PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

20.7.2015 - (11667/2012 – C8-0278/2014 – 2012/0134(NLE)) - ***

Odbor za ribištvo
Poročevalec: João Ferreira

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

(11667/2012 – C8-0278/2014 – 2012/0134(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11667/2012),

–       ob upoštevanju osnutka Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (11671/2012),

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0278/2014),

–       ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne ...[1] o osnutku sklepa Sveta,

–       ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A8-0233/2015),

1.      odobri sklenitev protokola;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in   Republiki Gvineji Bissau.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Prvi ribiški sporazum med EGS in Gvinejo Bissau je bil podpisan leta 1980. Od takrat so imele flote držav članic EGS/EU dostop do ribolovnih možnosti v vodah te države. Temu so sledili številni protokoli o izvajanju sporazuma, zadnji je veljal do 15. junija 2012.

Pogodbenice so 10. februarja 2012 sklenile nov protokol, ki ga je Evropska komisija sprejela 5. junija 2012, veljal pa naj bi tri leta, od 16. junija 2012 do 15. junija 2015. Zaradi državnega udara v Gvineji Bissau 12. aprila 2012 pa je Evropska unija prekinila postopke, potrebne za podpis novega protokola. Flotam držav članic Evropske unije, ki so v sklopu sporazuma lovile v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau, so svetovali, naj prekinejo svojo dejavnost v coni, ker jim ni bilo več mogoče zagotoviti varnosti. Maja 2014 so v državi potekale volitve in 24. novembra 2014 je bil končno podpisan nov protokol o izvajanju ribiškega sporazuma med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau za obdobje treh let.

Finančni prispevek, ki ga predvideva sporazum, znaša 9,2 milijona EUR letno, torej 6,2 milijona za dostop do ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau in 3 milijone za pomoč pri razvoju ribiškega sektorja te države.

Ribolovne možnosti, dodeljene flotam Evropske unije, so naslednje: 3700 BRT (bruto registrska tonaža) za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic in 3500 BRT za zamrzovalna plovila za ribolov rib kostnic in glavonožcev; 28 zamrzovalnih plovil za ribolov tunov s potegalkami in plovil za ribolov s parangali ter 12 plovil za ribolov tunov z ribiškimi palicami.

Glede na prekinitev pogajanj z Mavretanijo je postal ribiški sporazum med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau še pomembnejši, šteli bi ga lahko za enega najpomembnejših veljavnih sporazumov. Gre za enega redkih ribiških sporazumov Evropske unije, ki omogoča dostop do mešanih ribjih vrst.

Gvineja Bissau se nahaja na zahodni afriški obali, med Senegalom in Gvinejo, ter zavzema površino 36 125 km². Ima približno 1,4 milijona prebivalcev, od tega živi četrtina v glavnem mestu Bissau, ostali pa na podeželju. Velja za eno najmanj razvitih držav na svetu, v kateri velik del prebivalstva živi pod pragom revščine (po nekaterih ocenah dve tretjini gospodinjstev v državi). Tudi BDP na prebivalca je med najnižjimi na svetu. Leta 2008 je približno tretjina državnih prihodkov prihajala od mednarodnih posojilodajalcev, od tega približno tretjina od Evropske unije. Gospodarstvo je močno odvisno od kmetovanja, zlasti od pridelave indijskih oreščkov. Eden od izzivov za državo je diverzifikacija pridelave.

V zvezi s tem sta zapadlost tarifnih preferencialov, ki so bili sklenjeni enostransko, in začetek veljavnosti tako imenovanih sporazumov o gospodarskem partnerstvu veliko breme, ki za državo pomeni tveganje in možnost velikih izgub. Obstoj velikega epikontinentalnega pasu, kamor se zlivajo reke, ter sezonsko dvigovanje oceanskih tokov ("upwelling") prispevata k bogastvu ribolovnih virov, tako priobalnih kot oceanskih vrst. Glavni staleži s tržno vrednostjo vključujejo pridnene ribje vrste, male pelagične ribe, velike selivske pelagične ribe, lupinarje (kozice, tudi z odprtega morja) in glavonožce (lignji in hobotnice).

Tradicionalni mali ribolov, vključno s samooskrbnim ribolovom, omogoča preživetje več tisočim ribičev in njihovim družinam (številke se razlikujejo glede na različne ocene), med katerimi so tudi ribiči iz sosednjih držav. Tri četrtine od 1500 plovil, popisanih leta 2009, je bilo kanujev, narejenih iz drevesnih debel. Ker država ne more upoštevati zdravstvenih standardov, ki jih zahteva Unija, je trgovanje z ribiškimi proizvodi z EU onemogočeno. Ukrepi za povečanje zmogljivosti Gvineje Bissau na tem področju, na primer z ustanovitvijo zdravstvenega laboratorija (julija 2014), bi lahko pripomogli k rešitvi te težave. Ribiški sporazum z Evropsko unijo je pomemben del vseh transferjev iz EU v Gvinejo Bissau (četrtina vseh transferjev v letu 2010).

Poročevalec priporoča, naj Parlament odobri sklenitev protokola, saj je zelo pomemben za Gvinejo Bissau in za evropske flote, ki lovijo v njenih vodah.

Vendar poročevalec tudi meni, da je treba natančneje oceniti in pregledati sporazum, njegovega ozadja in obete za prihodnost. Ob upoštevanju vloge in pristojnosti Evropskega parlamenta na tem področju poročevalec meni, da je primerno in potrebno sprejeti nezakonodajno resolucijo o tem sporazumu, ki naj vsebuje pripombe in priporočila, namenjena Komisiji, za celotno obdobje trajanja protokola ter v primeru ponovnih pogajanj za njegovo podaljšanje.

Poročevalec vztraja na nekaterih točkah, ki jim je treba po njegovem mnenju nameniti posebno pozornost.

Čeprav je bil prvi ribiški sporazum med EU in Gvinejo Bissau podpisan pred 35 leti, so doslej doseženi rezultati na področju sektorskega sodelovanja klavrni. To je treba spremeniti. Sporazum mora spodbujati pristen trajnostni razvoj ribiškega sektorja Gvineje Bissau ter povezanih industrijskih in drugih dejavnosti, s povečanjem dodane vrednosti, ki ostane državi od izkoriščanja naravnih virov.

Vzpostaviti je treba boljšo povezavo med pomočjo sektorju na podlagi ribiškega sporazuma in instrumenti, ki so na voljo v okviru razvojnega sodelovanja, zlasti Evropskega razvojnega sklada (ERS), ali na podlagi nacionalnega načrtovanja ali regionalnega načrtovanja za Zahodno Afriko.

Poročevalec meni, da mora Evropska komisija sprejeti potrebne ukrepe – tudi morebitni pregled in okrepitev tistega sklopa sporazuma, ki zadeva sektorsko pomoč, ter oblikovanje različnih učinkovitejših pogojev za povečanje stopnje črpanja te pomoči – ter zagotoviti dejanski preobrat v težnji, opaženi v zadnjih desetletjih. Podpreti je treba (redke) pozitivne razvojne težnje zadnjih nekaj let, da se pomnožijo in prinesejo vidne rezultate.

Kot v drugih državah v regiji je treba povečati število in izboljšati zanesljivost informacij o ulovu ter na splošno o ohranjanju ribolovnih virov ter podpreti Gvinejo Bissau, da razvije lastne zmogljivosti za pridobivanje teh podatkov.

Nazadnje poročevalec poudarja, da mora biti Parlament nemudoma in izčrpno seznanjen z vsemi postopki v zvezi s protokolom ali njegovim podaljšanjem v vseh njihovih fazah. Predlaga, da se Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o rezultatih večletnega sektorskega programa iz člena 3 protokola ter o spoštovanju zahteve za prijavo ulova.

25.6.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za ribištvo

o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

(11667/2012 – C8-0278/2014 – 2012/0134(NLE))

Pripravljavec mnenja: Nirj Deva

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Gvineja Bissau je med najrevnejšimi najmanj razvitimi državami sveta in je visoko zadolžena. Ima tudi eno najnižjih ravni BDP na prebivalca na svetu.

Gospodarstvo države je močno odvisno od kmetijstva, predvsem pridelave indijskih oreškov. Poleg tega ima Gvineja Bissau izjemno bogate ribolovne vire in glede na pomanjkanje drugih virov beljakovin živalskega izvora je prehranska odvisnost od ribištva visoka.

Politične razmere v državi ostajajo nestabilne. Mednarodna skupnost je obsodila vojaški udar z dne 12. aprila 2012, zavrnila priznanje institucij, ki so jih vzpostavili vodje državnega udara, in zahtevala ponovno vzpostavitev ustavnega reda.

EU je na podlagi pozitivnih premikov po izvedbi predsedniških volitev maja 2014 obnovila sodelovanje z Gvinejo Bissau, vključno s ponovnim zagonom pogajanj o protokolu k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju.

Sedanji protokol zajema obdobje treh let od dneva podpisa in se nanaša na več vrst, saj poleg tune zajema tudi kozice in glavonožce. Finančni prispevek znaša 9.200.000 EUR/leto in vključuje podporo sektorski ribiški politiki Gvineje Bissau v znesku 3.000.000 EUR/leto.

Protokol plovilom EU zagotavlja ribolovne možnosti v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau v mejah razpoložljivega presežka. Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju je za Gvinejo Bissau zelo pomemben tako s finančnega vidika kot z vidika obnove ribiškega sektorja in razvoja lokalnega (tudi obrtniškega) ribištva. Je osnovno orodje za ustvarjanje dodane vrednosti v ribolovni dejavnosti in navsezadnje za izvoz proizvodov iz ribištva v EU.

Poleg tega lahko pripomore k zmanjšanju odvisnosti Gvineje Bissau od proizvodnje indijskih oreškov in mednarodne pomoči ter h krepitvi državnega gospodarstva, katerega šibkost, povezana s politično, gospodarsko in finančno nestabilnostjo države, je mamilarskim kartelom omogočila pridobivanje vse več moči, to pa je resno spodkopalo stabilnost države.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da priporoči odobritev sklenitve Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Paul Rübig

24.6.2015

MNENJE Odbora za proračun

za Odbor za ribištvo

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau

(11667/2012 – C8-0278/2014 – 2012/0134(NLE))

Pripravljavec mnenja: Indrek Tarand

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je na podlagi pooblastila, ki ji ga je dal Svet, z Republiko Gvinejo Bissau opravila pogajanja za obnovitev protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau.

Ob zaključku teh pogajanj je bil 10. februarja 2012 parafiran novi protokol. Novi protokol je bil podpisan v skladu s sklepom in se začasno uporablja od datuma podpisa.

Ta protokol in njegova priloga se uporabljata tri leta od dneva začetka začasne uporabe.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je potekalo pred pogajanji v okviru regionalnega svetovalnega sveta za ribolov v oddaljenih vodah, ki povezuje ribiški sektor ter nevladne organizacije za okolje in razvoj. Na tehničnih sestankih so potekala tudi posvetovanja s strokovnjaki držav članic. Posvetovanja so se zaključila s sklepom, da je protokol o ribolovu z Republiko Gvinejo Bissau koristno ohraniti.

Osnutek sklepa Sveta je namenjen sklenitvi protokola, o katerem sta EU in Gvineja Bissau dosegli dogovor ter določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, kot je določeno v sedaj veljavnem Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med obema stranema.

Glavna cilja protokola k sporazumu sta:

•  plovilom Evropske unije zagotoviti ribolovne možnosti v vodah Gvineje Bissau v mejah razpoložljivega presežka;

•  okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Gvinejo Bissau, da se v interesu obeh pogodbenic vzpostavi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov na ribolovnem območju Gvineje Bissau.

PRORAČUNSKE POSLEDICE Skupni finančni prispevek protokola bo v obdobju od 2012 do 2015 znašal 27,972 milijona EUR (vključno z upravnimi stroški).

Skupni finančni prispevek protokola v višini 9,2 milijona EUR za celotno obdobje temelji na:

•  največ 40 dovoljenjih za plovila za ribolov tuna in 7.200 BRT za plovila z vlečno mrežo za finančni prispevek v višini 6,2 milijona EUR;

•  podpori razvoju sektorske ribiške politike v Republiki Gvineji Bissau v višini 3 milijone EUR. Ta podpora je v skladu s cilji nacionalne ribiške politike.

Izvajanje tega protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od strani po posvetovanju v skupnem odboru, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) neobičajne razmere, ki niso naravni pojavi, ovirajo izvajanje ribolova v izključni ekonomski coni Gvineje Bissau; (b) občutna sprememba političnih ciljev, na podlagi katerih je bil sklenjen ta protokol; (c) ena od pogodbenic krši katero od bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic in demokratičnih načel itd.. V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. V tem primeru se zagotovijo posebni finančni ukrepi.

******

Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči odobritev osnutka sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau.

Odbor za proračun predlaga Odboru za ribištvo, naj sprejme spremljajočo nezakonodajno resolucijo, ki bo vključevala naslednja odstavka:

•  poziva Komisijo, naj letno poroča Parlamentu in Svetu o rezultatih večletnega sektorskega programa, opisanega v členu 3 protokola, in o tem, kako države članice izpolnjujejo obveznosti poročanja;

•  poziva Komisijo, naj pred iztekom veljavnosti protokola oziroma pred začetkom pogajanj o njegovi morebitni nadomestitvi Parlamentu in Svetu predloži naknadno oceno protokola, vključno z analizo stroškov in koristi in razlago, kako se sredstva, dodeljena Gvineji Bissau, uporabljajo in nadzorujejo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Isabelle Thomas, Monika Vana, Daniele Viotti, Stanisław Żółtek
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Janusz Lewandowski, Nils Torvalds, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Tiziana Beghin, Marco Zullo

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	15.7.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 4 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, José Blanco López, Marek Józef Gróbarczyk, Anja Hazekamp, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon, Lidia Senra Rodríguez
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi

• [1]  Besedila, sprejeta na ta dan, P8_TA(0000)0000.