Postopek : 2014/2246(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0277/2015

Predložena besedila :

A8-0277/2015

Razprave :

PV 27/10/2015 - 14
CRE 27/10/2015 - 14

Glasovanja :

PV 28/10/2015 - 7.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0384

POROČILO     
PDF 193kWORD 154k
30.9.2015
PE 557.275v02-00 A8-0277/2015

o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020

(2014/2246(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Fernando Ruas

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020

(2014/2246(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 4, 162 in od 174 do 178 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(7),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom „Naložbe za delovna mesta in rast: – Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU“ z dne 23. julija 2014 (v nadaljevanju: šesto kohezijsko poročilo),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(8),

–  ob upoštevanju osmega poročila Komisije o napredku na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z naslovom „Regionalna in urbana razsežnost krize“ z dne 26. junija 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o 7. in 8. poročilu Komisije o napredku kohezijske politike Evropske unije ter strateškem poročilu 2013 o izvajanju programov 2007–2013(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o zamudah pri začetku izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2011 z naslovom „Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov – platformi EU za lastniški kapital in dolg“ (COM(2011)0662),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast, ki ga je sprejel Svet za splošne zadeve (kohezijo) dne 19. novembra 2014,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji(14),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta z naslovom „Načrt za prenovljeno strategijo Evropa 2020: prispevek usmerjevalnega odbora platforme za spremljanje strategije Evropa 2020 Odbora regij“(15),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015 o šestem kohezijskem poročilu Komisije(16),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. marca 2015 z naslovom „Rezultati javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A-80000/2015),

A.  ker je kohezijska politika glavna politika za rast naložb in razvojna politika EU, ki je usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter katere cilj je odprava razlik med regijami in spodbujanje konvergence, njen proračun pa znaša 351,8 milijard EUR do konca leta 2020; ker se EU še vedno sooča s posledicami gospodarske in finančne krize (visoka brezposelnost, neenakomerno in počasno okrevanje gospodarstva); ker je cilj kohezijske politike zagotoviti, da bosta vsa energija in vse zmogljivosti mobilizirane in usmerjene v uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast in delovna mesta;

B.  ker je bistveno, da različne pobude EU za rast in delovna mesta ter za varstvo okolja in podnebja ohranijo skladen pristop; ker imajo vodilne pobude strategije Evropa 2020 ključno vlogo pri izboljševanju usklajevanja na lokalni in regionalni ravni v zvezi z izvajanjem kohezijske politike; ker določbe o načrtovanju programov oz. o poročanju ne vsebujejo konkretnega mehanizma, ki bi bil izrecno usmerjen v prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) k uresničitvi vodilnih pobud; ker bo treba pri pregledu strategije Evropa 2020 obravnavati izvajanje vodilnih pobud ter si prizadevati za uravnoteženje finančnih, proračunskih in gospodarskih ukrepov na eni strani ter socialnih, izobraževalnih in okoljskih vidikov in vidikov enakosti (še posebej spolov) na drugi strani;

C.  ker sta vse bolj potrebni večja soodgovornost različnih udeleženih akterjev za strategijo na različnih ravneh upravljanja in deljena odgovornost, skupaj z ustreznimi pravicami in obveznostmi na vseh ravneh izvajanja projekta; ker je treba okrepiti upravljanje na več ravneh in partnerstvo, saj ta načela omogočajo odpravljanje pomanjkanja upravne zmogljivosti;

D.  ker so se cilji kohezijske politike sčasoma nedvomno razvili, da bi podprli naložbe v najpomembnejše evropske prednostne naloge, kar dokazuje njihovo prilagodljivost in učinkovitost, obenem pa je ostal osrednji cilj zmanjšanje neskladja med stopnjami razvoja različnih regij, krepitev potenciala regij in spodbujanje trajnostnega razvoja; ker Evropski sklad za strateške naložbe vnaša nove elemente v splošno strategijo EU za ustvarjanje inovativne, trajnostne in vključujoče rasti ter kvalificiranih delovnih mest;

E.  ker bi bilo treba pri pregledu strategije Evropa 2020 upoštevati resne in raznolike posledice ekonomske in finančne krize za države članice in regije ter biti zaradi doslednosti in učinkovitosti pameten in uravnotežen; ker se bo vseeno morda razmišljalo o drugih ukrepi, kot so infrastrukturni ukrepi, ukrepi na notranjem trgu in ukrepi, povezani z upravnimi zmogljivostmi; ker je treba upoštevati posebne ozemeljske značilnosti, s posebnim poudarkom na regijah iz členov 174 and 349 PDEU;

F.  ker je vmesni pregled strategije Evropa 2020 (čeprav z zamudo leta 2015), predvsem priložnost za oceno (in priznanje) prispevka kohezijske politike k doseganju ciljev strategije in izboljšanju obstoječih medsebojnih povezav in vplivov med različnimi politikami EU ter s proračunom EU, da bi bila za njih učinkovito gonilo za izvajanje te strategije; ker je ta faza bistvenega pomena za oblikovanje prihodnje kohezijske politike kot naložbene politike EU, obenem pa daje prednost zmanjšanju razvojnih razlik in ponovnem pospeševanju konvergenčnega procesa;

Strategija Evropa 2020 in njena medsebojna povezanost s kohezijsko politiko

1.  opozarja, da je strategija Evropa 2020 krovna dolgoročna strategija Evropske unije za rast in delovna mesta, ki temelji na petih ambicioznih ciljih: zaposlovanje, inovacije, podnebne spremembe in energetska trajnost, izobraževanje ter boj proti revščini in socialni izključenosti; ugotavlja, da cilje dopolnjuje sedem vodilnih pobud in da so izzivi, ki so bili opredeljeni leta 2010, neenako obravnavani, napredek na ravni EU pri izpolnjevanju nekaterih od njih, kot je boj proti brezposelnosti, pa je še vedno zmeren; poudarja, da bi se morala EU osredotočiti na trajnostno rast in razvoj ter dostojnih delovnih mestih, da bi zagotovila dolgoročne koristi od svojih naložb;

2.  poudarja dejstvo, da bi lahko tudi napredek na področju enakosti spolov prispeval h gospodarski rasti, trajnostnemu razvoju in socialni koheziji;

3.  poudarja, da sta bila leta 2010 vzpostavljena okvir gospodarskega upravljanja EU in njegov izvedbeni mehanizem (evropski semester), da bi se zagotovilo usklajevanje ukrepov fiskalne politike in strukturnih reform in boljše usklajevanje nacionalnih proračunskih politik za rast in delovna mesta na ravni EU in na nacionalni ravni, ter za podporo uresničevanju strategije; opozarja na dejstvo, da je treba obravnavati še nadaljnje izzive, povezane z usklajevanjem in sinhronizacijo;

4.  poudarja, da je bila kohezijska politika za obdobje 2007–2013, ki je bila usklajena s predhodnico, tj. lizbonsko strategijo, in je imela podobne temeljne cilje, že v fazi izvajanja, ko je bila uvedena strategija Evropa 2020, in da bi bilo zato reprogramiranje v skladu s cilji nove strategije težavno in neproduktivno; poudarja, da kohezijska politika za številne države članice v času gospodarske krize ni bila zgolj edini vir naložb, temveč je s sredstvi za lizbonsko strategijo tudi znatno podprla izvajanje strategije, kot kažejo šesto kohezijsko poročilo ter različna sporočila in študije Komisije; opozarja, da je sčasoma lizbonska strategija izgubila zavezanost držav članic, regij in mest in da je upravljanje strategije Evropa 2020 zlasti v skladu z načeli kohezijske politike in instrumenti, ki lahko zagotovijo prevzem odgovornosti za izvajanje strategije;

5.  poziva Komisijo, naj v okviru naknadnih vrednotenj za programsko obdobje 2007–2013 zagotovi informacije o usmerjenosti na izid in rezultate ter konkretnem prispevku kohezijske politike k ciljem strategije Evropa 2020; poudarja pomen razumevanja realnosti in omejitev razpoložljivih dokazov o prispevku kohezijske politike h krovnim ciljem strategije ter glede na pretrese, ki so jih utrpela gospodarstva EU, še posebej v primeru držav, ki jih je kriza močno prizadela; se zaveda, da bi lahko te ugotovitve pripomogle pri sedanjem izvajanju strategije;

6.  poudarja, da je kohezijska politika ključni instrument EU za naložbe v realno gospodarstvo in je izraz evropske solidarnosti, ko povečuje rast in blaginjo ter zmanjšuje gospodarske, socialne in ozemeljske razlike; opozarja, da je kohezijska politika v celoti usklajena s cilji strategije Evropa 2020 in zagotavlja potreben okvir za naložbe, ne da bi bila samo sredstvo za njegovo izvajanje; v zvezi s tem poudarja, da so skladi ESI na podlagi tematske osredotočenosti po novi strukturi, usmerjeni v 11 tematskih ciljev, ki izhajajo neposredno iz ciljev strategije Evropa 2020, in da so bili za zagotovitev, da izvedene naložbe povečujejo učinkovitost teh ciljev, določeni pogoji, ki so neposredno povezani s temi tematskimi cilji; poudarja, da v celoti podpira ta novi pristop, ki bo prispeval k povečanju učinkovitosti porabe;

7.  poudarja, da kohezijska politika razvija sinergije z drugimi politikami EU, kot so digitalni enotni trg, energetska unija, enotni kapitalski trg in socialna politika ter da je z vsemi svojimi instrumenti in cilji, vključno z makroregionalnimi strategijami, agendo za urbana območja, teritorialno agendo, naložbami v MSP, pametno rast in strategije pametne specializacije, bistveno prispevala h krepitvi enotnega trga in doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva nacionalne in regionalne organe v vsej Evropi, naj oblikujejo strategije za pametno specializacijo in izkoriščajo sinergije med različnimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi instrumenti, tako javnimi kot zasebnimi;

8.  opozarja tudi na povezavo s širšim procesom gospodarskega upravljanja prek ukrepov, ki povezujejo učinkovitost skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem; poziva države članice, da ukrepajo z vso odgovornostjo, da bi se kar najbolje preprečili njihova uporaba in negativni učinki na izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter doseganje ciljev kohezijske politike; poleg tega poudarja, da je treba zagotavljati podporo državam članicam, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami; pozdravlja mehanizme prožnosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012) za krepitev povezave med naložbami, strukturnimi reformami, naložbami in uporabo sredstev za spodbujanje dolgoročne trajnostne rasti ter pospeševanje napredka pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

9.  z zaskrbljenostjo poudarja, da v sedanjem programskem obdobju prihaja do zamud pri izvajanju kohezijske politike; poudarja, da je samo izvajanje na zelo zgodnji stopnji, čeprav je večina operativnih programov že določena; kljub temu poudarja, da je že mogoče izvesti ocene glede usmerjenosti sredstev politike v prednostne naloge, ki prispevajo k trajnostni rasti in delovnim mestom; v zvezi s tem ugotavlja, da so se v skladu s prvo oceno, ki jo je izdala Komisija, zneski, dodeljeni za raziskave in inovacije, podporo malim in srednjim podjetjem, IKT, nizkoogljično gospodarstvo, zaposlovanje, socialno vključevanje, izobraževanje in krepitev zmogljivosti, v primerjavi s prejšnjimi programskimi obdobji bistveno povišali, medtem ko se je raven podpore za prometno in okoljsko infrastrukturo znižala; opozarja, da bodo podatki o izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 v času vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 še vedno pomanjkljivi, zato konkretna ocena prispevka teh skladov k doseganju ciljev strategije morda še vedno ne bo mogoča na tej stopnji; ceni, da so države članice že sprejele ukrepe, na primer za zagotovitev, da bo 20 % njihovih virov porabljenih za podnebne ukrepe;

10.  priznava, da bi se z opredelitvijo okvira uspešnosti in uvedbo predhodne pogojenosti ter povezavami s priporočili za posamezne države v načrtovanju kohezijske politike za obdobje 2014-2020 lahko zagotovilo boljše investicijsko okolje za kar največji prispevek kohezijske politike k uresničevanju vodilnih ciljev strategije Evropa 2020;

Dinamika pregleda in s tem povezani izzivi

11.  opozarja, da je Komisija leta 2014 začela postopek pregleda strategije z objavo sporočila z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, in obžaluje, da je ta dokument nezadostno obravnaval kohezijsko politiko in z njo povezane instrumente; ceni, da se je postopek nadaljeval z javnim posvetovanjem, ki je bilo izvedeno med majem in oktobrom 2014, da bi tako zbrali dokaze za postopek pregleda, in izraža zadovoljstvo, da sta bili potrjeni ustreznost in pomembnost strategije ter njenih ciljev in prednostnih nalog;

12.  ugotavlja, da so vodilne pobude izpolnile svoj namen, vendar tudi poudarja, da je njihova prepoznavnost dokaj nizka; obžaluje, da je gospodarska in finančna kriza poglobila razlike v Evropski uniji in je bilo storjenega premalo napredka pri doseganju več vodilnih ciljev strategije, zlasti cilje glede zaposlovanja, raziskav in razvoja, revščine in socialne izključenosti; pozdravlja ugotovitev, da je treba za izboljšanje uresničevanja strategije okrepiti odgovornost in delovanje na kraju samem, tako da se utrdijo vertikalna in horizontalna partnerstva; poudarja, da bi morala strategija spodbujati k premiku od pristopa, osredotočenega na proces in izid, k pristopu, usmerjenemu v dejanske rezultate, da bi se zagotovila kar najvišjo učinkovitost in uspešnost za EU politike, ki so z njo povezane;

13.  pozdravlja, da Eurostat redno objavlja kazalnike napredka v zvezi z izvajanjem strategije Evropa 2020; vendar poziva k večji podrobnosti in točnosti na regionalni ravni v zvezi s podatki, zagotovljenimi na ravni NUTS II in NUTS III, ker bo to vse bolj pomembno zaradi nepredvidenih gospodarskih in socialnih problemov, ki se pojavljajo v različnih regijah EU ne glede na njihovo stopnjo razvitosti; poleg tega opozarja na tri razsežnosti kohezijske politike – gospodarsko, socialno in ozemeljsko, ter meni, da je zato mogoče meriti samo na podlagi gospodarskih kazalnikov; Komisijo in države v zvezi s tem poziva, naj nadaljujejo razpravo in učinkoviteje sodelujejo pri razvoju bolj vključujočih kazalnikov, ki bodo dopolnjevali BDP, da bi postali bolj ustrezni za ocenjevanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev strategije Evropa 2020;

14.  ugotavlja, da naj bi bil predlog Komisije o pregledu strategije Evropa 2020 objavljen pred koncem leta 2015 in obžaluje to zamudo, saj je bil prvotno načrtovan za začetek leta 2015; ponovno poudarja, da bo pregled potekal v precej neugodnem trenutku cikla kohezijske politike, ko poteka dejanski proces izvajanja; poleg tega poudarja, da bi bilo predčasno reprogramiranje povsem neproduktivno za dolgoročno strateško načrtovanje kohezijske politike:

15.  pozdravlja ustanovitev projektne skupine za boljše izvajanje skladov EU; pozdravlja tudi ustanovitev službe za podporo strukturnim reformam, ki je uradno začela delovati 1. julija 2015 in ki bo državam članicam nudila tehnično podporo, da bodo lahko učinkoviteje izvajale strukturne reforme in priporočila za posamezne države;

16.  hkrati priznava, da je treba obravnavati razvoj gospodarskih obetov, uporabo novih instrumentov, napredek, dosežen pri uresničevanju ciljev strategije, in posledično potrebo po operativnih prilagoditvah;

17.  zato poziva, naj bo vmesni pregled strategije Evropa 2020 pameten in uravnotežen ter osredotočen na večjo medsebojno povezanost petih ciljev strategije in njenih vodilnih pobud ter na opredelitev metod, s katerimi bi jih lahko bolje prenesli naprej in ocenili brez ustvarjanja dodatnih plasti zapletenosti in pretiranega upravnega bremena; poudarja, da bi moral upoštevati prednosti in slabosti gospodarstva EU, kot so vse večje neenakosti (na primer v premoženju), visoka brezposelnost in visok javni dolg; poudarja, da je treba vzporedno s poudarkom na makroekonomskih merilih fiskalnega in gospodarskega upravljanja stremeti tudi k napredku pri doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020; meni, da je treba pozornost nameniti tudi večji družbeni in okoljski trajnosti, večji socialni vključenosti in enakosti spolov; poudarja pomen ohranitve podpore, ki jo službe Komisije nudijo organom držav članic za izboljšanje upravne zmogljivosti;

18.  ponovno poziva k okrepitvi razsežnosti odgovornosti za strategijo, preglednosti strategije, sodelovanja in poistovetenja z njo z vključevanjem lokalnih in regionalnih organov ter ustreznih deležnikov civilne družbe in zainteresiranih strani, od določanja in oblikovanja ciljev do izvajanja, spremljanja in ocenjevanja strategije; poudarja ključni pomen okrepljene strukture upravljanja, ki temelji na upravljanju na več ravneh, struktur spodbud, učinkovitega mešanega pristopa od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, modela partnerstva kohezijske politike in javno-zasebnih partnerstev na splošno za posvetovanje in sodelovanje z vsemi deležniki za zagotovitev ustrezne zmogljivosti za doseganje dolgoročnih ciljev; opozarja, da so v skladu z institucionalnimi in pravnimi okviri držav članic, tudi regionalni in lokalni organi odgovorni za javne naložbe in bi zato morala biti priznani kot ključni akterji pri izvajanju strategije;

19.  poleg tega predlaga, da bi morali lokalni in regionalni organi ter deležniki v projektu strategije Evropa 2020 obnoviti zavezo v obliki pakta med njimi, državami članicami in Komisijo, da bi se zagotovila odgovornost in udeležba in da bi bilo treba sprejeti kodeks ravnanja, ki bo podoben kodeksu za partnerstva, ki je bila uveden v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020;

20.  poudarja, da je treba uporabiti resnično ozemeljski pristop k strategiji Evropa 2020, da bi javne ukrepe in naložbe prilagodili različnim ozemeljskim značilnostim in posebnim potrebam; meni, da je zelo pomembno povezati splošni pristop strategije Evropa 2020 in teritorialni pristop teritorialne agende 2020; meni tudi, da bi morali biti možni prilagojeni prostovoljni regionalni cilji strategije Evropa 2020 in da bi bilo treba o njih razpravljati na regionalni ravni brez dodatnega birokratskega bremena na terenu; poudarja, da bi morali biti takšni prilagojeni prostovoljni regionalni cilji skladni s krovnimi cilji strategije in ne bi smeli biti omejeni na vnaprej določene cilje; v zvezi s tem opozarja tudi na pomen strategij lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost;

21.  priznava pomembno vlogo mest in mestnih območij kot gonil rasti in delovnih mest in se zavzema za to, da bi bil pri pregledu strategije Evropa 2020 upoštevan širši holističen pristop k prihodnjemu razvoju mest kot subjektov, ki igrajo aktivno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj torej preuči nedavno deklaracijo iz Rige o agendi za mesta glede na osrednjo vlogo mestnih območij (velikih pa tudi majhnih in srednjih); zlasti poudarja, da je treba predvideti ustrezno strategijo za srednja in majhna urbana območja na podlagi pristopa, ki ustvarja sinergije z digitalno agendo in instrumentom za povezovanje Evrope;

22.  poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o vlogi ozemeljskih vidikov kot dejavnikov gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostnega razvoja, in zahteva, da se v pregledu strategije Evropa 2020 obravnavajo ozemeljski učinki in zagotovijo smernice o tem, kako jih reševati; poudarja pomen posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi na tem področju, saj imajo odločilno vlogo pri izvajanju teritorialnih razvojnih strategij; poudarja tudi vlogo, ki bi jo lahko imele makroregionalne strategije in evropsko teritorialno sodelovanje na splošno za uspešno izvajanje ciljev strategije Evropa 2020, saj mnogi razvojni projekti vključujejo čezmejna območja, tudi več regij in držav in so sposobne razviti krajevne odzive na dolgoročne izzive;

23.  ugotavlja pomen novega instrumenta EU za naložbe, tj. Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki bo podprl mobilizacijo do 315 milijard EUR naložb, da bi se odpravile vrzeli pri naložbah v EU in povečal učinek javnih izdatkov; poudarja, da bi moral biti dodatek k skladom ESI in njihova dopolnitev; obžaluje, da ni jasno povezan s strategijo Evropa 2020, vendar meni, da bi moral prek svojih ciljev in z izborom uresničljivih, trajnostnih projektov prispevati k izvajanju strategije na določenih področjih;

24.  poleg tega poudarja, da je nujno treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, tako da se strategija pametne specializacije postavi v ospredje investicijskih instrumentov, da bi preprečili podvajanja ali navzkrižja med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politike; zato zahteva, da se strategija Evropa 2020 pri pregledu potrdi kot dolgoročni okvir EU za rast in obravnava izziv usklajevanja instrumentov politike, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, da bi učinkovito uporabili vse razpoložljive vire in dosegli pričakovane rezultate v zvezi s splošnimi strateškimi cilji;

25.  poziva Komisijo, naj z namenom spodbujanja splošnega skladnega razvoja EU in glede na ključno vlogo kohezijske politike pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, pri pregledu ciljev strategije ter ciljev v skladu s členom 174 in 349 upošteva značilnosti in omejitve posebnih območij, kot so podeželska območja, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, otoške, čezmejne in gorske regije ter najbolj oddaljene regije EU; s tem v zvezi opozarja na potencial takšnih področij, kot so biotehnologija, energija iz obnovljivih virov in biotska raznovrstnost;

26.  poudarja vse boljše rezultate glede povečevanja količine, kakovosti in učinka naložb v raziskave in inovacije z usklajeno uporabo instrumentov kohezijske politike in programa Obzorje 2020 v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pri pregledu ciljev strategije Evropa 2020 okrepi vse morebitne povezave in sinergije med tema dvema pomembnima okviroma politik ter vzpostavi spletni sistem sledenja za ugotavljanje v katerih primerih se financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kombinira s programom Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi programi, ki jih financira Unija; pozdravlja načrt, da se za prosilce, ki so ocenjeni kot odlični, ne morejo pa pridobiti financiranja iz programa Obzorje 2020, uvede „znak odličnosti“, da bi jim tako pomagali pri dostopu do skladov ESI;

27.  poziva Komisijo, naj oblikuje dosleden in stalen postopek ocenjevanja, s katerim bo lahko redno ocenjevala napredek v zvezi s cilji strategije Evropa 2020 ter predlagala niz ustreznih ukrepov za njihovo uresničitev ter priporočila za kohezijsko politiko po letu 2020; poudarja, da je vloga Parlamenta usklajeno nadzorovati izvajanje strategije Evropa 2020 in kohezijske politike, pri čemer se mora usklajevati v Parlamentu pa tudi z vsemi relevantnimi institucijami; v zvezi s tem poziva, naj se Parlament pravočasno vključi v vse ustrezne razprave, namenjene oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju politik iz strategije; opozarja, kako pomembno je v te izmenjave mnenj vključiti tudi Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, nacionalne parlamente, lokalne in regionalne organe ter druge deležnike in zainteresirane strani;

Prihodnja kohezijska politika – pogled onstran bližnje prihodnosti

28.  meni, da bo pregled strategije Evropa 2020, ki bo izveden pred predložitvijo predloga za vmesno revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, zagotovil podlago za prihodnjo kohezijsko politiko po letu 2020 in druge instrumente večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem poudarja pomen učinkovitega obravnavanja vseh zgoraj izraženih pomislekov in hkratnega zagotavljanja neprekinjenosti strateškega pristopa; opozarja tudi na dodano vrednost vseevropske kohezijske politike, ki mora ostati eden od glavnih instrumentov EU za naložbe v rast, ustvarjanje delovnih mest in varstvo podnebja, ob zagotavljanju uravnoteženega in usklajenega razvoja v vsej EU, kot katalizator sprememb in spodbuda za blaginjo tudi v manj razvitih regijah; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti trajnostno raven financiranja za evropske strukturne in investicijske sklade po letu 2020;

29.  poudarja, da bi bilo treba prihodnjo kohezijsko politiko in prihodnjo dolgoročno strategijo EU oblikovati pred koncem sedanjega mandata Komisije, ob upoštevanju, da bodo leta 2019 volitve v Parlament, kar bo pomenilo znatno časovno omejitev za sozakonodajalce v zvezi s koledarjem pogajanj, za Komisijo in države članice pa pri pripravi in sprejetju novih partnerskih sporazumov in operativnih programov pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira; hkrati ugotavlja, da se bodo začela tudi pogajanja v zvezi s prihodnjim večletnim finančnim okvirom; zato poziva Komisijo, naj upošteva vse posebne omejitve, ki so jih ustvarile medsebojne povezave in zahteve glede časovnega usklajevanja, ter razvije usklajen pristop v zvezi s prihodnjo dolgoročno strategijo EU za trajnostno rast in delovna mesta, proračunom EU, zlasti kohezijsko politiko, in instrumenti večletnega finančnega okvira;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam in njihovim regijam.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Kohezijska politika predstavlja več kot eno tretjino proračuna EU in je glavni naložbeni instrument EU. Tesno je usklajena s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki so določeni v strategiji Evropa 2020. Komisija pripravlja vmesni pregled strategije, ob koncu leta 2015 pa naj bi po pričakovanjih predložila predloge za njen nadaljnji razvoj.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) za programsko obdobje 2014‒2020 so povezani s strategijo Evropa 2020 prek uredbe o skupnih določbah in zastavljenih 11 tematskih ciljev(17), ki so usklajeni s 5 krovnimi cilji strategije Evropa 2020(18).

Evropska komisija je marca 2014 objavila sporočilo, ki kaže napredek EU in posameznih držav članic pri doseganju ciljev za leto 2020 ter ki je bilo namenjeno zagotovitvi podlage za bolj na dejstvih temelječo razpravo in vmesni pregled.

Komisija je glede na obsežnost spremembe, ki jo je kriza povzročila v EU, menila, da bi bilo treba nujno začeti posvetovanja na ravni celotne EU, da se zberejo stališča vseh zainteresiranih strani o tem, kako bi morali razvijati strategijo Evropa 2020 v naslednjih petih letih. Posvetovanje se je začelo izvajati lansko pomlad in je bilo zaključeno jeseni. Rezultati posvetovanja so bili objavljeni 3. marca 2015(19).

Tudi Odbor regij je objavil delovni dokument v zvezi s tem: „Načrt za revidirano strategijo Evropa 2020: prispevek usmerjevalnega odbora Odbora regij (platforma za spremljanje strategije Evropa 2020)(20), Svet pa je pripravil tudi prvo mnenje o pregledu strategije Evropa 2020(21).

Evropski ekonomsko-socialni odbor je o tej temi objavil tudi študijo(22), o kateri razpravlja s socialnimi in gospodarskimi partnerji v okviru različnih forumov.

To poročilo je prvo poročilo Evropskega parlamenta o vmesnem pregledu strategije Evropa 2020, ki se osredotoča na razsežnost kohezijske politike v tej strategiji. Ker je kohezijska politika 2014–2020 popolnoma usklajena s cilji strategije in prispeva k njihovem doseganju, je treba nujno upoštevati napredek, ki je že bil dosežen, obseg pregleda in izzive, ki jih je treba obravnavati z vidika kohezijske politike.

Poudariti je treba, da bosta finančna perspektiva po letu 2020 in dolgoročna strategija Unije prišli na dnevni red ob približno istem času. Naslednji večletni finančni okvir, prihodnja kohezijska politika in strategija po letu 2020 bodo obravnavani vzporedno. To bo pomenilo velik izziv za novi Parlament in Komisijo. Sedanji mandat je dobra priložnost za pripravo zapuščine za naslednje obdobje, da bi bil ta prehod hitrejši in lažji.

Kohezijska politika in strategija Evropa 2020 – tesne povezave

Kohezijska politika je eden ključnih instrumentov za izvajanje strategije Evropa 2020. Še naprej pozitivno in znatno prispeva k doseganju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast:

•  Kohezijska politika je prispevala k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 v prejšnjem programskem obdobju 2007–2013, kot kažejo ugotovitve šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; je glavni finančni instrument EU, ki prispeva k ciljem strategije Evropa 2020;

•  Strategija Evropa 2020 se je uporabljala kot okvir za oblikovanje in načrtovanje programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) za obdobje 2014–2020. S celotno arhitekturo in novimi gonili, kot so tematska osredotočenost, usmerjenost v rezultate, predhodna pogojenost in večja uporaba finančnih instrumentov, je kohezijska politika v celoti usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Poudariti je treba, da je kohezijska politika po krizi leta 2008 zaradi pomanjkanja nacionalnih javnih sredstev postala edini finančni vir za politiko rasti v nekaterih državah članicah ali regijah. To kaže, da so se zahvaljujoč kohezijski politiki nekatere naložbe še naprej izvajale kljub znatnemu zmanjšanju javnih sredstev. Potrjuje dolgoročni pomen te politike in njeno odpornost na različne zunanje gospodarske dejavnike. Poročevalec prav tako opozarja, kako pomembno je ustvariti sinergije med kohezijsko politiko in programom Obzorje 2020, pri čemer poudarja, da je treba z usklajeno uporabo instrumentov kohezijske politike in programa Obzorje 2020 povečati obseg, kakovost in učinek naložb v raziskave in inovacije.

Medsebojne povezave z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI)

V celoti je treba izvesti skupni strateški okvir iz uredbe o skupnih določbah, ki je namenjen doseganju celostnega razvoja z usklajevanjem skladov ESI z drugimi instrumenti in politikami Unije. Poročevalec opozarja, da dodelitve sredstev državam članicam iz naslova 1b večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni možno spreminjati, da bi se odzvali na morebitne potrebe Evropskega sklada za strateške naložbe.

Medsebojno delovanje in povezave med skladi ESI in EFSI je treba uporabiti kot podlago za razmislek o prihodnji kohezijski politiki. Razlike med temi skladi so precejšnje, zato so nekateri upravičenci izrazili pomisleke glede splošne prihodnje filozofije kohezijske politike. Dejansko se zdi, da EFSI ne temelji na istih merilih. poročevalec poudarja, da bi moral EFSI dopolnjevati sklade ESI in biti dodaten, tako da bi ustvaril okrepljene sinergične učinke in vzajemno dodano vrednost.

Medtem ko so EFSI in drugi evropski instrumenti precej tematski in usmerjeni v različna posebna področja (raziskave, energija itd.), je kohezijska politika edina horizontalna naložbena politika v EU. Poročevalec meni, da mora ostati glavna vseevropska horizontalna naložbena politika.

Okrepljeno upravljanje na več ravneh

Upravljanje pregledane strategije Evropa 2020 je treba okrepiti z različnimi plastmi upravljanja na več ravneh v skladu z načelom partnerstva. Poročevalec v zvezi s tem poudarja, da je treba znotraj okvira upravljanja na več ravneh v državah članicah uporabljati dejanski mešani pristop od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. To vključuje opredeljevanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje uporabe strategije Evropa 2020 v okviru dogovorov o upravljanju na več ravneh z vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti, drugih deležnikov civilne družbe in zainteresiranih strani. Poročevalec v zvezi s tem poziva k izboljšanju upravljanja na več ravneh, da bi cilje strategije Evropa 2020 uresničevali bolj usklajeno in učinkovito, ne le na ravni držav članic, ampak tudi na evropski ravni, ter predlaga uporabo upravljanja kohezijske politike na več ravneh kot model za ta pregled.

Prav tako bo treba za okrepljeno upravljanje na več ravneh bolj podpreti lokalne in regionalne upravne organe, ki morajo v primerjavi s prejšnjim obdobjem uporabljati popolnoma nov pristop. To velja tudi za pripravo naslednje strategije za obdobje po letu 2020. V zvezi s tem bi bila zaželena večja upravna zmogljivost, ki bi jo bilo treba spodbujati, pri čemer je treba poudariti, da se ne smejo ustvariti dodatne plasti zapletenosti in pretirano upravno breme.

Ozemeljski pristop

Poročevalec v zvezi z upravljanjem na več ravneh pričakuje resnično ozemeljski pristop k strategiji Evropa 2020 in v zvezi s tem poudarja, da je treba uporabljati posebej prilagojene cilje strategije Evropa 2020 za vsako regijo (vsaj prilagojene regionalne cilje).

Glede na to, da se različne regije srečujejo z različnimi razmerami in posebnostmi, zaradi česar zasledujejo različne razvojne cilje znotraj držav članic, sta potrebni kvalitativna analiza in ocena.

Kadar imajo različne regije v isti državi članici enake cilje (kot velja v skladu s sedanjo strategijo Evropa 2020), so lahko rezultati njihovega izvajanja asimetrični (v različnih regijah znotraj EU in celo v različnih regijah znotraj držav članic); to omejitev bi lahko odpravili z oblikovanjem posebnih ciljev, prilagojenih posameznim regijam. Poročevalec je trdno prepričan, da bi ta preprost ukrep okrepil tudi „občutek odgovornosti“ (vsaj soodgovornosti) za strategijo Evropa 2020 pri lokalnih in regionalnih oblasteh, državah članicah in drugih deležnikih, posledično pa povečal njen pomen, prepoznavnost in učinkovitost. Z dajanjem večje odgovornosti akterjem na terenu bi lahko povečali učinkovitost politike, sprejete na evropski ravni. Visoka raven poistovetenja vseh deležnikov s strategijo Evropa 2020 bi pripomogla k doseganju njenih ciljev. V zvezi s tem poročevalec opozarja tudi, da je treba upoštevati posebne značilnosti in omejitve najbolj oddaljenih regij EU, kot je poudarjeno v členu 349 PDEU.

Prihodnji izzivi

Glede na velike časovne omejitve in zamude na začetku veljavnega programskega obdobja poročevalec poudarja, da sta nujno potrebni pravočasna in celovita razprava o prihodnji kohezijski politiki EU po letu 2020 ter njena uskladitev z revidirano/prihodnjo dolgoročno strategijo za EU in novim večletnim finančnim okvirom; poročevalec opozarja tudi, da bodo leta 2019 potekale volitve v Evropski parlament in bo nastopila funkcijo nova Komisija, ki bo pripravila oceno strategije Evropa 2020 in prihodnjo dolgoročno strategijo Unije ter novo programsko obdobje. Z uporabo dosedanjih izkušenj bi lahko preprečili nekatere potencialne zamude v prihodnosti.

Brez vnaprej načrtovanih ukrepov bi lahko prekrivanje različnih prihodnjih sklepov in zakonodajnih besedil v letih 2018 in 2019 povzročilo dodatne zamude pri izvajanju nove kohezijske politike po letu 2020 in dolgoročne strategije EU, ki bo nadomestila strategijo Evropa 2020. Vmesni pregled strategije Evropa 2020 je ena od več različnih priložnosti, ki lahko pripomorejo k uspešni pripravi novih finančnih in zakonodajnih obdobij. Izkušnje, pridobljene med zadnjo revizijo kohezijske politike, bodo zagotovo zelo dragocene pri pripravi in sprejetju naslednje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

17.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Edward Czesak, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Olbrycht, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Maurice Ponga

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Andrejs Mamikins, Soraya Post

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 303.

(6)

UL L 347, 20.12.2013, str. 281.

(7)

UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(8)

UL 298, 26.10.2012, str. 1.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0015.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0132.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0068.

(13)

UL L 123, 19.5.2015, str. 98.

(14)

UL C 19, 21.1.2015, str. 9.

(15)

https://portal.cor.europa.eu/europe2020/SiteCollectionDocuments/2459-brochure-BlueprintEU2020.pdf

(16)

Mnenje z dne 21. januarja 2015 (EESC 4756/2014 – ECO/370) (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(17)

1- krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; 2- izboljšanje dostopnosti, uporabe in kakovosti IKT; 3- povečanje konkurenčnosti MSP, kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); 4- podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; 5- spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; 6- ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov; 7- spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; 8- spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja ter podpora mobilnosti delovne sile; 9- spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji; 10- naložbe v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti in vseživljenjsko učenje; 11- izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi.

(18)

Da bi se reforme držav članic odvijale v isto smer, je bilo sprejetih pet vseevropskih temeljnih izmerljivih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020: 1- Zaposlovanje: delež zaposlenosti 20- do 64-letnikov je treba povečati na vsaj 75 %. To je treba doseči predvsem z boljšim vključevanjem mladih, starejših delavcev in nizko usposobljenih priseljencev na trg dela ter z večjim vključevanjem žensk; 2- Raziskave, razvoj in inovacije: 3 % BDP bi bilo treba vložiti v raziskave in razvoj. S tem je bila v ospredje postavljena potreba po javnih in zasebnih naložbah v raziskave in razvoj ter večji poudarek dan vložkom in manj učinkom; 3- Podnebne spremembe in energija: emisije toplogrednih plinov je treba zmanjšati za 20 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije je treba povečati na 20 %, prizadevati pa si je treba tudi za povečanje energetske učinkovitosti za 20 %; 4- Izobraževanje: stopnjo osipa v šolah je treba zmanjšati pod 10 %, delež 30- do 34-letnikov, ki so zaključili terciarno izobraževanje, pa je treba povečati na vsaj 40 %; 5- Revščina in socialna izključenost: število Evropejcev, ki živijo pod nacionalno mejo revščine, je treba zmanjšati za 25 %, s čimer bi iz revščine rešili več kot 20 milijonov ljudi (https://www.bka.gv.at/site/7763/default.aspx).

(19)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015DC0100&rid=1.

(20)

https://portal.cor.europa.eu/europe2020/SiteCollectionDocuments/2459-brochure-BlueprintEU2020.pdf.

(21)

Vmesni pregled strategije Evropa 2020 – zbirno poročilo predsedstva (http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16559-2014-INIT/en/pdf ).

(22)

http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.news.32810.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov