PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije

22.7.2015 - (06040/2015 – C8-0077/2015 – 2015/0029(NLE)) - ***

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Pablo Zalba Bidegain

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije

(06040/2015 – C8-0077/2015 – 2015/0029(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06040/2015),

–       ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) (06041/2015),

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0077/2015),

–       ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne ...[1] o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije,

–       ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0237/2015),

1.      odobri sklenitev sporazuma;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Svetovni trgovinski organizaciji.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sporazum o olajševanju trgovine, ki je bil sklenjen na 9. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) decembra 2013, je prvi večstranski sporazum od ustanovitve STO leta 1995. Ta tema se je na dnevnem redu STO prvič pojavila na ministrski konferenci v Singapurju leta 1996, nato pa je bila vključena v deklaracijo iz Dohe, v kateri so se članice STO zavezale, da bodo sklenile sporazum o tem vprašanju.

Sporazum o olajševanju trgovine ni inovativen samo zato, ker je prvi večstranski sporazum o novih pravilih, ki so bila sprejeta na pogajanjih pod okriljem STO od njene ustanovitve pred skoraj 20 leti. Pionirski pristop je začrtal tudi tako:

–       državam v razvoju in najmanj razvitim državam je omogočil, da kategorizirajo zaveze in določijo urnik za njihovo uresničevanje;

–       izvršitev nekaterih kazni je povezal z zagotavljanjem tehnične pomoči;

–       pozval je k skupnim ukrepom držav donatoric, ponudnikov razvojne pomoči ter držav v razvoju in najmanj razvitih držav, članic STO, da bi slednjim pomagal pri izvajanju nekaterih določb sporazuma;

–       predvidel je strokovno skupino, ki naj bi ocenila razmere v državah članicah, potem ko poteče določeno obdobje za izvajanje, odbor za sporazum za olajševanje trgovine pa naj bi bil forum za izmenjavo izkušenj in razpravo.

Sporazum predvideva „pozitivno integracijo“ prek posebnih praks, namesto da bi se odrekel uporabi določenih politik, pa vsebuje približno 40 določb o pospeševanju pretoka, sprostitve in carinjenja blaga, vključno z določbami o objavi zakonov, predpisov in postopkov, uporabi elektronskega plačevanja, zmanjšanju formalnosti in zahtev glede dokumentov ter o enotnem izvajanju postopkov na meji.

Zahteval bo povečano preglednost in tesnejše sodelovanje med carinskimi organi. Določbe o blagu v tranzitu so izredno pomembne za neobalne države, ki želijo trgovati prek pristanišč v sosednjih državah.

Velja tudi omeniti, da je v sporazumu manj poudarka na „trdem pravu“ in več na sodelovanju, s katerim naj bi opredelili dobro prakso, ki jo vlade lahko podprejo in spoštujejo.

Posebna in diferencirana obravnava

Sporazum o olajševanju trgovine obravnava razlike v sposobnostih držav članic STO za izvajanje določb, tako da državam v razvoju in najmanj razvitim državam članicam dopušča, da same odločijo, kdaj bodo postopoma uvedle predvidene tehnične ukrepe. Obstajajo tri kategorije določb:

–       Kategorija A: določbe, ki jih bodo članice izvedle do trenutka, ko sporazum začne veljati (v primeru najmanj razvitih držav v enem letu po začetku veljavnosti).

–       Kategorija B: določbe, ki jih bodo članice izvedle po prehodnem obdobju, ki bo začelo teči z začetkom veljavnosti sporazuma.

–       Kategorija C: določbe, ki jih bodo članice izvedle na določen datum po izteku prehodnega obdobja, ki bo začelo teči z začetkom veljavnosti sporazuma, in ki zahtevajo pomoč in podporo za gradnjo zmogljivosti.

Za določbe v kategorijah B in C morajo članice določiti datume izvedbe, kot je opisano v naslednjih preglednicah:

Tehnična in finančna podpora

Eden od glavnih vidikov sporazuma o olajševanju trgovine je zagotavljanje tehnične podpore držav donatoric za države v razvoju in najmanj razvite države prek mehanizma pomoči. Svetovna banka ima instrument za države s srednje velikimi dohodki in lahko zagotovi do 30 milijonov EUR letno, od česar eno tretjino prispeva EU. EU se je zavezala, da bo v petletnem obdobju zagotovila več kot 400 milijonov EUR pomoči. Svetovna banka in UNCTAD imata tudi posebna sredstva v ta namen, ki jih med drugim zagotavljajo države članice EU.

Eno glavnih vprašanj je, kako poskrbeti za dobro usklajevanje finančnih virov. Sredstva bodo upravljali prejemniki, prednostne naloge pa bodo opredeljevale države v razvoju in najmanj razvite države. Svetovna carinska organizacija bo ponujala gradnjo zmogljivosti in izvedenska mnenja državam, ki bodo to potrebovale.

Sklepne ugotovitve

Sporazum se je izkazal za inovativnega, saj je priznal razlike v sposobnosti izvajanja v posameznih državah, tako da je pozval države v razvoju in najmanj razvite države, naj same določijo, kdaj bodo začele izvajati posebne določbe sporazuma, nalaganje določenih kazni pa je povezal s pomočjo, ki jo ponujajo razvite države.

Da bo lahko začel sporazum o olajševanju trgovine veljati, ga morata ratificirati dve tretjini izmed 160 držav članic STO, ki so ga sklenile na 9. ministrski konferenci.

25.6.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za mednarodno trgovino

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije

(06040/2015 – C8-0077/2015 – 2015/0029(NLE))

Pripravljavec mnenja: Doru-Claudian Frunzulică

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Skoraj po desetletnem obdobju pogajanj za sporazum o olajševanju trgovine so bila ta končno zaključena na deveti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) decembra 2013. Sporazum je doslej glavni izid razvojnega kroga iz Dohe, ki se je začel leta 2001, in bo za številne države v razvoju glavni vir dohodov v tem krogu.

Sporazum o olajševanju trgovine je zgodovinski dosežek iz vsaj dveh razlogov: je prvi nov sporazum od ustanovitve STO leta 1995 in poleg tega tudi korak naprej v odzivnosti večstranskega trgovinskega sistema na skrbi držav v razvoju. Dejansko je bilo izvajanje novih obvez, zlasti s strani držav v razvoju in najmanj razvitih držav članic, vnaprej premišljeno, predvidena prožnost pri izvajanju pa je brez primere na ravni STO.

Sporazum je na splošno usmerjen k poenostavitvi in posodobitvi carinskih postopkov in pravil ter vsebuje približno 40 določb za pospeševanje čezmejnega pretoka blaga, da se zagotovi čim bolj nemoten in predvidljiv potek trgovine. Zahteval bo povečano preglednost in večje sodelovanje med carinskimi organi. Določbe o blagu v tranzitu so izredno pomembne za neobalne države, ki želijo trgovati prek pristanišč v sosednjih državah.

Po začetku izvajanja, naj bi sporazum okrepil trgovinske tokove, povečal prihodke od pobiranja davkov zaradi večjega obsega trgovine in boljšega odkrivanja goljufij ter izboljšal učinkovitost carinske uprave. Ukrepi za preglednost in avtomatizacijo bodo pomagali pri obravnavanju goljufij na mejah. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ocenila, da bo izvajanje vseh ukrepov iz sporazuma o olajševanju trgovine zmanjšalo skupne stroške trgovanja za 13–15,5 % v državah v razvoju, pri čemer bi potencialne koristi zelo presegle večinoma omejene stroške.

Poleg tega, da bo trgovina postala lažja, hitrejša in cenejša, pa naj bi odprava upravnih bremen pomagala državam v razvoju in njihovim podjetjem, tudi malim in srednjim podjetjem, da se bodo bolje vključila v regionalne in svetovne vrednostne verige ter tako bolje izkoristila prednosti mednarodne trgovine.

Posebna in pristranska obravnava

V zvezi z izvajanjem vsebuje sporazum daljnosežne določbe o posebni in pristranski obravnavi za države v razvoju in najmanj razvite države. S povezovanjem izvajanja tehničnih ukrepov in zmogljivostjo za to vpeljuje nov in edinstven pristop k oblikovanju zavez, ki naj bi služile kot referenčno merilo za prihodnje sporazume. Sporazum o olajševanju trgovine ne bo ponudil zgolj prehodnih obdobij, ampak bo vsaki državi v razvoju in najmanj razviti državi članici omogočil samoodločanje o tem, kdaj se bo postopoma izvajala vsaka od predvidenih tehničnih določb. Dodatna prožnost omogoča daljše roke za izvajanje, v kolikor bodo imele države težave pri upoštevanju časovnih razporedov.

Veliko držav v razvoju je že notificiralo svoje zaveze kategorije A – to so ukrepi, ki se bodo izvajali ob začetku veljavnosti sporazuma o olajševanju trgovine – prejeti pa sta bili tudi prvi dve notifikaciji najmanj razvitih držav. Poleg tega se zdi, da večja gospodarstva v vzponu ne bodo iskala prehodnih obdobij ali finančne podpore za izvajanje.

Na splošno in poleg avtomatizacije (e-carina, enotno okno) je večina najbolj olajševalnih ukrepov dokaj preprostih in poceni – v večini držav naj ne bi zahtevali znatnih zneskov pomoči, izvajanje pa naj bi bilo takojšnje oziroma po kratkem prehodnem obdobju. Ponovno bodo koristi odvisne od izvajanja. Države, ki bodo prepoznale koristi in izkoristile priložnost ter financiranje za posodobitev svojih struktur, bodo imele najboljše koristi.

Tehnična in finančna podpora

Sporazum o olajševanju trgovine želi državam v razvoju in najmanj razvitim državam članicam STO poleg prožnosti pri izvajanju zagotoviti tehnično pomoč in finančno podporo za gradnjo zmogljivosti za izvajanje reform.

EU se je kot glavni ponudnik podpore za olajševanje trgovine zavezala financiranju znatnega dela sredstev za države v razvoju, ki jih te potrebujejo za izvajanje sporazuma, ter temu, da bo ohranila vsaj 400 milijonov EUR v petletnem obdobju kot del svoje pomoči v zvezi s trgovino (pomoč za trgovino). EU bo poleg regionalnega in nacionalnega programiranja še naprej podpirala reforme za olajševanje trgovine, zlasti prek STO, Svetovne banke in Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD).

Glede na vključenost številnim mednarodnih finančnih institucij in organizacij ter na pomembno zavezo podpiranju izvajanja sporazuma o olajševanju trgovine, bo koordinacija pomoči ključna pri izogibanju tveganja, da bi sredstva postala preveč razpršena, pri čemer bo treba nujno spremljati tokove pomoči in o njih poročati.

Sklepne ugotovitve

V času, ko naj bi nov sporazum znatno zmanjšal čas in stroške trgovanja in tako pomagal podjetjem v državah v razvoju in v najmanj razvitih državah pri dostopu do novih izvoznih možnosti, poročevalec priznava, da bo sporazum najprej koristil tistim državam, ki trgujejo in hitro izvajajo zaveze. S časoma naj bi prizadevanja za posodobitev obrodila sadove v vseh državah.

Glede na povedano poročevalec priporoča Parlamentu, naj sklenitev sporazuma odobri.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da priporoči odobritev osnutka sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	15 4 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Paul Rübig

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.7.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 4 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Eleonora Forenza, Yannick Jadot, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Artis Pabriks, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bendt Bendtsen, Reimer Böge, Klaus Buchner, Nicola Danti, Edouard Ferrand, Gabriel Mato, Frédérique Ries, Fernando Ruas, Lola Sánchez Caldentey, Marita Ulvskog, Jarosław Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Lars Adaktusson, Laura Agea, Elisabetta Gardini

• [1]               Besedila, sprejeta na ta dan, P8_TA(2015)0000.