o poročilu o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012

(2014/2255(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Sklepa št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012)(1),

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 25 o pravicah starejših,

–       ob upoštevanju končnega poročila Komisije o evropskem vrhu o inovacijah na področju aktivnega in zdravega staranja, ki je potekal 9. in 10. marca 2015,

–       ob upoštevanju dopolnilnega dokumenta Komisije z dne 23. februarja 2015 z naslovom Growing the Silver Economy in Europe (Spodbujanje gospodarstva starejših v Evropi),

–       ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. septembra 2014 o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 (COM(2014)0562),

–       ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Staranje prebivalstva za leto 2015: gospodarske in proračunske projekcije za 28 držav članic EU (2013–2060) (European Economy 3/2015),

–       ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. januarja 2014 z naslovom Skupno poročilo o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (COM(2014)0002),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),

–       ob upoštevanju načrta Komisije za izvedbo svežnja ukrepov za socialne naložbe za leto 2014,

–       ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 16. februarja 2012 z naslovom Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine (COM(2012)0055),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. februarja 2012 z naslovom Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje (COM(2012)0083),

–       ob upoštevanju izjave Sveta z dne 7. decembra 2012 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012): pot naprej,

–       ob upoštevanju skupnega poročila Odbora za socialno zaščito in Komisije z dne 10. oktobra 2014 z naslovom Ustrezna socialna zaščita za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi,

–       ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z dne 31. oktobra 2014 o dostopu do zdravstvenega varstva v času krize,

–       ob upoštevanju pripravljalnega dela za konvencijo o zaščiti pravic starejših, ki ga je doslej opravila delovna skupina OZN za problematiko staranja prebivalstva,

–       ob upoštevanju poročila o dognanjih v okviru sklada Eurofound z naslovom Work preferences after 50 (Delovne preference po 50. letu) (2014),

–       ob upoštevanju dokumenta z naslovom Sustainable work: Toward better and longer working lives (Trajnostno delo: boljšemu in daljšemu delovnemu življenju naproti), ki ga je Eurofound objavil decembra 2014 v svoji publikaciji Foundation Focus,

–       ob upoštevanju poglobljene analize službe Evropskega parlamenta za raziskave iz marca 2015 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012),

–       ob upoštevanju končnega poročila Ecorys z dne 15. aprila 2014 z naslovom Ocena evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami,

–       ob upoštevanju dokumenta koalicije deležnikov za evropsko leto 2012 z dne 10. decembra 2012 z naslovom Roadmap towards and beyond the European Year for Active Ageing and Solidarity between Generations 2012 (EY2012) (Evropskemu letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 naproti in obdobje po njem),

–       ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer št. 378 iz januarja 2012 o aktivnem staranju,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(3),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Agendi za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine(4),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(5),

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0241/2015),

A.     ker je bil cilj evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 osveščanje o pomenu aktivnega staranja, spodbujanje izmenjave informacij in politik aktivnega staranja ter oblikovanje okvira za konkretne ukrepe Unije, držav članic in vseh deležnikov javnega in zasebnega sektorja;

B.     ker naj bi bila po napovedih leta 2050 povprečna starost prebivalcev v EU nad 50 let;

C.     ker se EU sooča z demografskimi, socialnimi in strukturnimi spremembami brez primere, ki zahtevajo takojšen odziv; ker splošno staranje prebivalstva spremlja naraščanje potreb starejših in njihovih družin na področju socialnega skrbstva in zdravstva in ker bosta dolgoročna kakovost in vzdržnost javnih služb EU v veliki meri odvisna od ukrepov, ki bodo sprejeti v prihodnjih nekaj letih;

D.     ker je treba na povečanje povprečne pričakovane življenjske dobe gledati kot na civilizacijski dosežek in dejavnik družbenega napredka;

E.     ker je bila leta 2006 ustanovljena mreža regij za demografske spremembe, ki združuje približno 40 evropskih regij in je namenjena ozaveščanju o pomembnosti izzivov, kot sta staranje in upadanje prebivalstva, za Evropsko unijo in njeno ekonomsko in socialno kohezijo;

F.     ker je povprečno število otrok na žensko v Evropski uniji nižje od praga za generacijsko menjavo, ker je gospodarska kriza prispevala k znižanju rodnosti in ker bi se pričakovana življenjska doba do leta 2050 lahko podaljšala še za 5 let;

G.     ker je aktivno staranje med velikimi izzivi 21. stoletja;

H.     ker se poleg pojava staranja v vse več evropskih regijah opaža demografski upad, ki je posledica upadanja rodnosti, k čemur je treba prišteti zmanjševanje števila prebivalstva in visoke stopnje staranja, odvisnosti ter zmanjševanja aktivnega prebivalstva; ker so vsi ti pojavi še bolj prisotni na podeželju teh regij, saj se prebivalci pogosto selijo s podeželja v velika in srednje velika mesta;

I.      ker sta aktivno staranje in solidarnost med generacijami bistvenega pomena za doseganje ciljev Evropa 2020 in za konkurenčno, cvetočo in vključujočo Evropo;

J.      ker je uspeh politik aktivnega staranja tesno povezan z učinkovitostjo politik nediskriminacije, socialnega varstva, socialnega vključevanja in javnega zdravja, oblikovanih skozi vse življenje državljanov in delavcev EU;

K.     ker se izraz „aktiven“ tudi glede na opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije nanaša na nadaljnjo udeležbo v družbenih, gospodarskih, kulturnih, duhovnih in civilnih zadevah in ne le na zmožnost fizične aktivnosti ali dejavnosti na trgu dela ter ker so zato osebe, ki se upokojijo zaradi starosti, invalidnosti ali bolezni, lahko še naprej dejavne v okviru svoje družine, med vrstniki, v okviru skupnosti ali države;

L.     ker bi potrebovali celosten pristop z upoštevanjem različnih elementov, ki bi prispevali k temu, da bi bilo delo za posameznike in vso družbo skozi vse življenje trajnostno;

M.    ker različne skupine delavcev delajo v različnih delovnih razmerah, kar vodi v neenakosti v zdravju na delovnem mestu;

N.     ker med državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi obstajajo ogromna vidna odstopanja, kar zadeva politike aktivnega staranja prebivalstva in socialne zaščite v starosti, podporno strukturo in proračunske vire;

O.     ker dejavno in zdravo staranje ustvarja nove družbene potrebe ter zahteva naložbe v različne obstoječe in neobstoječe javne storitve, predvsem na področju zdravstva in geriatrične oskrbe, ter odpira nove priložnosti na področju uživanja in podaljševanja prostega časa in počitka;

P.     ker je finančna in gospodarska kriza vplivala na povečanje ravni revščine med starejšimi in ker revščina ali tveganje revščine in socialne izključenosti ne prinaša le zdravstvenega tveganja, temveč tudi preprečuje vse možnosti za aktivno staranje;

Q.     ker na ozemlju EU deluje približno 125.000 poklicnih pokojninskih skladov, ki upravljajo sredstva v vrednosti 2,5 bilijona EUR za približno 75 milijonov Evropejcev, kar predstavlja 20 % delovno aktivnega prebivalstva;

R.     ker je eno temeljnih načel človeške družbe medgeneracijska solidarnost; ker z daljšanjem povprečne pričakovane življenjske dobe odnosi med generacijami postajajo vse pomembnejši; ker gospodarstvo in družba za doseganje svojih ciljev potrebujeta življenjske izkušnje, zavzetost in ideje vseh generacij;

S.     ker aktivna udeležba v programih vseživljenjskega učenja in športnih programih močno prispeva k uveljavljanju kulture aktivnega staranja, saj prebivalcem ne omogoča le tega, da svoje spretnosti in znanje skozi vse svoje življenje prilagajajo spreminjajočim se zahtevam trga dela, temveč tudi, da ostanejo zdravi, aktivni ter v širšem smislu udeleženi v družbi;

T.     ker je delež starejših žensk v prebivalstvu EU 20-odstoten, glede na sedanje demografske trende pa se bo ta odstotek še povečeval; ker so v večini držav EU starejše ženske bolj izpostavljene tveganju revščine kot starejši moški (povprečno 21 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških); ker je razlika v pokojnini med spoloma v EU 39-odstotna;

U.     ker dostopne tehnologije lahko omogočijo in olajšajo dostop do trga dela, neodvisno življenje in udeležbo v vseh vidikih družbe; ker pa je 69 odstotkov ljudi, ki nimajo osnovnih digitalnih veščin, starih več kot 55 let; ker zaradi nedostopnosti, hitrega razvoja IKT in slabe digitalne pismenosti veliko starejšim ljudem in invalidom močno grozi, da v prihodnosti ne bodo v celoti izkoristili enotnega digitalnega trga;

1.      priznava, da je evropsko leto 2012 prineslo pomemben političen zagon, ki je pomagal začeti razpravo o izzivih aktivnega staranja in medgeneracijski solidarnosti v Evropi;

2.      opredeljuje medgeneracijsko pravičnost kot enakomerno porazdelitev koristi in bremen med generacijami; meni, da uspešno sožitje generacij temelji na solidarnosti in da ga morajo prežemati medsebojno spoštovanje, odgovornost in pripravljenost pomagati drug drugemu;

3.      ugotavlja, da so bili posebni cilji evropskega leta 2012 delno doseženi, najboljši rezultati pa so vidni na področju pobud in dogodkov osveščanja;

4.      ugotavlja in pozdravlja, da so prireditve in pobude v okviru evropskega leta 2012 jasno pokazale, da starejši niso breme, temveč da so njihove izkušnje, življenjski dosežki in znanje dragoceni za gospodarstvo in družbo;

5.      poudarja, da je bil dosežen cilj evropskega leta 2012 glede spodbujanja ustreznih akterjev na področju aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti; meni pa, da je obžalovanja vredno, da je bil cilj v zvezi z vzpostavljanjem novih omrežij za izmenjavo sredstev, projektov in idej med javnim in zasebnim sektorjem ter civilno družbo le redko dosežen; obžaluje, da je bilo vključevanje socialnih partnerjev spremenljivo, vpliv na zasebna podjetja pa ni bil zelo velik; poudarja, da je treba pospešiti krepitev zmogljivosti, saj bo le tako mogoče spodbujati aktivno udeležbo starejših državljanov v družbi;

6.      pozdravlja dejstvo, da je evropsko leto 2012 pomagalo pri natančnejši opredelitvi nacionalnih agend glede politike aktivnega staranja, spodbudilo izmenjavo dobre prakse med državami članicami, povečalo število pobud za spodbujanje aktivnega staranja ter okrepilo znanje in spretnosti deležnikov;

7.      poudarja, da bi potrebovali zanesljive statistike o položaju starejših ljudi in demografskih spremembah, da bi lahko oblikovali bolj usmerjene in učinkovite strategije aktivnega staranja; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito zbiranje kakovostnih podatkov o položaju starejših v družbi, njihovem zdravju, pravicah in življenjskem standardu;

8.      meni, da je zelo pomembno, da pobude, sprejete v okviru evropskega leta 2012, spremljamo in preoblikujemo v močno politično zavezo, ki ji bodo sledili konkretni ukrepi za zagotavljanje socialne vključenosti in blaginje vseh generacij, pri tem pa spoštujemo načela subsidiarnosti in sorazmernosti; opozarja, da je treba zakonodajo EU o politikah aktivnega staranja učinkovito izvajati, da bi se na vseh področjih zoperstavili diskriminaciji mladih in starejših in jo preprečevali;

9.      poudarja, da je treba okrepiti trikotnik za usklajevanje, ki je sestavljen iz ravni odločanja (tudi raven EU ter nacionalna, regionalna in lokalna raven), civilne družbe in zasebnega sektorja, vključno z industrijskimi panogami, ki ponujajo inovativno blago in storitve za podporo neodvisnemu življenju;

10.    poziva Komisijo, naj izvede študijo o demografskem upadu, ki poteka v vse večjem številu regij različnih držav Evropske unije, ter naj pripravi sporočilo o tem problemu in ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli za obravnavo izziva demografskega upada na evropski ravni, pa tudi na ravni držav članic in regij, ki se z njim soočajo;

11.    poudarja, da regije z velikimi naravnimi ali demografskimi ovirami, na primer redko poseljene regije ter otoške in gorske regije, še posebej čutijo probleme, povezane s staranjem, in imajo na razpolago manj sredstev in manjšo infrastrukturo za spodbujanje aktivnega staranja; poziva, naj se preuči, ali so spodbujevalni načrti primerni za zaustavitev procesa staranja, ki ga ponavadi zaostrujejo vzporedni procesi zmanjševanja števila prebivalstva, ki potekajo v teh regijah in lahko ogrozijo preživetje teh območij;

12.    obžaluje, da je razmeroma pozna potrditev evropskega leta 2012 povzročila zamude pri sklepanju pogodb in izvajanju, zaradi česar nekateri dogodki, kot je pobuda o dnevu starejše delovne sile, niso dosegli svojega polnega potenciala; ugotavlja, da so bila za evropsko leto 2012 namenjena manjša proračunska sredstva v primerjavi s prejšnjimi evropskimi leti in da je zato za uresničevanje ciljev evropskega leta 2012 na voljo manj sredstev;

13.    opozarja, da je aktivno staranje med drugim proces optimiziranja priložnosti za zdravje in udeležbo v družbi, tako da bi ljudje, ko se starajo, lahko ohranili visok življenjski standard in kakovost življenja; meni, da bi morale politike aktivnega staranja povečati potencial ljudi za fizično in duševno dobro počutje ter socialno blaginjo v času njihovega življenja, s čimer bi omogočili boljšo socialno vključenost in večjo udeležbo v družbi; poudarja, da aktivno staranje pomeni tudi zagotavljanje lažjega dostopa do zdravstvenih storitev, dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev, ki je bil ponekod med krizo izpostavljen pritiskom, ter vseživljenjskega učenja, udeležbo v družbi in kulturnih dejavnostih, razširitev obstoječe socialne infrastrukture, kot so domovi za ostarele in centri za dnevno oskrbo starejših, odpravo diskriminacije in stereotipov na podlagi starosti, boj proti revščini in socialni izključenosti ter večjo osveščenost o pomenu aktivnega in zdravega staranja;

14.    priporoča vsem državam članicam, naj prek svojih sistemov socialne varnosti spodbujajo in okrepijo kakovostno javno infrastrukturo za oskrbo starejših (domovi za ostarele in centri za dnevno oskrbo starejših ter pomoč na domu), v okviru katere bodo starejši pri pobudah, katerih se udeležujejo, obravnavani kot aktivni in ne kot pasivni subjekti;

15.    meni, da je treba oblikovati evropsko strategijo za demenco, ki bi morala vključevati ukrepe za pomoč družinam bolnikov, kampanje obveščanja, ozaveščanje in izmenjavo dobre prakse med državami članicami;

16.    poziva Komisijo, naj preuči zaskrbljujoč pojav brezposelnosti oseb, starejših od 50 let, in vse višjo raven dolgotrajne brezposelnosti in naj skupaj z državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter socialnimi partnerji preuči okoliščine in osebne razmere starejših, ki so brezposelni, in oblikuje učinkovito orodje, da bi delavce, ki pripadajo tej ranljivi skupini, zadržali na trgu dela, omogočili vseživljenjsko učenje in izpopolnjevanje znanja in spretnosti, usposabljanje na delovnem mestu ter dostopne in cenovno ugodne učne programe ter spodbujali, da bi bilo medgeneracijsko usposabljanje in prenašanje znanje na delovnem mestu zagotovljeno vsem;

17.    želi poudariti, da bi morali v zvezi s tem razmisliti zlasti o programih, kot je „medgeneracijsko mentorstvo“, ki na delovnem mestu in pri usposabljanju spodbujajo izmenjavo med starejšimi strokovnjaki in mlajšo generacijo; poudarja, da bi bilo treba v delovnem procesu spodbujati skupine mešanih starosti in nagrajevati izjemne projekte; meni, da bi lahko države članice spodbujale zaposlovanje več starejših delavcev in da na področju izobraževanja in usposabljanja na delu starejši delavci načeloma ne bi smeli biti v slabšem položaju kot mlajši delavci; zlasti poudarja, da je treba delovna mesta prilagoditi potrebam starejših delavcev in jim zagotoviti več možnosti, da bi delali s krajšim delovnim časom skladno s svojimi željami ter omogočiti daljše delovno življenje za tiste, ki želijo in so sposobni delati dlje; meni, da bi bilo treba oblikovati posebne načrte za upokojitev starejših dolgotrajno brezposelnih oseb, pri čemer bi bilo treba upoštevati njihovo potrebo po socialni stabilnosti in potrebo po stabilnosti sistemov socialne varnosti;

18.    obžaluje, da so starejši zaradi starosti še vedno pogosto izpostavljeni diskriminaciji, stereotipom in oviram; zato poziva države članice, naj začnejo nemudoma ustrezno izvajati Direktivo Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu; ugotavlja, da Svet od leta 2008 zadržuje predlog horizontalne direktive o enakem obravnavanju(6), in poziva države članice, naj čim prej poiščejo rešitev;

19.    odločno pa zavrača obravnavanje politik aktivnega staranja zgolj kot instrumenta za ohranjanje zaposljivosti starejših delavcev in poziva države članice, naj opravijo vse potrebne ocene in si čim bolj prizadevajo za prehod na pristop po življenjskih obdobjih ter po potrebi prenovijo pokojninski sistem, pri tem pa vsa prizadevanja usmerijo v stabilizacijo meril za upokojitev in upoštevajo dejanske stopnje brezposelnosti med populacijo, starejšo od 50 let, preden bodo dvignile obvezno upokojitveno starost; meni, da povezovanje upokojitvene starosti samo s pričakovano življenjsko dobo ne upošteva pomena razvoja trga dela in zato ne more biti edini instrument za spoprijemanje z izzivi starajoče se družbe; meni, da bi morale države članice namesto tega z zakonodajo o varnosti zaposlitve in sistemi oblikovanja plač podpirati zaposlovanje starejših delavcev, zlasti preden dosežejo obvezno upokojitveno starost, saj bi imela brezposelnost dodaten negativen učinek na njihov pokojninski prihodek, zagotoviti pa bi morale tudi vzdržne sisteme socialne zaščite;

20.    poziva države članice, naj zagotovijo vzdržnost javnih pokojninskih sistemov ter individualne in ustrezne pokojninske pravice za vse, vključno s tistimi, ki so upravičeno prekinili poklicno pot (predvsem ženske), da bi vsem zagotovili dostojno življenje v starosti; poudarja, da je treba opravljati ustrezen nadzor in neodvisne revizije v poklicnih pokojninskih skladih ter tako zagotoviti varne in vzdržne pokojnine;

21.    poudarja, da je treba starejšim dati priložnost, da bodo imeli pomembno vlogo pri pomoči svojim družinam, in opozarja na dragoceno prostovoljno delo, ki ga opravljajo starejši;

22.    poudarja pomen dostopne tehnologije za starajočo se evropsko družbo in poziva Komisijo, naj oblikuje vključujoč enotni digitalni trg in pri tem zagotovi, da se bo dostopnost upoštevala v celotni strategiji in bo povezana s spodbujanjem gospodarstva starejših v Evropi;

23.    pozdravlja dejstvo, da je aktivno in zdravo staranje ena od prednostnih nalog Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2014–2020, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1304/2013; poziva države članice, naj učinkovito uporabijo dodeljena sredstva; opozarja, da so sredstva za spodbujanje aktivnega staranja na voljo tudi v okviru drugih programov, kot so evropski strukturni in naložbeni skladi (ESIF), Obzorje 2020, Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in program na področju zdravja; poziva k večji usklajenosti programov in različnih instrumentov, ki jih Evropska unija daje na voljo za spodbujanje aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, in v skladu s prednostnimi nalogami programa Obzorje 2020 k vzpostavitvi evropskega prednostnega raziskovalnega področja za uporabne znanosti za zdravje in aktivno staranje;

24.    poziva države članice, naj sredstva, ki so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije, uporabijo za finančno pomoč programom za samopomoč pri organizacijah starejših, ki si delijo moči, znanje, izkušnje in modrost ter pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč, in tako prispevajo k aktivnemu in zdravemu staranju ter daljšemu neodvisnemu življenju;

25.    želi spomniti, da je v pregledu proračuna, ki ga je pripravila Komisija za leto 2010, dodana vrednost EU opredeljena kot ena od njegovih osrednjih načel; vztraja, da mora biti to načelo temelj za vse odhodke in da sredstev EU, zlasti iz Evropskega socialnega sklada, ne bi smeli uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore programom držav članic za aktivno staranje;

26.    poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usmerjanje sredstev za aktivno staranje skupaj z učinkovitostjo njihovega črpanja; Komisiji prav tako priporoča, naj preuči izvedljivost in dodano vrednost novega evropskega finančnega instrumenta za obravnavanje problema ponovnega vključevanja odpuščenih delavcev v srednjih letih;

27.    poziva Komisijo in države članice, naj zberejo popolne in zanesljive podatke, na podlagi katerih bodo lahko ocenile učinkovitost uporabe sredstev Evropskega socialnega sklada za starejše delavce;

28.    poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost in dodano vrednost novega finančnega instrumenta EU za zagotavljanje minimalnega dohodka za vse državljane EU, ki živijo pod pragom revščine;

29.    priporoča državam članicam, naj oblikujejo in izvajajo javne politike in programe, ki bodo izboljšali javno zdravje, obenem pa bodo spodbujali duševno zdravje in socialne vezi;

30.    meni, da je bistvenega pomena podpora starejšim ljudem, da kar se da dolgo živijo neodvisno in aktivno, kot je zapisano v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pri čemer je treba razvijati in ohranjati javne storitve podpore, pomoči in oskrbe, ki bodo usmerjene v ljudi in odvisne od povpraševanja, ter ter jih bolj povezati; zato poziva države članice, naj zagotovijo cenovno sprejemljivo, dostopno in nediskriminacijsko zdravstvo ter naj v svojih zdravstvenih politikah dajo prednost preventivi; zato poziva Komisijo, naj izvaja sveženj ukrepov za socialne naložbe, poskrbi, da bosta zdravo staranje ter ustrezna in kakovostna dolgotrajna oskrba še naprej v ospredju političnega programa, preuči cenovno dostopnost zdravstva za starejše, zbere podatke o čakalnih vrstah v zdravstvenih sistemih v EU in predlaga smernice za najdaljše čakalne dobe; meni, da je bistvenega pomena spodbujanje osebne in posameznikove odgovornosti za lastno zdravje z znatnim zvišanjem ravni informacij o zdravstveni preventivi in nacionalnimi motivacijskimi kampanjami ter spodbujanje sodelovanje pri zdravstvenem opismenjevanju, da bi bili starejši sposobni poskrbeti za svoje zdravje; opozarja, da bi morali več pozornosti nameniti inovativnim tehnološkim rešitvam in orodjem; zaveda se tudi, kako pomembno je razširjanje informacij o lokalnih storitvah in pravicah pri uresničevanju tega cilja;

31.    poziva Komisijo, naj na podlagi sklepov skupnega poročila o ustrezni socialni zaščiti za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi nemudoma predstavi konkretne predloge;

32.    meni, da je treba dati prednost možnosti, da starejši ostanejo v krogu svoje družine; Komisiji predlaga, naj preuči možnosti družinskega gospodarstva in s tem povezanega dela na področju pomoči starejšim;

33.    poudarja, da je ena glavnih prednostnih nalog, povezanih s starejšimi, učinkovit javni prevoz, s čimer bi ustvarili zanje prijazno okolje(7) ter jim pomagali, da bi živeli neodvisno in imeli dostop do osnovnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop in interoperabilnost prometnih sistemov;

34.    pozdravlja dopolnilni dokument Komisije z naslovom Growing the Silver Economy in Europe (Spodbujanje gospodarstva starejših v Evropi) in ponovno poudarja, da je treba razviti gospodarstvo starejših, ki bo zadovoljevalo želje in potrebe starajočega se prebivalstva na podlagi gospodarskih priložnosti, ki izhajajo iz javne in zasebne porabe, povezane s staranjem prebivalstva, in posebnih proizvodov, storitev, inovativnih rešitev in potreb, ki zagotavljajo nova delovna mesta in rast, ter pri tem upoštevalo potrebe najranljivejših socialno-ekonomskih skupin;

35.    ugotavlja, da enostranska pomladitev delovne sile ne bo prinesla več inovacij, temveč pomeni zapravljanje izkušenj, znanja in veščin;

36.    meni, da bi morali biti starejši polnopraven del družbe in da bi bilo treba podpirati njihovo udeležbo v vsakodnevnem življenju, tudi javnem; prav tako meni, da bi bilo treba spodbujati dejaven dialog in izmenjavo izkušenj med mladimi in starejšimi; v zvezi s tem poudarja vlogo medgeneracijskih projektov; poleg tega zagovarja pravico starejših, da živijo dostojno in neodvisno življenje, kot je zapisano v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; meni tudi, da je treba zagotoviti dejavno politično soodločanje zastopnikov interesov mlajših in starejših generacij na vseh ravneh EU povsod tam, kjer se to lahko nanaša na generacijske interese;

37.    opozarja na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo starejši, ko z drugimi delijo svoje vrednote in izkušnje ter nasvete glede življenja v skupnosti;

38.    poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v okviru odprte delovne skupine OZN sprejmejo pozitivno stališče in tako zagotovijo, da bodo lahko starejši državljani v celoti uživali človekove pravice; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z neodvisno strokovnjakinjo OZN za pravice starejših in organizacijami v EU, ki zastopajo starejše;

39.    obžaluje, da so delovne izkušnje zaradi začasnega dela, povečanja delovnih razmerij za določen čas, malega dela ali brezposelnosti vedno bolj nestalne in negotove;

40.    pozdravlja prihodnji pakt EU o demografskih spremembah kot enega pomembnejših rezultatov evropskega leta 2012 in evropskega partnerstva za inovacije za aktivno in zdravo staranje; poziva Komisijo, naj v proračunu EU opredeli področja, kjer bi lahko ustvarili prihranke in bili učinkoviti, da bi zagotovili sredstva za pakt, ki je odprto, veliko in neodvisno omrežje, ki združuje lokalne in regionalne deležnike, ki se zavzemajo za obravnavo evropskih demografskih sprememb s spodbujanjem starosti prijaznega okolja v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo;

41.    poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU za demografske spremembe, da bi uskladila ukrepanje EU na različnih področjih in tako ustvarila sinergijo ter povečala njen pozitiven učinek na evropske državljane, gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest, pa tudi zaščitila človekove pravice starejših v vseh politikah EU;

42.    meni, da na evropski ravni demografske spremembe niso ustrezno obravnavane; zato poziva prihodnja predsedstva EU, naj to vprašanje ponovno vključijo v program EU in pripravijo odločne politične ukrepe;

43.    poudarja, da se demografskih sprememb ne bi smelo uporabiti kot utemeljitev za zmanjševanje socialnih pravic in storitev;

44.    pozdravlja vodilna načela aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami, ki sta jih oblikovala Odbor za socialno zaščito in Odbor za zaposlovanje; pozdravlja predvsem vlogo Odbora za socialno zaščito pri omogočanju neposredne izmenjave izkušenj med državami članicami, tudi o dolgotrajni oskrbi in pokojninah;

45.    pozdravlja indeks aktivnega staranja, ki je namenjen izkoriščanju potenciala starejših za aktivnejšo udeležbo pri delu in socialnem življenju in za samostojno življenje, skupaj s projektom, ki izhaja iz tega indeksa in ga izvaja Komisija skupaj z Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo; spodbuja države članice, naj na podlagi indeksa aktivnega staranja določijo cilje, ki naj jih dosežejo s celovitimi strategijami aktivnega staranja, in naj spremljajo napredek pri uresničevanju teh ciljev;

46.    poudarja, da je spodbujanje starejšim prijaznega okolja bistveno orodje za podporo starejšim delavcem in iskalcem zaposlitve ter spodbujanje vključujoče družbe, ki bi vsem nudila enake priložnosti; v zvezi s tem pozdravlja projekt, ki ga skupaj izvajata Komisija in Svetovna zdravstvena organizacija ter je namenjen prilagoditvi vodnika Svetovne zdravstvene organizacije po starosti prijaznih mestih sveta (Global Age-friendly Cities guide) evropskemu kontekstu;

47.    meni, da bo Konvencija OZN o varstvu pravic starejših izboljšala njihovo življenje, saj jim bo zagotovila enak dostop do političnih, gospodarskih in kulturnih pravic ter pravic do zdravstvenega varstva, hkrati pa bo predstavljala pomembno platformo, na podlagi katere se bo odnos do staranja v celoti spremenil;

48.    poziva Komisijo, naj sprejme akcijski načrt proti zlorabi starejših in pri tem oceni evropski okvir za kakovost dolgotrajne oskrbe in nege, ki ga je pripravilo Partnerstvo za dobro počutje in dostojanstvo starejših (WeDO), ter obravnava vprašanje pravic starejših, ki potrebujejo oskrbo in pomoč;

49.    obžaluje, da Komisija pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov in strategije o invalidnosti še ni obravnavala neenakosti glede na starost; zato jo poziva, naj izboljša ozaveščenost o pravicah starejših invalidov ter obravnava njihove pravice in diskriminacijo na podlagi starosti, ki jo trpijo, ter zagotovi, da pri izvajanju te konvencije starejši ne bodo zapostavljeni;

50.    poziva Komisijo, naj objavi dolgo pričakovani evropski akt o dostopnosti, ki bo zagotovil, da bodo imeli starejši dostop do proizvodov in storitev na področju prevoza in stanovanj ter proizvodov in storitev, ki temeljijo na IKT, vključno s tistimi, ki jih ponuja gospodarstvo starejših;

51.    poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra pripravi priporočila za posamezne države in v njih obravnava ustreznost, vzdržnost in pravičnost gospodarskih reform na področju zaposlovanja, pokojnin, socialne vključenosti in dolgotrajne oskrbe; poziva jo tudi, naj bolje oceni socialni vpliv teh reform, zlasti glede staranja prebivalstva;

52.    poudarja pomen prostovoljstva, ki ga ne smemo jemati kot samoumevnega, temveč moramo njegovo dodano družbeno vrednost bolje upoštevati, saj spodbuja medkulturno učenje in medgeneracijsko solidarnost, aktivno staranje in vseživljenjsko državljansko udeležbo ter starejšim omogoča, da izkažejo svojo zavezanost družbi, s tem pa se izboljša kakovost njihovega življenja, dobro počutje in splošno zdravstveno stanje; spodbuja oblikovanje bolj prožnih in vključujočih pristopov glede udeležbe v programih prostovoljstva; v zvezi s tem obžaluje opustitev programa Grundtvig, ki je podpiral starejše prostovoljce; želi spomniti na pomen evropskih in mednarodnih mrež združenj ter javnih in zasebnih organov, ki se ukvarjajo z vključevanjem starejših in katere je treba posebej podpreti, in poziva Komisijo, naj prizna pomen uspešnih preteklih programov EU, ki so združevali državljansko udeležbo in skupinske izmenjave na ravni EU, kjer so bili vključeni starejši;

53.    poudarja, da mora biti namen politike, ki je pravična do vseh generacij, ustvariti instrumente za odprt in odkrit medgeneracijski dialog, s katerim bi vsi samo pridobili; poziva Komisijo in države članice, naj za vzpostavitev solidarnosti intenzivno delajo na teh instrumentih;

54.    poudarja pomen socialnih podjetij, ki zagotavljajo storitve za starejše ter skrbijo za njihovo zdravje in udeležbo v družbi;

55.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 246, 23.9.2011, str. 5. (2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0204. (5) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19. (6) Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426). (7) Evropska komisija (2012), posebna raziskava Eurobarometer št. 370 o aktivnem staranju.

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami

Evropsko leto 2012 je bilo določeno za evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami(1). Splošni cilj je bil omogočiti vzpostavitev kulture aktivnega staranja v Evropi na podlagi družbe za vse starosti.

Posebni cilji so bili:

1. povečati splošno ozaveščenost o pomenu aktivnega staranja in o njegovih različnih razsežnostih;

2. spodbujati razpravo, izmenjavo informacij in razvoj vzajemnega učenja;

3. ponuditi okvir za zaveze in konkretne ukrepe;

4. spodbujati dejavnosti, ki bodo pripomogle k preprečevanju diskriminacije na podlagi starosti, premagovanju stereotipov, povezanih s starostjo, in odstranjevanju ovir.

V sklepu o evropskem letu 2012 so bila za obdobje med januarjem 2011 in decembrom 2012 določena proračunska sredstva v višini pet milijonov evrov.

Koncept aktivnega staranja

V Sklepu št. 940/2011/EU(2) je uporabljena opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije: „aktivno staranje [je] proces, v katerem se optimizirajo možnosti za zdravje, sodelovanje in varnost, da bi izboljšali kakovost življenja v procesu staranja. Aktivno staranje omogoča ljudem, da uresničijo možnosti telesne, socialne in duševne blaginje v obdobju vsega življenja in sodelujejo v družbi, hkrati pa jim omogoča ustrezno varstvo, varnost in oskrbo, ko jo potrebujejo. Zato so za spodbujanje aktivnega staranja potrebni večrazsežnostni pristop in lastna odgovornost ter trajna podpora med vsemi generacijami.“

Koncept aktivnega staranja je dokaj širok in ni omejen le na zagotavljanje daljše zaposlenosti ljudi. Povezan je z več področji politik, kot so pokojnine, zdravstvo in dolgotrajna oskrba, zaposlovanje, IKT, boj proti diskriminaciji, izobraževanje odraslih, promet, dostopnost itd.

Izvajanje evropskega leta 2012

Evropsko leto 2012 so obeležili številni evropski dogodki, v njegovem okviru pa so bile podeljene tudi različne nagrade. Poleg tega je evropsko leto 2012 prispevalo dva pomembna rezultata, in sicer indeks aktivnega staranja ter vodilna načela za aktivno staranje in solidarnost med generacijami. Sodelujoče države so tudi pripravile in začele izvajati nacionalne programe. Na dogodkih ob odprtju je skupaj sodelovalo 4500 udeležencev. Med evropskim letom 2012 se je začelo izvajati 748 nacionalnih in nadnacionalnih pobud, pri čemer so vštete le tiste, ki so vključene v podatkovno zbirko EU. Pri vsebini je bil poudarek na premostitvi vrzeli med generacijami, podpori spodbujanju družbenega udejstvovanja in zdravja ter preventivnem zdravstvenem varstvu.

V evropskem letu 2012 se je že od začetka upoštevalo vključevanje načela enakosti spolov, ki je bilo zajeto tudi v spodbujane dejavnosti. Na splošno so evropsko leto 2012 pretežno vodile ženske, glavni nacionalni dogodki pa so pogosteje privabljali in vključevali več žensk kot moških.

V okviru evropskega leta 2012 je bil obravnavan širok nabor vprašanj v zvezi z invalidnostjo, s katerimi se spopadajo starejši ljudje, zlasti glede zdravja in neodvisnega življenja. Pobude so invalidnost obravnavale neposredno in posredno, in sicer na ravni EU in ravni držav članic. V okviru dejavnosti evropskega leta 2012 je bila zagotovljena dostopnost grajenega okolja ob dogodkih, ob različnih priložnostih pa je bila priskrbljena tudi podpora, kot so tolmači za znakovni jezik in prevoz. Na spletnem mestu EU je bilo mogoče izbrati večjo pisavo.

Načrti, pripravljeni na začetku evropskega leta 2012 v okviru nacionalnih programov, so bili v veliki meri upoštevani v večini držav. Najboljši rezultati so bili doseženi pri povečevanju ozaveščenosti s pobudami in dogodki na ravni EU in nacionalni ravni. V evropskem letu 2012 so bili doseženi vmesni cilji, in sicer krepitev obstoječih omrežij, ustvarjanje sinergije in partnerstev med ravnmi države in področji politike, spodbujanje politik in dolgoročnih strategij ter dajanje na voljo tehnoloških, organizacijskih in družbenih inovacij. Toda cilj v zvezi z vzpostavljanjem novih omrežij je bil le redko dosežen. Razvoj nacionalnih politik, strategij in celovitih programov za aktivno staranje v številnih državah dokazuje, da je imela politika evropskega leta 2012 pomemben učinek. Z evropskim letom 2012 je bil dosežen njegov cilj spodbujanja ustreznih akterjev na področju aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Kljub temu je bilo vključevanje socialnih partnerjev spremenljivo, vpliv na zasebna podjetja pa ni bil zelo velik.

Razni dogodki na ravni EU so močno prispevali k doseganju ciljev. Vendar nekateri od njih zaradi zamud pri časovnem načrtu za izvajanje niso uresničili vsega svojega potenciala. Spletno mesto EU je kot stroškovno učinkovita pobuda doseglo splošno odobravanje, vendar je bilo število obiskovalcev v primerjavi z drugimi evropskimi leti nižje. Prav tako se je pokazalo, da udeleženci in deležniki vsaj na ravni EU niso veliko sodelovali z družbenimi mediji.

Evropsko leto 2012 se je na ravni EU dobro dopolnjevalo z drugimi dejavnostmi politike, kot so bela knjiga o pokojninah, demografski forum, evropsko partnerstvo za inovacije za aktivno in zdravo staranje ter načrtovani akt o dostopnosti.

Evropsko leto 2012 je prispevalo k izboljšanju agend nacionalne politike o aktivnem staranju in spodbudilo izmenjavo dobre prakse med državami. Na dodano vrednost EU, ki jo je imelo evropsko leto 2012, kažejo dokazi o učinkih v zvezi z obsegom, procesom, dometom, določanjem načrta, inovacijami in učenjem. Z evropskim letom 2012 se je povečalo število pobud za spodbujanje aktivnega staranja v državah članicah, izboljšali pa so se tudi znanje in spretnosti deležnikov, sodelujočih pri organizaciji evropskega leta 2012.

Evropsko leto 2012 z vidika proračuna spada med evropska leta z nižjimi proračuni in je med evropskimi leti 2009–2012 prejelo druga najmanjša finančna sredstva (za evropskim letom 2009, ki ni imelo določenega proračuna). Vseeno bi bilo z evropskim letom 2012 mogoče doseči veliko. Ugotovimo lahko, da so bili z manj sredstvi kot v drugih evropskih letih doseženi primerljivi rezultati.

Kaže, da se učinki evropskega leta 2012 nadaljujejo tudi po koncu tega leta in da se bodo vsaj nekateri obdržali daljše časovno obdobje. Nekatere države so sprejele celovite strategije in načrte, v drugih pa so bili ustvarjeni rezultati na ravni konceptualnih dokumentov, listin, zakonodajnih aktov o posebnih vprašanjih ali projektov. Ne da bi bili izčrpni, lahko poudarimo nekaj primerov rezultatov nacionalnih politik evropskega leta 2012:

•    zvezni načrt za starejše in nacionalna strategija za vseživljenjsko učenje, delo in zdravje v Avstriji;

•    strategija za aktivno staranje za obdobje 2013–2020 v Estoniji;

•    nacionalni program za aktivno staranje za obdobje 2014–2020 na Slovaškem;

•    nacionalni akcijski načrt za staranje za obdobje 2013–2017 na Češkem;

•    nova pokojninska zakonodaja in nova zakonodaja na področju trga dela v Sloveniji.

Priporočila

Poročevalec meni, da se bodo pobude, sprejete v okviru evropskega leta 2012, spremljale in še naprej izvajale ter da je trajnost rezultatov pri tem najpomembnejša. Pozdravlja dva najpomembnejša rezultata evropskega leta 2012, in sicer vodilna načela aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami in indeks aktivnega staranja, ter spodbuja države članice, naj jih aktivneje uporabljajo in naj na njihovi podlagi določijo cilje, ki naj bi bili doseženi s celovitimi strategijami aktivnega staranja, ter naj spremljajo napredek v smeri teh ciljev. Prav tako izpostavlja še en velik dosežek, prihodnji pakt EU o demografskih spremembah, in Evropsko komisijo poziva, naj zagotovi sredstva za pakt, ki bo odprto in veliko omrežje, ki že združuje več kot 270 lokalnih in regionalnih organov, raziskovalcev, organizacij civilne družbe, ki se ukvarjajo z obravnavanjem evropskih demografskih sprememb s spodbujanjem starosti prijaznega okolja v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo.

Glede obdobja po evropskem letu 2012 poročevalec vztraja, da je treba demografske spremembe, s katerimi se sooča Evropa, videti kot priložnost in ne kot breme za evropsko družbo. Eden od glavnih vidikov tega bi bilo priznanje prispevka starejših in okrepitev pozitivne vloge, ki jo imajo v družbi, ter prizadevanje za izboljšanje medgeneracijskega dialoga. Poudarja, da je spodbujanje starosti prijaznega okolja bistvenega pomena glede na prihodnje demografske spremembe. Na trajnosten način je treba razviti orodja za podporo starejšim delavcem in iskalcem zaposlitve ter spodbujanje vključujočih družb, da bi vsem zagotovili enake priložnosti. V zvezi s tem podpira projekt, ki ga skupaj izvajata Komisija in Svetovna zdravstvena organizacija ter je namenjen prilagoditvi vodnika Svetovne zdravstvene organizacije po starosti prijaznih mestih sveta (Global Age-friendly Cities guide) evropskemu kontekstu in oblikovanju okvira, ki bi mestom in regijam omogočil, da bi vzpostavile starosti prijazna okolja.

Prav tako meni, da je treba razviti gospodarstvo starejših na podlagi gospodarskih priložnosti, ki izhajajo iz javne in zasebne porabe, povezane s staranjem prebivalstva, in posebnih proizvodov, storitev, inovativnih rešitev in potreb prebivalstva, starejšega od 50 let, ki zagotavljajo nova delovna mesta in rast.

Poleg tega izpostavlja problem predsodkov, povezanih s starostjo, diskriminacije in stereotipov ter poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravo tega problema.

Ker je financiranje vedno osrednjega pomena, spodbuja države članice, naj za dosego ciljev politik aktivnega staranja izkoristijo priložnosti za financiranje, ki jih ponuja EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020, Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter program na področju zdravja.

(1) Sklep št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012), UL L 246, 23.9.2011. (2) SKLEP št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012).

Uporabljeni znaki:

+ : za

-  : proti

0  : vzdržani