da so politične izbire, o katerih sta se sporazumela sozakonodajalca, dejansko prinesle pričakovane rezultate.

Člani odbora INTA so zaskrbljeni, da državljani Unije globalizacijo enačijo z zmanjšanjem evropske storilnosti in izgubo služb. Da bi si povrnila zaupanje državljanov, mora Komisija povečati prizadevanja in razviti učinkovitejšo komunikacijsko strategijo o trgovinski politiki Unije, pa tudi o prednostih in pomanjkljivostih mednarodne trgovine.

V zvezi s tem želimo poudariti, da bi bilo treba v celoti uporabiti vsa razpoložljiva sredstva EU ter v interesu prebivalcev podpirati nenehno ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest v Uniji.

Odbor INTA vztraja, da se mora v proračunu za leto 2016 odsevati uspešna 9. ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije. Predvsem je treba dodeliti dovolj sredstev programom, s katerimi se državam v razvoju in najmanj razvitim državam omogoča izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine. Pri tem bo treba partnericam STO zagotavljati tehnično pomoč in pomoč pri vzpostavljanju zmogljivosti, predvsem prek pomoči za trgovino.

Glede na obsežne izzive, s katerimi se sooča evropska sosedska politika, odbor INTA še naprej poudarja, da bi bilo treba tej politiki dodeliti dovolj proračunskih sredstev, da bo mogoče najtesnejšim partnericam, zlasti tistim v vzhodnem partnerstvu, pa tudi državam, ki prestajajo obdobje po arabski pomladi, ponuditi ustrezno s trgovino povezano tehnično podporo in pomoč. Odbor INTA vztraja pri tem, da se mora v proračunu Unije odražati pomen programa makrofinančne pomoči, saj se je izkazal kot izjemno koristen instrument za podporo partnericam v slabšem finančnem položaju. Spomniti želimo, da je Evropski parlament 15. aprila 2015 uradno sprejel sklep o tretjem programu makrofinančne pomoči Ukrajini v višini do 1,8 milijarde EUR. Paket pomoči Ukrajini je pokazal, da je določena stopnja prilagodljivosti osrednjega pomena, ko gre za dodeljevanje gospodarske in finančne pomoči tretjim državam, saj lahko v partnerskih državah EU zelo hitro pride do različnih kriz.

In nenazadnje, pomembno je, da proračun Unije zagotavlja financiranje pobud, ki olajšujejo internacionalizacijo evropskih malih in srednjih podjetij. Kljub temu je treba na tem področju storiti več, saj je trenutno zunaj EU dejavnih zgolj 13 % evropskih malih in srednjih podjetij. Da bi zagotovili kar največjo uspešnost in učinkovitost porabe EU za spodbujanje internacionalizacije in konkurenčnosti evropskih malih in srednjih podjetij, člani odbora INTA pozivajo Komisijo, naj preuči in izboljša obstoječa orodja ter zagotovi zadosten nadzor in pregled nad različnimi dejavnostmi na tem področju.

S spoštovanjem,

Reimer BÖGE

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

IPOL-COM-LIBE D (2015) 27747

Jean ARTHUIS

Predsednik Odbora za proračun

WIC M02024

Strasbourg

Zadeva:  Prednostne naloge odbora LIBE v zvezi s proračunom za leto 2016

Spoštovani g. Arthuis,

glede na julijski trialog in vaše pooblastilo zanj vas želim seznaniti s prednostnimi nalogami Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) v zvezi s proračunom za leto 2016.

Po mnenju članov odbora LIBE je izjemno pomembno, da se v proračunu za naslednje leto zagotovi s proračunskega vidika ustrezen odziv na humanitarne izzive, ki jih prinašajo čedalje večje število imigrantov in tragične smrtne žrtve, zlasti v zvezi z razmerami v Sredozemlju.

Predlog proračuna za leto 2016 vsebuje dobrodošle korake v pravo smer. Pozdraviti je treba uporabo instrumenta prilagodljivosti in vzpostavitev mehanizma začasne premestitve. Odbor LIBE pozdravlja tudi predlagano precejšnje povečanje Sklada za azil, migracije in vključevanje v predlogu proračuna 2016, v zvezi s čimer želi pozvati Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva za vse predloge na tem področju. Parlament je večkrat poudaril potrebo po tem, da je treba storiti vse, kar je potrebno, da bi preprečili nadaljnje smrtne žrtve na morju ter zagotovili potrebna sredstva, s katerimi bi učinkovito izpolnili obveznosti v zvezi z iskanjem in reševanjem.

Večina skupin v odboru LIBE prav tako pozdravlja predlagano povečanje proračuna za agencijo Frontex in podpira predlog Komisije, da se agencije EASO, Frontex, Eurojust in Europol izvzame iz rezerve za prerazporeditev. Odbor pa obžaluje zmanjšanje proračuna za Evropski azilni podporni urad, ki v prejšnjem proračunskem obdobju ni porabil vseh sredstev, ter vztraja, da je treba uradu zagotoviti zadostna sredstva za izpolnjevanje nalog, s čimer bi se bil sposoben spoprijeti s povečano obremenitvijo. Odbor znova poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi morala rezerva za prerazporeditev v večji meri upoštevati obremenitev in naloge posameznih agencij. Vztraja tudi pri tem, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za odziv na nove izzive na področju migracij in notranje varnosti.

Odbor meni, da bi morala Komisija natančneje obrazložiti proračunske posledice ukrepov, predstavljenih v okviru evropske agende za varnost, zlasti v zvezi z agencijo Europol in njenimi nalogami na področju boja proti terorizmu ter organiziranemu in kibernetskemu kriminalu, da bodo sozakonodajalci bolje seznanjeni z ustrezno ravnjo sredstev, ki jih velja dodeliti v te namene.

Odbor prav tako poziva k izboljšanju financiranja instrumentov za spremljanje in spodbujanje načel pravne države in ustreznega delovanja pravosodnih sistemov. V zvezi s tem smo v odboru razočarano ugotovili, da Agenciji za temeljne pravice ni bilo odobreno povečanje proračuna, čeprav ima osrednjo vlogo pri spremljanju spoštovanja temeljnih pravic.

Na koncu želi odbor pozvati Komisijo, naj oceni potrebe Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), pri tem pa upošteva povečano obremenitev zaradi porasta novih psihoaktivnih snovi.

S spoštovanjem,

 

Claude MORAES

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE

Odbor za ustavne zadeve      

Predsednik

Sklic D(2015)29275

Jean Arthuis

Predsednik Odbora za proračun

Stavba Altiero Spinelli

ASP 09G205

B-1047 Bruselj

Zadeva:  Prednostne naloge odbora AFCO v zvezi s pooblastilom za trialog o proračunu za leto 2016

Spoštovani predsednik,

Odbor za ustavne zadeve, ki mu predsedujem, se zaveda, da se je letošnji proračunski postopek začel nekoliko pozneje kot običajno, saj je Komisija predlog proračuna za leto 2016 predstavila 27. maja 2015. Ker je zaradi te zamude koledar za sprejetje vašega poročila o pooblastilu za trialog o proračunu za leto 2016 precej tesen, so koordinatorji odbora AFCO na seji 26. februarja 2015 sklenili, da bodo pripravili prispevek k osnutku poročila v obliki pisma, v katerem bodo začrtali prednostne naloge odbora AFCO v zvezi z naslednjim proračunom.

Odbor za ustavne zadeve zato želi vašo pozornost usmeriti na naslednja prednostna področja, ki si zaslužijo obravnavo v letošnjih proračunskih pogajanjih:

– Na predstavitvi o dosedanjem izvajanju evropske državljanske pobude v začetku tega leta smo se seznanili z ovirami, s katerimi se spoprijemajo evropski državljani pri uresničevanju svoje pravice za sprožitev pobude. Novo orodje postaja čedalje bolj priljubljeno, zato želimo, da bi se ga izboljšalo, saj bi to koristilo državljanom. Odbor AFCO želi, da bi se programu, pa tudi z njim povezani komunikacijski strategiji, zagotovilo dovolj sredstev, da bo mogoče uresničiti zastavljene cilje in z oblikovanjem posebne podvrstice zanj povečati njegovo prepoznavnost.

– Odbor AFCO je prav tako zadovoljen, da je Komisija predlagala povečanje sredstev za program "Evropa za državljane", pa tudi za komuniciranje v zvezi s njim, saj so ti instrumenti osrednjega pomena pri krepitvi procesov participativne demokracije v EU ter pri krepitvi zaupanja in razumevanja državljanov, ko gre za evropsko politiko.

– V zvezi s proračunom Parlamenta je vredno zagotoviti dovolj sredstev za komunikacijske programe, ki spodbujajo sodelovanje z državljani in jih seznanjajo z dejavnostmi Parlamenta, pa tudi za krepitev ukrepov izmenjave informacij z nacionalnimi parlamenti.

Prepričana sem, da bo Odbor za proračun pri pripravi pooblastila za trialog o proračunu za leto 2016 upošteval naše predloge.

S spoštovanjem,

Danuta Hübner

V vednost:  José Manuel Fernandes, poročevalec odbora BUDG za proračun za leto 2016 – oddelek III Komisija

  Gérard Deprez, poročevalec odbora BUDG za proračun za leto 2016 – drugi oddelki

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 4 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Isabelle Thomas, Monika Vana, Daniele Viotti
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Janusz Lewandowski, Ivan Štefanec, Nils Torvalds, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Tiziana Beghin, Marco Zullo

• [1]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
• [2]  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
• [3]  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
• [4]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0061.
• [5]   This results from the so-called "N+2" / "N+3" rules whereby payments have to be made within two (N+2) or three (N+3) years after the corresponding commitments have been made. At the end of 2013, the two decommitment rules applied at the same time.
• [6]    The total additional payment appropriations authorised through amending budgets amounted to EUR 6.7 billion in 2012, EUR 11.6 billion in 2013 and EUR 3.5 billion in 2014.
• [7]    The backlog of outstanding payment claims for the 2007-2013 Cohesion programmes at year-end increased from EUR 11 billion in 2011 to EUR 16 billion in 2012, EUR 23.4 billion in 2013, and EUR 24.7 billion in 2014.
• [8]    It is to be noted that for shared management policies such as Cohesion policy (where the Commission reimburses Member States’ expenditure), interest for late payments does not apply.
• [9]    The remaining 5% is to be paid at the programme closure, which will take place in 2017-2019, after the Commission's assessment that the programme has been implemented successfully and that no correction needs to be made.
• [10]    Cohesion policy legislation provides for a regulatory deadline of 60 days.
• [11]    Definition of normal and abnormal backlog is in section 3.4 and 4.3.
• [12]    The amending budget 2/2014 was originally presented as draft amending budget 3/2014.
• [13]   Monthly reports on interim payments and pending claims, Budget Forecast Alert (twice a year)
• [14]   DEC 54/2014.
• [15]   Unpaid amounts resulting from the reduction of pre-financing rates to a rate below the legal/normal minimum are not included in the current definition of "outstanding payment claims": however, for a number of programmes, some reduction of pre-financing rates has been implemented in 2014 (in some case already in 2013) in order to postpone payments to a later date.
• [16]    Art. 87 of CR 1083/2006: " …requests for interim payments are grouped together, as far as possible, on 3 separate occasions a year"
• [17]   Identical to the one included in the executive summary.
• [18]   Articles 91 and 92 respectively of Regulation 1083/2006 for programming period 2007-2013.
• [19]    Due to the cash-flow constraints in the first months of the year (see section 3.3 above), part of the backlog might not be paid within the regulatory deadlines at the beginning of the year.
• [20]    Except for Croatia, Romania, Slovakia
• [21]    Article 76 of Council Regulation (EC) No 1083/2006 of 11 July 2006 laying down general provisions on the European Regional Development Fund, the European Social Fund and the Cohesion Fund and repealing Regulation (EC) No 1260/1999 (OJ L 210, 31.7.2006, p. 25).
• [22]    Article 112 of Regulation (EU) No 1303/2013 of the European Parliament and of the Council of 17 December 2013 laying down common provisions on the European Regional Development Fund, the European Social Fund, the Cohesion Fund, the European Agricultural Fund for Rural Development and the European Maritime and Fisheries Fund and laying down general provisions on the European Regional Development Fund, the European Social Fund, the Cohesion Fund and the European Maritime and Fisheries Fund and repealing Council Regulation (EC) No 1083/2006 (OJ L 347, 20.12.2013, p. 320).
• [23]    The forecasts submitted by Member States in January 2015 did not cover all operational programmes. For these cases, the Commission has used the forecasts received last September. Such an extrapolation of missing Member States' forecasts is not possible for 2016, since the forecasts submitted in September 2014 covered 2014 and 2015 only (not yet 2016). This means that the forecast for 2016 includes only the operational programmes for which the Member States transmitted the information and might have to be revised upward when the missing information is transmitted.
• [24]    Article 79 of Council Regulation (EC) No 1083/2006 lays down that "The cumulative total of pre-financing and interim payments made by the Commission shall not exceed 95% of the seven-year contribution from the Funds to the Operational Programme; the remaining 5% will only be paid at the closure of the Operational Programme."
• [25]    Article 89 of Council Regulation (EC) No 1083/2006 of 11 July 2006 laying down general provisions on the European Regional Development Fund, the European Social Fund and the Cohesion Fund and repealing Regulation (EC) No 1260/1999 (OJ L 210, 31.7.2006, p. 25).
• [26]    + EUR 406 million (net increase in payment appropriations) for Humanitarian Aid, + EUR 30 million for DCI and + EUR 250 million for ENI.
• [27]   The graph however does not reflect the impact of the reduced level of pre-financing.
• [28]  Podatki iz dokumenta Komisije o elementih za plačilni načrt za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire, ki je bil Parlamentu predstavljen 16. aprila 2015.