POROČILO o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode

22.9.2015 - (2015/2053(INI))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Virginie Rozière
Pripravljavec mnenja (*):
Nicola Danti, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode

(2015/2053(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS),

–       ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Čim boljše izkoriščanje evropskega tradicionalnega znanja: možnost razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode (COM(2014)0469),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 za kmetijske proizvode in živila (uredba o kakovosti)[1],

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 za proizvode vinske trte (uredba o enotni SUT)[2],

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 110/2008 za žgane pijače[3],

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 251/2014 za aromatizirana vina[4],

–       ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015,

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. februarja 2015,

–       ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije v zvezi z geografskimi označbami;

–       ob upoštevanju Ženevskega akta k Lizbonskemu sporazumu o zaščiti označb porekla z dne 31. oktobra 1958, revidiranega v Stockholmu 14. julija 1967 in 28. septembra 1979, ki se nanaša na intelektualno lastnino in zagotavlja zaščito proizvodov, ki se tržijo mednarodno in so na splošno znani po svojih značilnostih zaradi posebnega geografskega porekla;

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0259/2015),

A.     ker se lahko kmetijski proizvodi posebnega geografskega porekla, ki imajo določene lastnosti ali se proizvajajo po tradicionalnih metodah, zaščitijo z enotno geografsko označbo v vsej EU;

B.     ker za STO geografske označbe označujejo, da ima proizvod poreklo z ozemlja članice ali iz regije ali lokacije na tem ozemlju, kadar je mogoče kakovost, sloves ali katero drugo značilnost proizvoda pripisati zlasti njegovemu geografskemu poreklu;

C.     ker so visokokakovostni tradicionalni evropski proizvodi, ki temeljijo na tradicionalnem znanju in tehnikah, del kulturne dediščine EU ter so bistven element, ki ga je treba ohraniti v gospodarstvu in družbi mnogih evropskih regij, saj vključujejo dejavnosti, ki so neposredno povezane z lokalnim načinom življenja, zlasti na podeželju, in pripomorejo k temu, da je območje na splošno bolj privlačno, ohranjajo lokalno identiteto in promovirajo njihovo posebnost, kar je koristno za turizem, kulturo, zaposlovanje in trgovino;

D.     ker bi lahko ti proizvodi pripomogli k razvoju novih strategij za podporo podjetništva na lokalni in regionalni ravni, spodbujali vzdrževanje infrastrukture in razvoj novih lokalnih kvalificiranih delovnih mest, zlasti na podeželju, nerazvitih območjih in v najbolj oddaljenih regijah, kjer je zaposlovanje pogosto povezano z lokalno proizvodnjo tipičnih proizvodov, s čimer bi dali nov zagon poklicnemu in obrtnemu usposabljanju, kar je tesno povezano z lokalnim razvojem in razvojem proizvodnih območij, obenem pa to tudi ohranja in spodbuja edinstveno in raznoliko dediščino vsake regije;

E.     opozarja, da so nekmetijski proizvodi sestavni del naše identitete ter so pomemben element kulturne dediščine držav članic; poudarja, da je eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča ta sektor, postopno izginjanje tradicionalnih spretnosti in ročnih obrti in da bi lahko zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode delovala kot spodbuda za ohranjanje te kulturne dediščine in tradicionalnega znanja, hkrati pa bi s tem zagotovili pošteno plačilo proizvajalcem za izvirnost in čim večjo ponudbo teh proizvodov;

F.     ker je sloves geografske označbe nesnovna skupna dobrina, ki se bo lahko, če je ne bomo zaščitili, uporabljala prosto, brez omejitev, s čimer se bo njena vrednost zmanjšala, lahko pa celo pride do izgube samega proizvoda;

G.     ker lahko imajo geografske označbe velik ekonomski potencial in, če jih bomo ustrezno zaščitili, lahko doprinesejo precejšnje koristi, zlasti za mala in srednja podjetja in regije EU;

H.     ker so lahko evropske regije zelo bogate z nekmetijskimi proizvodi, ki so izdelani na podlagi tradicionalnega znanja in obrti na zelo visoki ravni, kar je pripomoglo, da imajo sloves in tvorijo del regionalne in lokalne kulture;

I.      ker bi morali javni organi zaščititi, spodbujati (če to zahteva zasebni sektor) in promovirati evropske tradicionalne kakovostne proizvode in njihove geografske označbe;

J.      ker lahko poreklo določa kakovost, sloves in druge značilnosti proizvoda; ker lahko nekatere prakse, pri katerih se zlorabljajo imena, hudo škodujejo slovesu proizvoda, ki ga ima zaradi svojega porekla;

K.     ker so lahko imena tradicionalnih evropskih proizvodov zaradi kakovosti teh proizvodov in povpraševanja po njih predmet zlorab, s čimer so oškodovani tako potrošniki kot tudi proizvajalci;

L.     ker bi lahko z ustrezno zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode, nadziranjem in spremljanjem njihove uporabe ter preprečevanjem goljufij na evropski ravni pomagali odpraviti ponarejanje ter preprečiti nelojalno konkurenco in zavajanje potrošnikov;

M.    ker potrošnike poleg varnosti proizvodov vedno bolj zanimajo tudi njihovo poreklo, pristnost in metode proizvodnje;

N.     ker bi bilo treba potrošnikom omogočiti, da se pri nakupu blaga ozaveščeno odločajo in lahko prepoznajo poreklo in kakovost proizvodov;

O.     ker je z nacionalnimi zakoni, ki ščitijo nekmetijske proizvode, stopnja zaščite v državah članicah različna, kar ni skladno s cilji notranjega trga in je zaradi tega težavno zagotoviti učinkovito zaščito v Evropi in državah članicah, katerih nacionalna zakonodaja tega ne zajema, zato je potreben enotni sistem zaščite geografskih označb v vsej EU;

P.     ker bo lahko harmonizirana evropska zakonodaja na tem področju EU v mednarodnih trgovinskih pogajanjih samo koristila;

Q.     ker je posledica tega, da nimamo enotnega sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode, pomanjkljiv in zelo razdrobljen evropski okvir: nekatere države članice namreč nimajo posebne zaščite, druge imajo različne opredelitve, postopke in ravni zaščite na podlagi različnih nacionalnih in lokalnih pravil sektorske ali medsektorske narave; to izkrivlja harmoniziran razvoj skupnega trga, enotno varstvo in učinkovito konkurenco pod enakimi pogoji, negativno vpliva nanje in potrošnikom ne daje točnih, resničnih in primerljivih informacij, da bi se lahko ozaveščeno odločali, ter ovira varstvo potrošnikov;

Uvod

1.      pozdravlja pobudo Komisije, da bi se posvetovali z deležniki in ugotovili, ali bi bilo mogoče zaščito geografskih označb razširiti tudi na nekmetijske proizvode, pa tudi izid posvetovanja, ki se je zaključilo oktobra 2014 in iz katerega je razvidna jasna naklonjenost sistemu zaščite v EU, ki temelji na geografskih označbah za nekmetijske proizvode;

2.      meni, da bi bilo treba kot del širše strategije za promocijo visokokakovostnih proizvodov EU na evropski ravni uvesti instrument zaščite, ki bo temeljil na močnejši zavezanosti institucij EU, da bodo proizvodnjo in obrtništvo obravnavale kot gonilno silo za rast in dokončno vzpostavitev enotnega trga, s čimer se bo povečal ugled lokalne proizvodnje in obrtništva, podprl lokalni gospodarski razvoj in zaposlovanje na teh območjih, spodbudil turizem in povečalo zaupanje potrošnikov;

3.      poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi zakonodajni predlog za uvedbo enotnega evropskega sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode na podlagi rezultatov posvetovanja z deležniki, ki je že bilo opravljeno, in dodatnih analiz ter naj pri tem zagotovi, da se bodo učinki novega sistema na proizvajalce, njihove konkurente, potrošnike in države članice v celoti upoštevali;

4.      poudarja, da bodo ob uvedbi tega sistema potrebne kampanje obveščanja in komunikacijske kampanje, da se bodo proizvajalci in potrošniki seznanili z novimi vrstami geografskih označb;

5.      je trdno prepričan, da bi lahko imela razširitev zaščite geografskih označb na nekmetijske proizvode številne prednosti za državljane, potrošnike, proizvajalce ter celotno evropsko gospodarsko in socialno strukturo;

6.      meni, da bi lahko s tem sistemom zlasti učinkoviteje zaščitili potrošnike, povečali njihovo zaupanje v označene proizvode in jim omogočili bolj ozaveščeno odločanje pri nakupu proizvodov, saj bi bila večja preglednost, poleg tega bi se odpravila zavajajoča imena ali opisi, zlasti če bi se o tem sistemu ustrezno obveščalo; meni tudi, da bi lahko tako prispevali k večji sledljivosti in zagotovili več informacij o kakovosti, poreklu ter proizvodnih metodah in pogojih, saj nenazadnje te zadeve potrošnike vse bolj zanimajo;

Prednosti enotne zaščite na ravni EU

7.      opozarja, da bi morala Evropska unija resnično sprejeti zakonodajo o nekmetijskih geografskih označbah, da bi tako v celoti izkoristila pozitivne gospodarske učinke, ki jo omogoča zaščita prepoznavnosti in kakovosti tovrstnih proizvodov, potrošnikom pa bi zagotovila zanesljive informacije o kraju in načinu proizvodnje ter ohranila s temi proizvodi povezano znanje in zaposlitve;

8.      meni tudi, da bi lahko s to zakonodajo spodbudili inovacije v tradicionalnih proizvodnih postopkih ter ustanavljanje novih zagonskih podjetij za tradicionalne proizvode, pa tudi prispevali k trajnosti delovnih mest na slabo razvitih območjih, zlasti z zagotavljanjem priložnosti za podjetja in mikropodjetja, ki proizvajajo približno 80 % tipičnih lokalnih proizvodov, ki jih je mogoče zaščititi v okviru sistema geografskih označb, da z učinkovitejšimi tržnimi strategijami povečajo prodajo, in s spodbujanjem teh podjetij k tesnejšemu sodelovanju, saj gre za kolektivno shemo;

9.      poudarja, da bi lahko tako učinkovito prispevali k boju proti ponarejanju, goljufivemu poimenovanju geografskega porekla in drugim nepoštenim praksam, ki so zavajajoče za končnega potrošnika in škodljive zlasti za mikro, mala in srednja podjetja, ki zakonito proizvajajo veliko večino proizvodov, ki bi lahko bili upravičeni do zaščite, še vedno pa nimajo pravnih ali finančnih sredstev za zaščito svojih interesov, kar prav tako škoduje izvozu teh proizvodov;

10.    meni, da taka zaščita spodbuja in olajšuje dostop do skupnega trga in trgov zunaj EU za evropske obrtniške izdelke, ki so rezultat tradicionalnega znanja in spretnosti ter prispevajo k ohranjanju dragocenega znanja, ki zaznamuje celotne družbene in ozemeljske skupnosti in predstavlja pomemben del evropske zgodovinske, kulturne, ekonomske in socialne dediščine;

11.    meni, da bi enotna zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode spodbudila tehnološki in gospodarski razvoj na regionalni in lokalni ravni, saj bi se povečalo število zaposlenih v proizvodnji tradicionalnih proizvodov;

12.    poudarja, da bi enotna zaščita geografskih označb prispevala k promociji tradicionalnih proizvodov, pa tudi k priznavanju kakovosti surovin, ki so zanje potrebne, in potrebne odličnosti v vseh fazah proizvodnega procesa;

13.    poudarja, da geografske označbe potrošnikom prestavljajo zagotovilo kakovosti, za proizvajalce pa pomenijo priznanje znanja in sredstvo za zaščito;

14.    poudarja, da je priznavanje zaščite nekmetijskih geografskih označb in visokokakovostnega znanja tako defenziven kakor ofenziven interes v okviru skupne trgovinske politike in je lahko učinkovito orodje za podporo mikro, malim in srednjim podjetjem in proizvajalcem (MSP) v boju proti posnemanju in ponarejanju proizvodov in pri zagotavljanju socialno, gospodarsko in okoljsko bolj trajnostnega pristopa k gospodarskemu razvoju v EU in zunaj nje, pa tudi poštene konkurence in varstva potrošnikov, saj bo na tej osnovi mogoče učinkoviteje prepoznati pristnost in kakovost proizvodov; meni, da bi priznavanje enotne zaščite nekmetijskih geografskih označb prispevalo tudi k ustvarjanju socialnega kapitala v regijah proizvodnje;

15.    meni, da bi lahko enoten sistem EU povečal zanimanje za poklice, povezane z dediščino;

16.    poudarja, da lahko ohranjanje tradicionalnega znanja in proizvodnje pomaga ustaviti zmanjševanje prebivalstva na podeželskih območjih, njihov propad ter izseljevanje mladih s teh območij;

17.    poudarja pomen kulturnih, izobraževalnih, socialnih in trajnostnih prvin nekmetijskih proizvodov, ki bodo vključeni v ta proces, ter poudarja, da je treba ohraniti z njimi povezano tradicionalno znanje in spretnosti, jih posredovati dalje in razvijati ter spodbujati tesnejše sodelovanje z ustvarjalnim sektorjem, da se med drugim poudari kakovost uporabljenih materialov in končnih proizvodov; poziva, naj bo uporaba imena ali logotipa dostopna vsem proizvajalcem na določenem območju, ki proizvod izdelujejo na predpisan način;

18.    poudarja, da bo zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode pomagala ohranjati kulturno in umetnostno dediščino, ki jo predstavljajo lokalne in regionalne tradicije v Evropi;

19.    priznava osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij, ki vlagajo v kakovostno znanje in nudijo lokalno zaposlitev in vajeništvo za usposabljanje izobraženih strokovnjakov, ki imajo pomembno vlogo pri posredovanju tradicionalnih proizvodnih metod; priznava pomen vlaganja v izobraževanje in usposabljanje na tem področju ter spodbuja države članice, naj čim bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva in programe EU za podporo poklicnega usposabljanja strokovnjakov, ki sodelujejo v proizvodnji in pri promoviranju okolju prijaznih lokalnih in regionalnih obrtniških in industrijskih proizvodov;

20.    spodbuja države članice, naj si izmenjujejo zglede dobre prakse na področju oblikovanja in podpiranja pobud, usmerjenih v spodbujanje tradicionalnega obrtniškega sektorja, s katerimi je mogoče posledično povečati ozaveščenost o lokalni kulturni dediščini in spodbuditi razvoj podeželja;

21.    poudarja, da bi lahko dobro znana geografska označba pripomogla k boljšemu promoviranju evropskih kulturnih poti;

22.    poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nadregionalno in nadnacionalno sodelovanje ter zbiranje zglede najboljše prakse med grozdi na področju nekmetijskih proizvodov in z njimi povezanimi sektorji;

23.    poudarja, da so geografske označbe v širšem okviru pravic intelektualne lastnine pomembne za zaščito vrednosti lokalnega, tudi infrastrukture in zaposlovanja, krepitev regionalnega razvoja ter boljšo sledljivost, preglednost in obveščenost potrošnikov;

24.    ugotavlja, da so industrijsko in ročno izdelani proizvodi, ki izvirajo iz določenega območja oziroma so tam trdno zakoreninjeni, pomemben sestavni del gospodarskega in družbenega življenja mnogih evropskih regij, saj ustvarjajo dejavnosti, ki jih ni mogoče preseliti drugam in so zlasti na podeželskih območjih neposredno povezane z lokalnimi razmerami; poudarja, da bi na evropski ravni sprejet sistem za zaščito industrijsko in ročno izdelanih proizvodov, ki izvirajo iz določenega območja oziroma so tam trdno zakoreninjeni, omogočil, da se ohrani izvirnost teh proizvodov in prepreči njihova standardizacija;

Odnosi s tretjimi državami

25.    meni, da bi morali biti odprti seznami vseh kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, zaščitenih z geografskimi označbami, vključeni v prihodnje trgovinske sporazume EU s tretjimi državami;

26.    meni, da bi to tudi pozitivno vplivalo na trgovinske odnose, ki jih ima EU s tretjimi državami ali se zanje pogaja, in bi torej EU omogočilo, da tudi v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj doseže enako zaščito za evropske proizvode;

27.    meni, da bi lahko razširitev področja uporabe sistema zaščite geografskih označb na nekmetijske proizvode pomagala oblikovati trdnejše in skladnejše stališče EU glede geografskih označb tako v dvostranskih trgovinskih pogajanjih kot večstranskih forumih, končni cilj pa je zagotoviti visoko raven zaščite za vse visokokakovostne evropske proizvode zunaj EU;

28.    meni, da je razširitev zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode tudi način, kako spodbuditi evropski izvoz in povečati tržni delež, obenem pa s trgovanjem in trgovinskimi pogajanji doseči mednarodno prepoznavnost proizvodov in razvijati njihovo podobo visoke kakovosti in sloves;

29.    meni, da bi zaščita nekmetijskih geografskih označb na ravni EU okrepila položaj EU v Svetovni trgovinski organizaciji, saj bi lahko Unija zahtevala višje ravni standardov zaščite in pozitivno vplivala na to, da bi se v okviru razvojne agende iz Dohe obnovile razprave o uvedbi večstranskega registra geografskih označb, povsem v skladu s sporazumom TRIPS;

30.    meni, da mora zaščito geografskih označb nekmetijskih proizvodov spremljati učinkovitejša strategija za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, da bi bili ukrepi za boj proti ponarejanju ali posnemanju proizvodov učinkovitejši;

31.    meni, da bi bila enotna zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode v EU prednost v pogajanjih o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, in poudarja, da so nekatere izmed naših večjih partneric, kot so Indija in Kitajska, že uvedle sisteme za zaščito tovrstnih geografskih označb;

32.    poziva Komisijo, naj v prihodnje sporočilo o trgovinski in naložbeni strategiji EU vključi skladno in dobro pripravljeno strategijo za vse geografske označbe, ki bo zagotavljala njihovo upoštevanje in priznavanje

33.    meni, da lahko razširitev področja uporabe sistema zaščite na podlagi geografskih označb na nekmetijske proizvode pomaga oblikovati trdnejše in skladnejše stališče EU na tem področju v dvostranskih trgovinskih pogajanjih in večstranskih forumih in tako nazadnje zagotoviti visoko raven zaščite za vse visokokakovostne evropske proizvode zunaj EU; zlasti meni, da bi bilo treba v vseh pogajanjih o prihodnjih trgovinskih sporazumih EU upoštevati kmetijske in nekmetijske proizvode, zaščitene z geografsko označbo; meni, da bi celovit sitem geografskih označb EU spodbudil razširitev trgovine in olajšal izvajanje skupnih kampanj zunaj EU;

Splošna načela

34.    poudarja, da so geografske označbe pomembno sredstvo za povečanje sledljivosti in preglednosti ter zagotavljanje informacij potrošnikom in krepitev prepoznavnosti regij in lokalnih skupnosti v EU, in sicer s socialno in okoljsko trajnejšim pristopom h gospodarskemu razvoju, pa tudi za izoblikovanje ključne vloge geografskih označb v trgovinski politiki EU;

35.    je prepričan, da mora ta sistem temeljiti na najboljši praksi ter preglednih in nediskriminacijskih načelih ter da je lahko učinkovito sredstvo za preprečevanje posnemanja in ponarejanja proizvodov ter za zagotavljanje socialno, ekonomsko in okoljsko bolj trajnostnega pristopa h gospodarskemu razvoju v EU in drugod, pa tudi za večje varstvo potrošnikov;

36.    poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje, pridobljene v kmetijsko-živilskem sektorju, in na tej podlagi oblikuje sistem, ki bo temeljil na zgledih najboljše prakse ter na preglednih in nediskriminacijskih načelih ter bo pregleden, učinkovit, prožen ter proizvajalcev, ki se bodo prostovoljno odločili registrirati proizvod v shemi geografskih označb, ne bo po nepotrebnem upravno in finančno obremenjeval; poleg tega meni, da bi moral ta sistem zagotavljati strog nadzor in čim večjo preglednost ter vključevati ustrezna sredstva za obravnavanje goljufij; poziva Komisijo, naj zato pri sistemu zaščite upošteva nesektorski pristop;

37.    meni, da bi moral nov sistem, kot se je zgodilo s sistemom za kmetijsko-živilske proizvode, sčasoma predstavljati jamstvo, v okviru katerega bi potrošniki na podlagi zanesljivih in jasnih informacij intuitivno prepoznali kakovost, pristnost in poreklo proizvodov z močno povezavo z geografskim območjem; meni, da bo učinkovitost enotnega evropskega sistema zaščite geografskih označb odvisna od tega, ali bodo vse potrebne informacije glede sistema dosegle proizvajalce in potrošnike; poudarja, da mora biti sistem pregleden in mora zagotavljati dostopno zaščito, saj je to poglavitnega pomena za zaupanje potrošnikov in proizvajalcev;

38.    meni, da bi lahko javni naročniki v novem regulativnem okviru o javnih naročilih uporabili sistem potrjevanja kakovosti in porekla v zvezi s tehničnimi specifikacijami, certifikati in merili za pridobitev naročil, zlasti na lokalni in regionalni ravni.

39.    poziva, naj imajo tovrstni proizvodi osrednje mesto pri projektih regionalnega razvoja, raziskav in inovacij, pa tudi pri financiranju iz programa Obzorje 2020 in s kohezijskimi sredstvi;

40.    meni, da bi skladen, enostaven in pregleden sistem zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode na ravni EU – ki ni preveč upravno in finančno obremenjujoč, tako da bi bil dostopen tudi za MSP – EU omogočil, da v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj doseže enako zaščito tovrstnih evropskih proizvodov tudi zunaj EU, pomenil pa bi tudi pomembno veliko prednost pri dvostranskih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini s trgovinskimi partnerji Unije in pri večstranskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO);

41.    meni, da bi bila vzpostavitev enotne zaščite za nekmetijske geografske označbe na ravni EU najboljši način za večjo učinkovitost znotraj EU, pa tudi v pogajanjih s tretjimi državami, a mora ta enotna zaščita temeljiti na skupnih opredelitvah, postopkih in stroških registracije, področju uporabe zaščite in sredstvih za njeno uveljavljanje, potrebno pa bo ustanoviti tudi zaupanja vreden organ, ki bo odgovoren za dodeljevanje statusa nekmetijske geografske označbe, priznanega na ravni EU, ne da bi se pri tem zniževali standardi zaščite, ki že obstajajo v 15 državah članicah;

Področje uporabe

42.    ponovno zatrjuje, da je povezava z ozemljem nujno potrebna za prepoznanje znanja in določitev kakovosti, pristnosti in značilnosti proizvoda;

43.    podpira široko opredelitev, ki bo omogočala prepoznavanje povezave med proizvodom in območjem, ki ga pokriva geografska označba; nadalje meni, da bi moral imeti sistem zaščite na ravni EU širše področje uporabe, da bo mogoče zajeti tudi imena, ki sicer niso geografska, so pa nesporno povezana z določenim krajem;

44.    meni, da bi moral sistem zaščite vključevati nebesedilne znake in simbole, ki so nedvoumno povezani s posamezno regijo;

45.    poudarja, da bi morali biti oznaka, prepoznavni znak, blagovna znamka ali logotip geografskih označb za nekmetijske proizvode preprosti in odražati regionalno oziroma lokalno identiteto blaga, njihov izrazni jezik pa bi moral biti vsaj jezik države porekla proizvoda in države, v katero se proizvod uvaža;

46.    opozarja, da je treba nekatere označbe, kot so generična imena ali homonimne geografske označbe, izključiti iz zaščite geografskih označb; dodaja, da bi se v zvezi s tem lahko zgledovali po izjemah iz člena 6(1), (3) in (4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 o geografskih označbah za kmetijske proizvode;

Postopek registracije

47.    se zavzema za obvezni postopek registracije, da se zagotovi večja varnost, zlasti v zvezi z izvajanjem pravic v primeru spora; poziva Komisijo, naj predlaga karseda učinkovit, preprost, uporaben in dostopen sistem za registracijo proizvodov ter naj zagotovi, da bo sistem omogočal cenovno dostopne, jasne in pregledne postopke za registracijo, spremembe in razveljavitev, s čimer bodo deležniki imeli pravna zagotovila; poziva Komisijo, naj izdela temeljito oceno, da bi karseda zmanjšala finančne in upravne obremenitve za deležnike;

48.    poudarja, da je treba poleg tega sistema ustvariti enoten standardiziran javen evropski register za nekmetijske proizvode, ki so upravičeni do zaščite geografskih označb, da bi spodbudili obrtniške izdelke ter obveščali in zaščitili potrošnike in proizvajalce brez nepotrebnih upravnih obremenitev;

49.    poudarja tudi, da bi moral ta sistem temeljiti na medsektorskem pristopu, da bi imel kar največji gospodarski in socialni vpliv, in da bi bilo treba bistveno poudariti povezavo med proizvodi in njihovim območjem porekla ter povečati preglednost, da se okrepita verodostojnost in pristnost proizvoda, zagotovi jamstvo njegovega porekla in izboljša njegova sledljivost; poudarja, da je treba po odobritvi geografske označbe redno preverjati, ali so merila, na podlagi katerih je bila ta označba odobrena, še vedno izpolnjena;

50.    meni, da bi morala registracija potekati v dveh fazah: kot prvo bi morali nacionalni ali regionalni organi opraviti preglede na kraju samem in se prepričati, da ni bilo poseganja v posebne značilnosti; in kot drugo bi bilo treba z enotnim evropskim sistemom registracije zagotoviti skladnost s skupnimi merili povsod v EU;

51.    predlaga, naj Komisija preuči možnost, da bi v tem smislu tudi registracijo kmetijskih geografskih označb prenesli na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM);

52.    predlaga, naj ta sistem na ravni Unije upravlja urad OHIM;

53.    poudarja, da bi morali biti stroški in administrativno breme za podjetja v tem sistemu čim nižji, obenem pa bi morali imeti potrošniki zadostna jamstva in možnost, da se bolj informirano odločajo za nakup proizvodov;

54.    meni, da bi morali s tako ureditvijo pobudo za ustvarjanje geografskih označb prepustiti podjetjem in jim predvsem omogočiti, da opredelijo seznam zahtev, ki jih morajo izpolnjevati geografske označbe;

55.    podpira prožen pristop v zvezi z merili, vključenimi v seznam zahtev, da se omogoči in spodbudi razvoj proizvodnih postopkov in prihodnjih inovacij, če to ne vpliva na kakovost in pristnost končnega proizvoda;

56.    meni, da bi bilo treba v seznam zahtev vključiti vsaj naslednja merila: uporabljene surovine, opis proizvodnih postopkov, dokaz o povezavi z območjem in elementi družbene odgovornosti podjetij;

57.    predlaga, naj bodo proizvajalci, njihova združenja in gospodarske zbornice deležniki, ki so pooblaščeni, da zahtevajo registracijo geografske označbe nekmetijskih proizvodov;

58.    meni, da bi bilo mogoče od proizvajalcev zahtevati pristojbino za pridobitev geografske označbe, pod pogojem, da gre za enkratno pristojbino, ki je pravična glede na nastale stroške in se enotno uporablja v vsej EU;

Nadzorni ukrepi

59.    meni, da bi bilo treba zagotoviti tudi sredstva, ki so potrebna za uresničitev zaščite v okviru tega instrumenta, ne glede na uporabljena sredstva za distribucijo proizvodov v primeru zlorab; poudarja, da je treba enako dobro zaščito geografskih označb zagotoviti tudi na digitalnem trgu;

60.    poudarja pomen preverjanja kakovosti glede na velike razlike med kmetijskimi in nekmetijskimi proizvodi (npr. število proizvajalcev);

61.    se poleg tega zavzema za to, da bi za spremljanje geografskih označb na proizvodih, ki se tržijo v Evropi, vzpostavili sistem za inšpekcijske preglede, kršitve in kazni;

62.    meni, da bi bilo treba za čim večjo zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode uvesti prepoved za neustrezno uporabo teh označb, in sicer ne le v primeru, ko obstaja nevarnost zavajanja potrošnikov ali ko gre za nepošteno konkurenco, temveč tudi v primeru, ko je dejansko poreklo proizvoda jasno navedeno; zato predlaga, da se dodatna zaščita iz člena 23 sporazuma TRIPS, prvotno predvidena le za vina in žgane pijače, razširi tudi na geografske označbe za nekmetijske proizvode;

63.    predlaga uvedbo postopka, odprtega za zainteresirane stranke, po katerem bo mogoče ugovarjati registraciji geografskih označb;

64.    meni, da bi bilo s tem lažje določiti učinkovite postopke nadzora ter potrošnikom in proizvajalcem omogočiti, da se zaščitijo pred ponaredbami, imitacijami in drugimi nezakonitimi praksami;

Soobstoj s predhodnimi pravicami

65.    meni, da mora biti mogoč soobstoj morebitnih prihodnjih geografskih označb s pravicami, ki so že povezane s proizvodom, ter da bi bilo treba pri teh označbah upoštevati trenutno najboljšo prakso na nacionalni in lokalni ravni v EU;

66.    opozarja, da bo treba za preprečitev navzkrižja jasno opredeliti razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami;

67.    predlaga, naj se za geografske označbe za nekmetijske proizvode uporabijo pravila, ki urejajo razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami;

68.    predlaga, naj se državam članicam, ki že zagotavljajo zaščito, da na voljo čas, ki ga potrebujejo, da zagotovijo skladnost, obenem pa naj se omogoči uvedba prehodnih ureditev, da se do prehoda na mehanizem EU zagotovi soobstoj obeh sistemov;

o

o o

69.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
• [2]  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
• [3]  UL L 39, 13.2.2008, str. 16.
• [4]  UL L 84, 20.3.2014, str. 14.

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (24.6.2015)

za Odbor za pravne zadeve

o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode
(2015/2053(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Nicola Danti

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      ugotavlja, da zelena knjiga Komisije z naslovom Čim boljše izkoriščanje evropskega tradicionalnega znanja: možnost razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode (COM(2014)0469) sledi sporočilu Komisije z naslovom Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine iz leta 2011 (COM(2011)0287), študiji o zaščiti geografskih označb za nekmetijske proizvode na notranjem trgu in nadaljnji javni obravnavi;

2.      pozitivno ocenjuje rezultate javnega posvetovanja o zeleni knjigi, ki ga je izvedla Komisija in se je zaključilo 28. oktobra 2014;

3.      opaža, da Unija nima enotnega sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode, kot obstaja za kmetijske proizvode in živila, kar onemogoča zaščito teh proizvodov v državah članicah, ki nimajo ustrezne ureditve, obenem pa ogroža zaščito na ravni Unije tistih proizvodov, ki jih nekatere države članice že ščitijo na nacionalni ali lokalni ravni;

4.      meni, da je posledica tega, da nimamo enotnega sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode, pomanjkljiv in zelo razdrobljen evropski okvir: nekatere države članice namreč nimajo posebne zaščite, druge imajo različne opredelitve, postopke in ravni zaščite na podlagi različnih nacionalnih in lokalnih pravil sektorske ali medsektorske narave; to izkrivlja skladen razvoj skupnega trga, enotno varstvo in učinkovito konkurenco pod enakimi pogoji, negativno vpliva nanje in potrošnikom ne daje točnih, resničnih in primerljivih informacij, da bi se lahko ozaveščeno odločali, ter ovira varstvo potrošnikov;

5.      zato pozdravlja zeleno knjigo, ki jo je objavila Komisija, in pozitivno ocenjuje možnost, da se enotni evropski sistem zaščite na podlagi geografskih označb razširi tudi na nekmetijske proizvode;

6.      poleg tega upa, da bo Komisija na podlagi rezultatov posvetovanj z deležniki, ki jih je že opravila, in nadaljnjih analiz čim prej predložila zakonodajni predlog za vzpostavitev enotnega evropskega sistema za zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode;

7.      poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje, pridobljene v kmetijsko-živilskem sektorju, in na tej podlagi oblikuje sistem, ki bo temeljil na zgledih najboljše prakse ter na preglednih in nediskriminacijskih načelih ter bo pregleden, učinkovit, prožen ter proizvajalcev, ki se bodo prostovoljno odločili registrirati proizvod v shemi geografskih označb, ne bo po nepotrebnem upravno in finančno obremenjeval; poleg tega meni, da bi moral ta sistem zagotavljati strog nadzor in čim večjo preglednost ter vključevati ustrezna sredstva za obravnavanje goljufij; poziva Komisijo, naj zato pri sistemu zaščite upošteva nesektorski pristop;

8.      je trdno prepričan, da bi lahko imela razširitev zaščite geografskih označb na nekmetijske proizvode številne prednosti za državljane, potrošnike, proizvajalce ter celotno evropsko gospodarsko in socialno strukturo in za trgovinske odnose, ki jih ima EU s tretjimi državami ali se zanje pogaja, in bi torej EU omogočila, da bi tudi v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj dosegla enako zaščito za te vrste evropskih proizvodov;

9.      zlasti meni, da bi s takim sistemom lahko:

-    učinkoviteje zaščitili potrošnike, povečali njihovo zaupanje v označene proizvode in jim omogočili bolj ozaveščeno odločanje pri nakupu proizvodov, saj bi bila večja preglednost in bi se odpravila zavajajoča imena ali opisi, zlasti če bi bilo o tem sistemu ustrezno obveščeni; prispevali k večji sledljivosti in zagotovili več informacij o kakovosti, poreklu ter proizvodnih metodah in pogojih, saj nenazadnje te zadeve potrošnike vse bolj zanimajo;

-    spodbujali inovacije v tradicionalnih proizvodnih postopkih ter ustanavljanje novih zagonskih podjetij za tradicionalne proizvode, prispevali k trajnosti delovnih mest na slabo razvitih območjih, zlasti z zagotavljanjem priložnosti za podjetja in mikropodjetja, ki proizvajajo približno 80 % tipičnih lokalnih proizvodov, ki jih je mogoče zaščititi v okviru sistema geografskih označb, da z učinkovitimi tržnimi strategijami povečajo prodajo, in spodbujanjem teh podjetij k tesnejšemu sodelovanju, saj gre za kolektivno shemo;

-    učinkovito prispevali k boju proti ponarejanju, goljufivemu poimenovanju geografskega porekla in drugim nepoštenim praksam, ki so zavajajoče za končnega potrošnika in škodljive zlasti za mikro, mala in srednja podjetja, ki zakonito proizvajajo veliko večino proizvodov, ki bi lahko bili upravičeni do zaščite, še vedno pa nimajo pravnih ali finančnih sredstev za zaščito svojih interesov;

-    lažje določili učinkovite postopke nadzora ter potrošnikom in proizvajalcem omogočili, da se zaščitijo pred ponaredbami, imitacijami in drugimi nezakonitimi praksami;

-    spodbujali in olajšali dostop do skupnega trga in trgov zunaj EU za evropske obrtniške izdelke, ki so rezultat tradicionalnega znanja in spretnosti ter prispevajo k ohranjanju dragocenega znanja, ki zaznamuje celotne družbene in ozemeljske skupnosti in predstavlja pomemben del evropske zgodovinske, kulturne, ekonomske in socialne dediščine;

-    pripomogli k razvoju novih strategij za podporo podjetništva na lokalni in regionalni ravni, spodbujali vzdrževanje infrastrukture in razvoj novih lokalnih delovnih mest, zlasti na podeželju, nerazvitih območjih in v najbolj oddaljenih regijah, kjer je zaposlovanje pogosto povezano z lokalno proizvodnjo tipičnih proizvodov, s čimer bi dali nov zagon poklicnemu in obrtnemu usposabljanju, kar je tesno povezano z lokalnim razvojem in razvojem proizvodnih območij, obenem pa to tudi ohranja in spodbuja edinstveno in raznoliko dediščino vsake regije;

-    prispevali k večji privlačnosti posameznih območij in ohranitvi lokalne identitete, pa tudi spodbujali koristno sinergijo za promocijo lokalnih območij in njihovih značilnosti, kar bi posledično koristilo tudi turizmu, kulturi in trgovini;

10.    meni, da bi moral nov sistem, kot se je zgodilo s sistemom za kmetijsko-živilske proizvode, sčasoma predstavljati jamstvo, v okviru katerega bi potrošniki na podlagi zanesljivih in jasnih informacij intuitivno prepoznali kakovost, pristnost in poreklo proizvodov z močno povezavo z geografskim območjem; meni, da bo učinkovitost enotnega evropskega sistema zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode odvisna od tega, ali bodo potrebne informacije glede sistema dosegle proizvajalce in potrošnike; poudarja, da mora biti sistem pregleden in mora zagotavljati dostopno zaščito, saj je to poglavitnega pomena za zaupanje potrošnikov in proizvajalcev;

11.    poudarja, da nov sistem geografskih označb ni namenjen zmanjšanju zaščite, ki jo že zagotavljajo obstoječi instrumenti, in bi bilo treba v tem sistemu upoštevati obstoječe učinkovite pravice in sisteme, poleg tega bi ga bilo treba oblikovati na podlagi najboljše prakse na nacionalni in lokalni ravni v EU;

12.    poudarja, da je treba poleg tega sistema ustvariti enoten standardiziran javen evropski register za nekmetijske proizvode, ki so upravičeni do zaščite geografskih označb, da bi spodbudili obrtniške izdelke ter obveščali in zaščitili potrošnike in proizvajalce brez nepotrebnih upravnih obremenitev; poudarja tudi, da bi moral ta sistem temeljiti na medsektorskem pristopu, da bi imel kar največji gospodarski in socialni vpliv, in da bi bilo treba bistveno poudariti povezavo med proizvodi in njihovim območjem porekla ter povečati preglednost, da se okrepita verodostojnost in pristnost proizvoda, zagotovi jamstvo njegovega porekla in izboljša njegova sledljivost; poudarja, da je treba po odobritvi geografske označbe redno preverjati, ali so merila, na podlagi katerih je bila ta označba odobrena, še vedno izpolnjena;

13.    hkrati meni, da bi moral sistem zagotavljati ustrezno stopnjo prožnosti, da bi se lahko bolje odzivali na potrebe po zaščiti različnih heterogenih proizvodov s posebnimi značilnostmi; nadalje meni, da bi moral sistem zaščite na ravni EU zajemati tudi negeografska imena, ki so nesporno povezana z določenim krajem;

14.    meni, da bi moral sistem, tako kot pri kmetijsko-živilskih proizvodih, temeljiti na jasnih specifikacijah proizvoda, hkrati pa ne smel preprečevati inovacij in naravnega razvoja proizvodnih postopkov in tehnologije, če lahko ti zagotovijo večjo učinkovitost in pri tem ne zmanjšujejo kakovosti in značilnosti proizvoda.

15.    meni, da lahko razširitev področja uporabe sistema zaščite na podlagi geografskih označb na nekmetijske proizvode pomaga oblikovati trdnejše in skladnejše stališče EU na tem področju v dvostranskih trgovinskih pogajanjih kot večstranskih forumih ter tako zagotoviti visoko raven zaščite za vse visokokakovostne evropske proizvode zunaj EU; zlasti meni, da bi bilo treba v vseh pogajanjih o prihodnjih trgovinskih sporazumih EU upoštevati kmetijske in nekmetijske proizvode, zaščitene z geografsko označbo; meni, da bi celovit sitem geografskih označb EU spodbudil razširitev trgovine in olajšal izvajanje skupnih kampanj zunaj EU;

16.    meni, da bi morala biti razširitev zaščite geografskih označb na nekmetijske proizvode del širše strategije za promocijo kakovostnih proizvodov EU, ki bi temeljila na odločnejših prizadevanjih institucij EU, da bi se proizvodnja in obrtništvo obravnavala kot gonilna sila evropske rasti in dokončne vzpostavitve enotnega trga;

17.    meni, da bi lahko javni naročniki v novem regulativnem okviru o javnih naročilih uporabili sistem potrjevanja kakovosti in porekla v zvezi s tehničnimi specifikacijami, certifikati in merili za pridobitev naročil, zlasti na lokalni in regionalni ravni.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Marlene Mizzi, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Marcus Pretzell, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Kaja Kallas, Emma McClarkin, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Igor Šoltes

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (17.6.2015)

za Odbor za pravne zadeve

o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode
(2015/2053(INI))

Pripravljavka mnenja: Alessia Maria Mosca

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      poudarja, da so geografske označbe v širšem okviru pravic intelektualne lastnine pomembne za zaščito vrednosti lokalnega, tudi infrastrukture in zaposlovanja, krepitev regionalnega razvoja ter boljšo sledljivost, preglednost in obveščenost potrošnikov;

2.      opozarja, da bi Evropska unija resnično morala sprejeti zakonodajo o nekmetijskih geografskih označbah, da bi tako v celoti izkoristila pozitivne gospodarske učinke, ki jo omogoča zaščita prepoznavnosti in kakovosti tovrstnih proizvodov, potrošnikom pa bi zagotovila zanesljive informacije o kraju in načinu proizvodnje ter ohranila s temi proizvodi povezano znanje in zaposlitve;

3.      ugotavlja, da so industrijsko in ročno izdelani proizvodi, ki izvirajo iz določenega območja oziroma so tam trdno zakoreninjeni, pomemben sestavni del gospodarskega in družbenega življenja mnogih regij Evrope, saj ustvarjajo dejavnosti, ki jih ni mogoče preseliti drugam in so zlasti na podeželskih območjih neposredno povezane z lokalnimi razmerami; poudarja, da bi na evropski ravni sprejet sistem za zaščito industrijsko in ročno izdelanih proizvodov, ki izvirajo iz določenega območja oziroma so tam trdno zakoreninjeni, omogočil, da se ohrani izvirnost naših industrijsko in ročno izdelanih proizvodov in prepreči njihova standardizacija;

4.      poudarja, da bo zaščita geografskih označb za nekmetijske proizvode pomagala ohranjati kulturno in umetnostno dediščino, ki jo predstavljajo lokalne in regionalne tradicije v Evropi;

5.      poudarja, da je priznavanje zaščite za nekmetijske geografske označbe in visokokakovostnega tradicionalnega znanja tako defenziven kakor ofenziven interes v okviru skupne trgovinske politike in je lahko učinkovito orodje za podporo mikro, malim in srednjim podjetjem in proizvajalcem (MSP) v boju proti posnemanju in ponarejanju proizvodov in pri zagotavljanju socialno, gospodarsko in okoljsko bolj trajnostnega pristopa k gospodarskemu razvoju v EU in izven nje, pa tudi poštene konkurence in varstva potrošnikov, saj bo na tej osnovi mogoče učinkoviteje prepoznati pristnost in kakovost proizvodov; meni, da bi priznavanje enotne zaščite za nekmetijske geografske označbe prispevalo tudi k ustvarjanju socialnega kapitala na področju proizvodnje;

6.      meni, da je razširitev zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode tudi način, kako spodbuditi evropski izvoz in povečati tržni delež, obenem pa s trgovanjem in trgovinskimi pogajanji doseči mednarodno prepoznavnost proizvodov in razvijati njihovo podobo visoke kakovosti in sloves;

7.      meni, da bi skladen, enostaven in pregleden sistem zaščite geografskih označb za nekmetijske proizvode na ravni EU – ki ni preveč upravno in finančno obremenjujoč, da bi bil dostopen tudi za MSP – EU omogočil, da v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj doseže enako zaščito tovrstnih evropskih proizvodov tudi zunaj EU, pomenil pa bi tudi pomembno prednost pri dvostranskih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini s trgovinskimi partnerji EU in pri večstranskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO);

8.      meni, da bi zaščita geografskih označb nekmetijskih proizvodov na ravni EU okrepila položaj EU v Svetovni trgovinski organizaciji, saj bi lahko Unija zahtevala višje ravni standardov zaščite in pozitivno vplivala na to, da bi se v okviru razvojne agende iz Dohe obnovile razprave o uvedbi večstranskega registra geografskih označb, povsem v skladu s sporazumom TRIPS (sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine);

9.      ugotavlja, da mora zaščito geografskih označb nekmetijskih proizvodov spremljati učinkovitejša strategija za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, da bi bili ukrepi za boj proti ponarejanju ali posnemanju proizvodov učinkovitejši;

10.    meni, da bi bila vzpostavitev enotne zaščite za nekmetijske geografske označbe na ravni EU najboljši način za večjo učinkovitost znotraj EU, pa tudi v pogajanjih s tretjimi državami, a mora ta enotna zaščita temeljiti na skupnih opredelitvah, postopkih in stroških registracije, obsegu zaščite in sredstev za njeno uveljavljanje, potrebno pa bo ustanoviti tudi zaupanja vreden organ, ki bo odgovoren za dodeljevanje statusa nekmetijske geografske označbe, priznanega na ravni EU, ne da bi se pri tem zniževali standardi zaščite, ki že obstajajo v 15 državah članicah;

11.    meni, da bi bila enotna zaščita nekmetijskih geografskih označb v EU prednost v pogajanjih o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, in poudarja, da so nekatere izmed naših večjih partneric, kot so Indija in Kitajska, že uvedle sisteme za zaščito tovrstnih geografskih označb;

12.    poziva Komisijo, naj v prihodnje sporočilo o trgovinski in naložbeni strategiji EU vključi skladno in dobro pripravljeno strategijo za vse geografske označbe, ki bo zagotavljala njihovo upoštevanje in priznavanje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 1 9
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (Earl) Dartmouthski, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Eleonora Forenza, Yannick Jadot, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Marine Le Pen, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eric Andrieu, Dita Charanzová, Frédérique Ries, Fernando Ruas, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Mercedes Bresso, Rosa D’Amato, Kaja Kallas, Afzal Khan, Marc Tarabella

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (18.6.2015)

za Odbor za pravne zadeve

o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode
(2015/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Mircea Diaconu

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja sedanje razprave o možni razširitvi zaščite z geografsko označbo Evropske unije na nekmetijske proizvode; meni, da je Evropska unija še posebej bogata s pristnimi proizvodi, ki temeljijo na lokalnem znanju in tradicionalnih lokalnih in regionalnih metodah izdelave ter so pogosto zakoreninjeni v kulturni, družbeni in zgodovinski dediščini posameznega geografskega območja; opozarja, da ohranjanje teh metod temelji na nenehnem prenosu znanja z generacije na generacijo, geografske označbe pa kažejo odnos med človekovo dejavnostjo, kulturo, deželo in viri;

2.      opozarja, da so nekmetijski proizvodi sestavni del naše identitete ter so pomemben element kulturne dediščine držav članic Evropske unije; poudarja, da je eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča ta sektor, postopno izginjanje tradicionalnih spretnosti in ročnih obrti in da bi lahko zaščita z geografsko označbo nekmetijskih proizvodov delovala kot spodbuda za ohranjanje te kulturne dediščine in tradicionalnega znanja, hkrati pa bi zagotovili pošteno plačilo proizvajalcem ter za izvirnost in čim večjo ponudbo teh proizvodov;

3.      poudarja, da je veliko število nekmetijskih proizvodov v Evropi, ki izvirajo iz tradicionalnih spretnosti in ročnih obrti, sestavni del regionalne in lokalne kulture ter spodbujajo razvoj kulturnega turizma;

4.      meni, da bi enotna zaščita z geografsko označbo za nekmetijske proizvode s povečanjem števila zaposlenih v proizvodnji tradicionalnih proizvodov spodbudila tehnološki in gospodarski razvoj na regionalni in lokalni ravni;

5.      opozarja, da na ravni Evropske unije ta čas ni enotne zaščite z geografsko označbo za nekmetijske proizvode, temveč obstaja več pravnih okvirov, ki zagotavljajo le nacionalno ali regionalno zaščito; pri tem poudarja, da lahko zaradi razlik v veljavnih pravnih okvirih pride do zavajanja potrošnikov, ponarejanja in nelojalne konkurence; meni, da bi moral enotni sistem EU za registracijo, zaščito, spremljanje in izvajanje, s katerim bi povečali ozaveščenost o vrednosti teh proizvodov med potrošniki in proizvajalci ter zagotovili ohranjanje tradicionalnih ročnih obrti in spretnosti, temeljiti na oceni učinka, s takim sistemom pa bi potrošnike bolje obveščali o pristnosti proizvodov, zaščitili zakonite lastnike registriranih proizvodov ter zagotovili kakovost in prepoznavne značilnosti teh proizvodov; poleg tega meni, da bi registracija tovrstnih proizvodov pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu morala zagotoviti boljšo zaščito in večjo enotnost geografskih označb;

6.      poudarja, da bi enotna zaščita z geografsko označbo prispevala ne le k spodbujanju tradicionalnih proizvodov, temveč tudi k priznavanju kakovosti surovin, ki so zanje potrebne, in potrebne odličnosti v vseh fazah proizvodnega procesa;

7.      meni, da lahko razširitev področja uporabe sistema zaščite na podlagi geografskih označb na nekmetijske proizvode pomaga oblikovati trdnejše in skladnejše stališče EU glede geografskih označb tako v dvostranskih trgovinskih pogajanjih kot večstranskih forumih, končni cilj pa je zagotoviti visoko raven zaščite za vse visokokakovostne evropske proizvode zunaj EU;

8.      poudarja, da ima sistem geografskih označb velik gospodarski, kulturni in socialni potencial za spodbujanje turizma in ustvarjanje delovnih mest, zlasti na podeželskih in manj razvitih območjih ter odpira mala in srednja podjetja in posamezne proizvajalce, ki so bistveni v proizvodnji izdelkov ročne obrti in drugih tradicionalnih predmetov, obenem pa poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno ekonomskega učinka ter tako zagotovi, da se v celoti upoštevajo učinki vsakršnega predlaganega novega sistema na proizvajalce in njihove konkurente, potrošnike in države članice;

9.      poudarja, da geografske označbe potrošnikom prestavljajo zagotovilo kakovosti, hkrati pa za proizvajalce pomenijo priznanje znanja in način za zaščito;

10.    meni, da bi enoten sistem EU lahko povečal zanimanje za poklice, povezane z dediščino;

11.    poziva, naj imajo tovrstni proizvodi osrednje mesto pri projektih regionalnega razvoja, raziskav in inovacij, pa tudi pri financiranju iz programa Obzorje 2020 in s kohezijskimi sredstvi;

12.    poudarja, da lahko ohranjanje tradicionalnega znanja in proizvodnje pomaga ustaviti zmanjševanje prebivalstva na podeželskih območjih, njihov propad ter izseljevanje mladih s teh območij;

13.    meni, da je treba zagotoviti, da bosta znamka in logotip geografske označbe odražala regionalno/lokalno identiteto blaga;

14.    poudarja pomen kulturnih, izobraževalnih, socialnih in trajnostnih prvin nekmetijskih proizvodov, ki bodo vključeni v ta proces, ter poudarja, da je treba ohraniti, posredovati in razvijati z njimi povezano tradicionalno znanje in spretnosti ter spodbujati tesnejše sodelovanje z ustvarjalnim sektorjem, da se med drugim tako poudari kakovost uporabljenih materialov in končnih proizvodov; poziva, naj bo uporaba imena ali logotipa dostopna vsem proizvajalcem na določenem območju, ki proizvod izdelujejo na predpisan način;

15.    priznava osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij, ki vlagajo v kakovostno znanje in nudijo lokalno zaposlitev in vajeništvo za usposabljanje izobraženih strokovnjakov, ki imajo pomembno vlogo pri posredovanju tradicionalnih metod proizvodnje; priznava pomen vlaganja v izobraževanje in usposabljanje na tem področju ter spodbuja države članice, naj čim bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva in programe EU za podporo poklicnega usposabljanja strokovnjakov, ki sodelujejo v proizvodnji in pri promoviranju okolju prijaznih lokalnih in regionalnih obrtniških in industrijskih proizvodov;

16.    spodbuja države članice, naj si izmenjujejo dobre prakse na področju oblikovanja in podpiranja pobud, usmerjenih v spodbujanje tradicionalnega obrtniškega sektorja, ki lahko posledično povečajo ozaveščenost o lokalni kulturni dediščini in spodbudijo razvoj podeželskih območij;

17.    poudarja, da bi lahko dobro znana geografska označba pripomogla k boljšemu promoviranju evropskih kulturnih poti;

18.    meni, da bi bilo treba še naprej dovoliti tehnološke in druge inovacije proizvodov, zaščitenih z geografsko označbo, če to ne vpliva na kakovost in pristnost končnih proizvodov;

19.    poudarja, da je treba v prihodnje vzpostaviti pravni okvir, ki bo zagotavljal, da bo imela prednost povezava z izvirnim geografskim območjem in tradicionalnimi metodami, s čimer bi povečali verodostojnost in pristnost proizvodov, hkrati pa bi jasno določili pogoje, po katerih bo mogoče poimenovanje uporabiti izven referenčnega območja, s čimer bi zaščitili pristnost oznake; nadalje poudarja, da bi morala biti v tak sistem vključena tudi negeografska imena, ki so nedvoumno povezana z določenim krajem;

20.    poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nadregionalno in nadnacionalno sodelovanje ter zbiranje najboljših praks med grozdi na področju nekmetijskih proizvodov in z njimi povezanimi sektorji;

21.    poziva regulativni organ, naj upošteva že obstoječe geografske označbe v državah članicah, da bi preprečili nepotrebne birokratske postopke pri registraciji na evropski ravni, in naj zagotovi, da se z enotno zaščito z geografsko označbo za nekmetijske proizvode na ravni EU ne bodo zniževali ali izpodrivali standardi zaščite, ki jih zagotavljajo že obstoječi sistemi v nekaterih državah članicah, na primer blagovne znamke, ter da bi lahko nacionalni sistemi zaščite z geografsko označbo še naprej veljali v enotnem sistemu EU; poziva regulativni organ, naj predlaga karseda učinkovit, preprost, uporaben in dostopen sistem za registracijo proizvodov ter naj zagotovi, da bo sistem omogočal cenovno dostopne, jasne in pregledne postopke registracije, spremembe in razveljavitve, s čimer bodo deležniki imeli pravna zagotovila; poziva Komisijo, naj izdela temeljito oceno, da bi karseda zmanjšala finančno in upravno breme za deležnike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Jill Evans, Petra Kammerevert, Rikke Karlsson, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Norbert Erdős, Mary Honeyball, Marc Joulaud

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	15.9.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Therese Comodini Cachia, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Angel Dzhambazki, Jytte Guteland, Heidi Hautala, Stefano Maullu, Virginie Rozière
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Verónica Lope Fontagné, Dominique Martin