Postopek : 2014/2214(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0279/2015

Predložena besedila :

A8-0279/2015

Razprave :

PV 27/10/2015 - 14
CRE 27/10/2015 - 14

Glasovanja :

PV 28/10/2015 - 7.9
CRE 28/10/2015 - 7.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0383

POROČILO     
PDF 243kWORD 280k
1.10.2015
PE 557.188v02-00 A8-0279/2015

o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo

(2014/2214(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Ivan Jakovčić

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za ribištvo
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo

(2014/2214(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) ter akcijskega načrta, ki ga spremlja, in podpornega analitičnega dokumenta,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2014 o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013)0468) in zadevnih sklepov Sveta z dne 22. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. septembra 2014 o sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) in strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo: raziskave, razvoj in inovacije v MSP (raziskovalno mnenje na zaprosilo italijanskega predsedstva EU),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) (raziskovalno mnenje),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 26. junija 2014 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij na lastno pobudo z dne 11. oktobra 2011 z naslovom „Teritorialno sodelovanje v Sredozemlju prek jadransko-jonske makroregije“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o razvoju makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pomorska strategija za Jadransko in Jonsko morje“ (COM(2012)0713),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. januarja 2011 o prispevku regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2011)0017),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje,

–  ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (Aarhuška konvencija),

–  ob upoštevanju Anconske izjave, sprejete na konferenci za razvoj in varnost v Jadranskem in Jonskem morju, ki je potekala 19. in 20. maja 2000,

–  ob upoštevanju konference za ustanovitev jadransko-jonske evroregije, ki je potekala v Pulju 30. junija 2006, in izjave o začetku pobude za oblikovanje jadranske strategije, sprejete na skupščini jadransko-jonske evroregije, ki je potekala v Splitu dne 22. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je januarja 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom „New Role of Macro-Regions in European Territorial Cooperation“ (Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je junija 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom „Adriatic and Ionian region: Socio-Economic Analysis and Assessment of Transport and Energy Links“ (Jadranska in jonska regija: socialno-ekonomska analiza in ocena prometnih in energetskih povezav, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za ribištvo (A8-0279/2015),

A.  ker makroregionalne strategije pomenijo nov model upravljanja na več ravneh, pri čemer je za uspešno izvajanje in dosego ciljev bistveno sodelovanje deležnikov, ki predstavljajo evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno raven, ekonomske in socialne partnerje in organizacije civilne družbe, ter povezanost med različnimi politikami in programi; ker imajo regionalni in lokalni organi pomembno vlogo pri spodbujanju demokracije, decentralizacije ter večje lokalne in regionalne avtonomije;

B.  ker sta nekdanji strategiji za Baltsko morje in Podonavje zadevnim regijam prinesli veliko koristi, potrdili uspeh mehanizmov EU za sodelovanje in zagotovili koristne izkušnje za razvoj novih makroregionalnih strategij;

C.  ker narašča zanimanje regij za to sodobno obliko regionalnega sodelovanja in z njo povezanim modelom upravljanja; ker je to pred kratkim veljalo zlasti za gorske regije, kot so Karpati in Alpe, kjer je treba zaradi naravnih ovir izvajati specifično regionalno politiko;

D.  ker je makroregionalna strategija kot celovit okvir (ki zadeva države članice EU in tretje države na istem geografskem območju), ki ga je potrdil Evropski svet, strategija EU;

E.  ker so med državami, vključenimi v to strategijo, zlasti med državami članicami EU in tretjimi državami, velike socialno-ekonomske razlike;

F.  ker je bila na podlagi večjega zanimanja držav v jadransko-jonski regiji za sodelovanje in opredelitev skupnih ukrepov za obravnavanje izzivov z izkoriščanjem možnosti, ki jih ima regija, ter na podlagi njihovega stalnega prizadevanja za doseganje sinergije sprejeta strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR);

G.  ker je makroregionalne strategije mogoče razumeti kot orodje evropskega povezovanja in večje teritorialne kohezije, ki temelji na prostovoljnem sodelovanju med državami članicami in sosednjimi državami, ko gre za obravnavanje skupnih izzivov; ker je strategija EUSAIR nova oblika regionalnega sodelovanja, ki lahko udeleženim državam kandidatkam in možnim državam kandidatkam pomaga na poti v EU, ter pomemben sestavni del širše sredozemske politike EU, ki jo izraža Unija za Sredozemlje; ker je EUSAIR kot del regionalne politike EU orodje za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, saj so njeni glavni cilji zmanjševanje neskladij med regijami, spodbujanje dejanske konvergence ter rasti in zaposlovanja;

H.  ker je Jadransko morje zaradi njegove polzaprte lege še posebej občutljivo na onesnaževanje in ima netipične hidrografske značilnosti, denimo dejstvo, da se globina in obala na severnem in južnem delu zelo razlikujeta; ker si obalne države delijo ribje staleže, zaradi česar je obnavljanje staležev pod nenehnim pritiskom; ker bi morali biti ukrepi v sklopu prihodnje okvirne uredbe o tehničnih ukrepih v reformirani skupni ribiški politiki oblikovani na regionalni ravni in prilagojeni posebnostim tega območja ter njegovih morskih virov in ribištva;

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo in spremljajoč akcijski načrt; meni, da je to pomemben korak v razvoju tega dela Evrope; poudarja, da je bila strategija EUSAIR oblikovana zato, da bi posegom EU, nacionalnih ali regionalnih organov ali zasebnih sektorjev dodala vrednost na način, ki bi bistveno okrepil delovanje makroregije; poudarja možnosti, ki jih strategija zagotavlja za države kandidatke in možne države kandidatke v regiji; poudarja, kako pomembno je, da strategija temelji na načelih združevanja, usklajevanja, sodelovanja in partnerstva; poudarja pomen načela treh NE: nobene nove zakonodaje, nobenih novih institucij, nobenih dodatnih sredstev, saj so makroregije okviri za pobude za sodelovanje na podlagi sinergij, ki izvirajo iz povezovanja različnih instrumentov politike EU, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

2.  pozdravlja prizadevanja vseh zainteresiranih deležnikov, da bi vzpostavili institucionalno strukturo za izvajanje strategije EUSAIR znotraj sedanjega institucionalnega okvira; spodbuja vse nacionalne, regionalne in lokalne deležnike, naj se popolnoma zavežejo izvajanju projektov, vključenih v to makroregionalno strategijo; poudarja, da je pomembno v vsaki državi udeleženki okrepiti institucionalne zmogljivosti in povečati učinkovitost javnih uprav in storitev ter zagotoviti ustrezne vire in sposobno upravno osebje, ki se bo izrecno ukvarjalo z izvajanjem strategije EUSAIR;

3.  poudarja, da je pri sodelovanju potreben lokalen pristop, in opozarja na dodano vrednost modela upravljanja na več ravneh, ki je potreben za obravnavo pomanjkanja upravnih zmogljivosti in ki ga je mogoče uporabiti za združevanje virov v makroregiji; v zvezi s tem vztraja, da je treba lokalne in regionalne organe vključiti v politične upravne organe ter operativne, tehnične in izvajalske organe strategije, Komisija pa mora ohraniti svojo vlogo v procesu usklajevanja; poudarja, da lahko lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, spodbudi in vključi lokalne dejavnike v postopek odločanja ter pomaga okrepiti občutek poistovetenja prebivalstva s projekti;

4.  poudarja pomen preglednega postopka za sprejetje, spremljanje in ocenjevanje strategije ter pomen odprtosti do civilne družbe in njenega vključevanja ter do vseh zadevnih deležnikov; poudarja, da sta komuniciranje in osveščanje bistvena za udeležbo deležnikov v postopku odločanja ter krepitev podpore javnosti; spodbuja države članice, naj strategiji zagotovijo zadostno prepoznavnost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, razvijejo ustrezno komuniciranje glede ciljev in rezultatov strategije ter spodbujajo usklajevanje in izmenjavo najboljših praks z drugimi sedanjimi in prihodnjimi makroregionalnimi strategijami;

5.  poudarja potrebo, da države, ki niso članice EU, svojo zakonodajo harmonizirajo s posebnim sektorskim pravnim redom, povezanim s strategijo, da bi zagotovile izpolnjevanje ciljev EU ter njihovo redno, zakonito in pravočasno izvajanje na podlagi standardov in predpisov EU; spodbuja vse sodelujoče države, naj oblikujejo možganske truste in organizirajo redna srečanja za izmenjavo najboljših praks, da bi zaščitile postopek in povečale njegovo učinkovitost;

6.  opozarja, da se lahko zaradi občutnega zmanjšanja zasebnih naložb v vseh državah v regiji ter konsolidacije javnih financ in omejene zmogljivosti za naložbe v javnem sektorju pojavijo težave s financiranjem projektov v okviru strategije; poziva države udeleženke, naj ohranijo visoko stopnjo poistovetenja, zavezanosti in vodstva, potrebnih za uspešno izvedbo strategije;

7.  pozdravlja dejstvo, da so v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) in instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2014–2020 ter zlasti jadransko-jonskega programa sodelovanja za obdobje 2014–2020 (ADRION) zagotovljena znatna potencialna sredstva ter širok nabor orodij in tehničnih možnosti za strategijo; podpira dejstvo, da so na voljo tudi drugi skladi in instrumenti, pomembni za stebre strategije, zlasti programa Obzorje 2020 in Erasmus Plus za vse stebre, instrument za povezovanje Evrope za steber 2, program LIFE za steber 3 in za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa COSME in Ustvarjalna Evropa za mala in srednja podjetja v okviru stebra 4, kakor tudi program INNOVFIN za financiranje inovacij; da bi se ustvarila sinergija med razpoložljivimi skladi spodbuja sodelovanje med nadzornimi odbori programov teritorialnega sodelovanja, ki pokrivajo regijo, upravnim odborom strategije EUSAIR in upravnimi organi evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da bi morala strategija omogočiti učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo obstoječih instrumentov in skladov;

8.  poziva Evropsko komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, ki so odgovorni za pripravo, upravljanje in izvajanje programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, naj poudarjajo pomen makroregionalnih projektov in ukrepov;

9.  poudarja, da je pomembno na makroregionalni ravni opredeliti izvedbeno strukturo in usklajevalne mehanizme, da se olajša sodelovanje, vključno s skupnim načrtovanjem, usklajevanjem možnosti financiranja in pristopom od spodaj navzgor; poudarja, da je treba nacionalne in regionalne operativne programe uskladiti s cilji strategije ter EUSAIR, kjer je mogoče, vključiti v programe; meni, da je treba uskladiti in harmonizirati pobude, predloge in projekte, ki zadevajo jadransko-jonsko regijo;

10.  spodbuja Komisijo, Evropsko investicijsko banko (EIB) in države udeleženke, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki so na voljo v okviru na novo ustanovljenega Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za financiranje projektov v regiji, ki bi ustvarili dodano vrednost, spodbudili trajnostni razvoj in ekonomsko ter socialno kohezijo, spodbudili rast, povečali zaposlovanje na makroregionalni ravni ter prispevali k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; v zvezi s tem spodbuja dodeljevanje dodatnih točk makroregionalnim projektom v fazi izbire projektov zaradi njihove nadnacionalne narave;

11.  poudarja, da ni nobenih posebnih sredstev, namenjenih zgolj izvajanju makroregionalnih strategij, in da so močna politična volja, partnerstvo in usklajevanje med državami pogoj za uspeh; zato poziva države v regiji, naj povežejo sklade (evropske strukturne in investicijske sklade, instrument za predpristopno pomoč in Evropski sklad za strateške naložbe) ter prispevke iz nacionalnih virov v okviru Evropske investicijske banke v finančno in naložbeno platformo za podpiranje financiranja projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev strategije; poziva k oblikovanju preglednega in javno dostopnega seznama projektov za jadransko-jonsko regijo, ki bi zagotovil prepoznavnost sedanjih in potencialnih naložbenih potreb in projektov, da se vlagatelji spodbudijo k vlaganju v te projekte;

12.  poziva deležnike, naj izmenjujejo najboljše prakse, upoštevajo pridobljene izkušnje, poiščejo ozka grla v izvajanju makroregionalnih strategij EU in stopnjujejo sodelovanje s sogovorniki iz drugih makroregij, kot so Baltsko morje, Podonavje in alpska regija;

13.  poziva Komisijo, naj odstrani upravne in nefinančne ovire, ki vlagatelje pogosto odvrnejo od naložb v take projekte;

14.  meni, da je treba poiskati načine za vključevanje držav, ki niso vključene v strategijo, a so geografsko in gospodarsko blizu regije, vsaj na ravni posameznih in specifičnih projektov; v zvezi s tem poudarja pomen čezmejnega in čeznacionalnega sodelovanja v okviru kohezijske politike ter vabi zadevne države članice in regije, naj izkoristijo obstoječe najboljše prakse na tem področju;

15.  ponovno opozarja na velik vpliv gospodarske krize na regijo in poudarja, da je potrebno redno ocenjevanje strategij, namenjenih gospodarskemu okrevanju; poudarja, da so države regiji na različnih stopnjah razvoja in imajo različne potrebe; poziva Komisijo, naj poudari pomen vzpostavitve pogojev za zmanjšanje socialno-ekonomskih razlik med posameznimi državami; podpira reforme v manj razvitih državah in v zvezi s tem spodbuja izmenjavo znanja, izkušenj in praks;

16.  poudarja, da je treba spodbujati, obnoviti in poglobiti kulturno, znanstveno in izobraževalno sodelovanje, tudi s povečanjem obsega akademske mobilnosti študentov in zaposlenih na univerzah; poudarja, da so znanost in inovacije poglavitne za pametno, vključujočo in trajnostno rast; poudarja soodvisnost znanstvenega in kulturnega sodelovanja z rastjo gospodarske dinamike in ravni raznolikosti in trajnostnosti turizma v regiji;

17.  pozdravlja zastopanost Evropskega parlamenta v upravljavskih organih EUSAIR; poziva Komisijo, naj analizira skupna prizadevanja držav v regiji (držav članic EU in tretjih držav) ter dejansko sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, ko gre za doseganje ciljev strategije;

18.  opozarja na precedenčne primere v okviru drugih makroregionalnih strategij EU in poziva k podpiranju različnih vrst ukrepov v okviru pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, od študij do začetnega kapitala za pripravo projektov na različnih prednostnih področjih;

19.  meni, da je treba v fazi izvajanja strategije njena splošna načela, zlasti pa zadeve v zvezi z varstvom okolja in izboljšanjem naravnih virov, nujno upoštevati pri vseh štirih stebrih, tudi zato, da bi zagotovili celovit pristop k zapletenim in raznolikim izzivom makroregije;

20.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti območjem iz člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot so otoki in hribovite in podeželske regije, da bi ugotovili in sprostili njihov specifičen potencial, zlasti na področju turizma, ter pri tem spoštovali področja ukrepanja in prednostne naloge, opredeljene v tem poročilu; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo evropskega leta otokov in gora;

21.  meni, da je treba najti načine, kako naj države udeleženke vključijo druge pomembne stebre, ki bi lahko ustvarili razvojne koristi za območje, denimo kmetijstvo zaradi izjemnih geoklimatskih pogojev, biotske raznovrstnosti ter možnosti za ustvarjanje sinergijskih usklajenih učinkov in nadaljnje rasti; priporoča tesno sodelovanje in usklajevanje celine, obalnega območja in otokov, da se dosežejo sinergije med projekti za čisto energijo in proizvodnjo zdrave hrane;

22.  opozarja na pomen ustreznega poročanja o izvajanju strategije in ocenjevanja slednjega; v zvezi s tem poziva države udeleženke, naj skupaj s Komisijo zberejo zanesljive osnovne podatke in za vsak steber določijo konkretne cilje, ki bodo vsako leto ocenjeni in javno dostopni;

23.  poziva k celostnemu in integriranemu evropskemu pristopu k migraciji; poudarja, da se regija spopada z resnimi migracijskimi izzivi in obžaluje vse tragedije v Sredozemlju; odločno meni, da je treba pri soočanju s temi izzivi in izvajanju azilne politike uvesti pomembne spremembe v zvezi s solidarnostjo med državani članicami; poudarja potrebo po preučitvi splošne strategije o sodelovanju s tretjimi državami; obžaluje nezadostno sodelovanje med državami članicami EU v zvezi z migracijskimi izzivi; spodbuja izmenjavo dobrih praks pri sprejemanju migrantov in opozarja, da je nujno treba posebno pozornost nameniti socialnim in humanitarnim vprašanjem, s katerimi se sooča regija, tudi zaradi možnosti ponovne opredelitve prihodnjih prednostnih nalog EUSAIR;

24.  pričakuje nov zagon za krepitev miru in varnosti v jugovzhodni Evropi;

25.  poudarja, da se lahko sčasoma pojavijo nova vprašanja in razvijejo nove prednostne naloge, zato bo treba ukrepe in projekte ter z njimi povezane cilje posodobiti, spremeniti ali zamenjati;

26.  poziva države k izmenjavi najboljših praks na področju spoštovanja pravic manjšin, da se zagotovi uporaba najvišjih standardov, saj je to z jezikovnega vidika zelo občutljivo območje;

27.  poudarja, da je treba v različnih fazah izvajanja, s pomočjo posebnega programa ter z organizacijsko in tehnično podporo poskrbeti za ustrezno usposabljanje javnih in zasebnih gospodarskih akterjev, članov družbe in različnih delov organizirane civilne družbe;

28.  poziva Komisijo, naj vsaki dve leti Parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju EUSAIR, da se oceni delovanje strategije ter njena dodana vrednost z vidika rasti in delovnih mest, zmanjševanja neenakosti ter trajnostnega razvoja;

29.  spodbuja posebne ukrepe za spodbujanje socialne razsežnosti; poudarja pomen vključevanja prednostnih nalog in ukrepov, ki so namenjeni podpiranju vključevanja invalidov in preprečevanju vseh vrst diskriminacije;

Modra rast

30.  poudarja, da ima regija zaradi edinstvene geografske lege, specifične strukture obale ter bogate morske biotske raznovrstnosti ogromne možnosti za ustvarjanje „modrih“ delovnih mest ter za inovativen in trajnosten gospodarski razvoj in rast, vključno z modrimi tehnologijami, ribištvom in akvakulturo ter boljšim pomorskim in morskim upravljanjem in storitvami;

31.  se zavzema za modro gospodarstvo kot rešitev za gospodarsko krizo, saj spodbuja odpiranje novih delovnih mest in gospodarski razvoj, zlasti delovna mesta za ženske in mlade v obalnih in otoških državah; meni, da strategije EU za jadransko in jonsko regijo ni mogoče izvajati brez upoštevanja koncepta modrega gospodarstva, ki z varstvom okolja povezuje gospodarske sektorje, vezane na morje in oceane, akvakulturo, pomorski in rečni promet ter turizem;

32.  poziva Komisijo in države, vključene v strategijo, naj zagotovijo spodbude, s katerimi bi mlade pritegnili v opravljanje poklicev v ribištvu in akvakulturi v jadransko-jonski regiji;

33.  poziva k usklajevanju politike in harmonizaciji strateških ciljev in skupnih projektov v skladu z vrednotami, načeli in cilji skupne ribiške politike;; poleg tega spodbuja pomoč razvoju trajnostnega ribiškega sektorja in proizvodnje tradicionalne zdrave hrane; poziva k oblikovanju lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, ki bi lahko služile kot naravno orodje za diverzifikacijo ribištva; poudarja, da so za trajnostno in dobičkonosno ribištvo in akvakulturo potrebne okrepljena vključenost deležnikov v splošno upravljanje ter izboljšane in diverzificirane ribiške dejavnosti;

34.  meni, da modra rast vključuje zelo raznolike sektorje in podjetja ter da je zato za njen razvoj v vseh teh sektorjih potrebna visoko usposobljena delovna sila; poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj v svojih programih za usposabljanje spodbujajo različne sektorje modre rasti ob upoštevanju sistemov vseživljenjskega učenja in usposabljanja za zaposlene; opozarja na zapletenost dejavnosti, sektorjev in disciplin socialno-ekonomskih sistemov, vključenih v modro rast, in zato meni, da je izredno pomembno, da države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, sprejmejo politike trga dela, da bi izboljšale zmožnost prilagajanja spremembam, inovativnost in multidisciplinarnost, prilagodile usposabljanje človeškega kapitala in zvišale stopnjo udeleženosti žensk;

35.  poudarja pomen močnejše in resnične povezave med strategijo EU 2020 in tremi stebri (zlasti s stebrom modre rasti) strategije EUSAIR na podlagi akcijskega načrta Evropske komisije; vidi akcijski načrt kot enega od rezultatov pristopa strategije, ki opredeljuje konkretne prednostne naloge za makroregijo; poudarja, da je na podlagi tega vsak ukrep ali projekt izbran v obsežnem postopku posvetovanja od spodaj navzgor ob sodelovanju različnih deležnikov iz jadransko-jonske regije, ki predstavljajo nacionalne, regionalne in lokalne organe, socialne partnerje, pa tudi zasebni sektor, socialno gospodarstvo, akademski svet in civilno družbo;

36.  spodbuja povezovanje in sodelovanje med javnimi in zasebnimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi inštituti in drugimi pomembnimi deležniki v morskih in pomorskih panogah s ciljem spodbujanja inovacij in polnega izkoriščanja sinergij; meni, da bi morali ukrepi v okviru stebra za modro rast temeljiti na nacionalnih in regionalnih strategijah raziskav in inovacij za pametno specializacijo, da bi tako zagotovili učinkovitejše in uspešnejše naložbe; poziva države in regije, naj sodelujejo pri platformi S3 Komisije, da bi izkoristile pomoč za razvoj, izvajanje in pregled strategij pametne specializacije; v zvezi s tem meni, da sta nujno potrebna boljši dostop do posojil za mala in srednja podjetja ter izboljšanje obstoječih poslovnih omrežij (skupin) s postopkom internacionalizacije, da se ustvarijo nova kakovostna in trajnostna delovna mesta;

37.  podpira vzpostavitev skupne oznake kakovosti za visokokakovostne morske prehranske izdelke iz regije, da bi okrepili njihovo konkurenčnost;

38.  poudarja pomen socialnega dialoga in vključenosti predstavnikov civilne družbe v dejavnosti za izgradnjo zmogljivosti v sodelovanju z javnimi organi; meni, da bi bilo to mogoče doseči z vzpostavitvijo stalne platforme na makroregionalni ravni in na regionalni ravni v vsaki državi članici za zastopanje socialnih in ekonomskih partnerjev, podobno kot je bilo že storjeno za univerze, gospodarske zbornice in mesta;

39.  poudarja pomen morskih in pomorskih raziskav ter večjega sodelovanja na tem področju med raziskovalci ter med državami članicami in regijami, ki so vključene v strategijo EUSAIR, da bi premostili sedanje vrzeli med državami članicami ter okrepili konkurenčnost obalnih območij in ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih lokalnih delovnih mest;

40.  z zaskrbljenostjo opazuje hitro zmanjševanje staleža rib v Jadranskem in Jonskem morju, ki je posledica čezmernega ribolova ter nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, ter druge velike nevarnosti za vse morsko življenje; poudarja, da je ribištvo ena ključnih gospodarskih panog obalnih območij in otokov; zato meni, da je treba zaščito in ohranitev staleža rib ter morskih ekosistemov obravnavati kot glavni cilj strategije, v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa, vključenega v skupno ribiško politiko; poudarja, da je treba v prehodnem obdobju podpreti prilagajanje na omejitve ribolova s subvencijami Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za nakup nove opreme; poziva k sprejetju odločnih ukrepov, da se ribiška zakonodaja tretjih držav uskladi z zakonodajo EU, za izmenjavo podatkov, za skupne platforme za spremljanje in večletne načrte za upravljanje ribištva ter za prizadevanja za razvoj trajnostne akvakulture in njenih velikih možnosti, da se napaja iz obnovljivih virov energije;

41.  opozarja, da bi morale biti komercialno izkoriščane ribe in lupinarji v okviru varnih bioloških meja, s čimer bi dosegli dobro okoljsko stanje in zaščitili dolgoročno trajnost ribiške industrije;

42.  poziva Komisijo, naj evidentira količino ulova v okviru rekreativnega ribolova, da bi se ta dejavnost zakonsko uredila ter bi bile rekreativne in poklicne ribolovne dejavnosti v skladu s cilji največjega trajnostnega donosa;

43.  poziva, naj se celovito raziščejo ribji staleži, zlasti ogroženih vrst, in njihova medsebojna biološka povezanost, saj bi bila ocena stanja zaradi pomanjkanja točnih podatkov in celovitega, podrobnega pregleda nejasna in nezanesljiva; poziva k ohranitvi naravnega drstenja;

44.  poziva k izvajanju projektov, s katerimi bi ocenili učinek posrednega ribolova (zavržene ribiške mreže ali mreže, ki se uporabljajo za gojenje školjk) in prilova zaščitenih vrst, ki jih je treba oceniti in podpirati, saj naj bi bilo samo v Jadranskem morju po nesreči ulovljenih več kot 40 000 morskih želv; meni, da so nujno potrebne okoljske presoje in študije za ublažitev te težave (denimo naprave za izločanje želv);

45.  poziva k močni podpori ladjedelništvu, tudi izdelavi čolnov za prosti čas, zlasti modernizaciji in specializaciji, da bi se ustvarila nova delovna mesta in opravile prilagoditve zahtevam za trajnostno in konkurenčno rast skladno z modrimi tehnologijami;

46.  poziva k močni podpori za proizvodna območja ter za tesno povezovanje in sodelovanje med območji v različnih delih makroregije; podpira izmenjavo dobrih praks v zvezi z najpomembnejšimi izkušnjami v sektorju in med regijami, ki želijo razvijati enak pristop, da bi se spodbudilo vzpostavljanje proizvodnih območij;

47.  poudarja pomen podpiranja in spodbujanja rekreativnega športnega in družinskega ribolova ter povezanosti politik na področju ribištva in turizma (ribolov in ribiški turizem, marikultura), zlasti na otokih, da se ohranijo lokalne kulturne tradicije in pomorski življenjski slog prebivalcev otokov in majhnih obalnih krajev; spodbuja trajnostni mali priobalni ribolov, tradicionalni ribolov in akvakulturo v povezavi z raznoliko kulinarično ponudbo in spodbujanjem lokalnih ribjih tržnic kot najboljši način za zagotavljanje trajnosti in večje podpore priobalni turistični dejavnosti;

48.  poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja vključevanje ribolova in ribičev v projekte, denimo na področju kulturnega in dediščinskega turizma, ki bi vključevali ribolov in ponovno odkrivanje pomorske dejavnosti in tradicionalnih ribolovnih območij in poklicev;

49.  poudarja pomen socialnega gospodarstva in podjetništva žensk za uresničevanje stebra modre rasti in poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj spodbujajo in podpirajo sodelovanje žensk v vseh ustreznih sektorjih; opozarja na temeljno vlogo malih in mikropodjetij v zadevnih regijah in ozemljih ter poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj izvajajo dejavne politike za spodbujanje tovrstne gospodarske dejavnosti;

50.  podpira ukrepe za zmanjšanje hidrogeološkega tveganja in tveganja za obalno erozijo;

51.  spodbuja dejavnosti, namenjene podpiranju pomorskih poklicev, ki jih je prizadela večja škoda zaradi izvajanja politik EU, na primer z razvijanjem drugih projektov za ponovno odkrivanje tradicionalnih obrti;

52.  poudarja pomen raziskovanja in poziva k močni podpori morskim in pomorskim okrožjem;

53.  poudarja, da lahko razvoj akvakulture in marikulture pomembno vpliva ne le na ponovno vzpostavitev biološke raznovrstnosti, temveč tudi na gospodarsko rast v jadransko-jonski regiji;

54.  poziva Komisijo, naj poglobi izmenjavo dobre prakse, denimo na področju trajnosti projektov, ki jih razvijajo obalne akcijske skupine;

Povezovanje regije

55.  ugotavlja, da je boljša prometna in energetska povezanost med državami udeleženkami ter med njimi in njihovimi sosednjimi državami, vključno s pomorskim prevozom, intermodalnimi povezavami z zaledjem in energetskimi omrežji, nujno potrebna za makroregijo in pogoj za njen ekonomski in socialni razvoj; poudarja nezadostno povezanost med obalama Jadranskega morja in vrzel v infrastrukturni mreži na jadransko-jonskem območju;

56.  poziva k zagotavljanju spodbud za vzpostavitev trajnostnih prometnih povezav, ki bodo skrajšale čas potovanja, zmanjšale stroške prevoza in logistike ter omejile zunanje dejavnike; poziva k večjemu strateškemu delu v zvezi z izmenjavo med morjem in kopnim, da se ustvarijo priložnosti za intermodalni prevoz med državami, kohezijo, poveča celotno omrežje in zmanjšajo cestni zastoji in torej emisije CO2; opozarja, da je treba izboljšati pomorsko in pristaniško razsežnost kabotaže, pomorskih avtocest in križarjenj med obalama Jadrana, tako poteh sever–jug kot tudi vzhod–zahod; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju, da se preprečijo zastoji v pomorskem prometu ter izboljšata upravljanje in nadzor nad njim;

57.  spodbuja, naj se uredba o spremljanju emisij iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (Uredba (EU) št. 2015/757) uporabi za inovacije in vzpostavitev trajnostnega pomorskega prometa v makroregiji z uporabo alternativnih pogonskih motorjev za plovila in goriv, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in izboljšali energijsko učinkovitost v prometnem sektorju;

58.  poudarja pomen povezovanja pomorskih prometnih poti in pristanišč z drugimi deli Evrope in pomen medsebojne povezanosti s koridorji TEN-T; poziva države udeleženke, naj prizadevanja usmerijo v izvajanje projektov, ki so pokriti s sedanjim omrežjem TEN-T, in drugih posegov za njegovo predlagano širitev na jugovzhodno Evropo/vzhodno jadransko obalo, da bi zaprli vrzel v omrežju, ki obstaja na jadransko-jonskem območju; zato poziva vključene države, naj določijo prednostne infrastrukturne projekte z regionalno in evropsko dodano vrednostjo, ter predlaga, naj med drugim posebno pozornost namenijo:

(i) dokončanju koridorja Baltik–Jadran,

(ii) podaljšanju koridorja Skandinavija–Sredozemlje na sever in jug,

(iii) vzpostavitvi železniškega tovornega koridorja med Alpami in Zahodnim Balkanom,

(iv) boljši povezavi med Iberskim polotokom, osrednjo Italijo in Zahodnim Balkanom,

(v) izvedbi cestnih povezav na Balkanu med sistemom pristanišč in notranjimi državami ter povezavi s koridorjem Ren–Donava;

(vi) izboljšanju pristaniških zmogljivosti za boljšo povezavo med obema jadranskima obalama ter pripravi skupne strategije upravnih odborov severnojadranskih pristanišč za bolj celovito oskrbovanje srednje Evrope z uvoženim blagom;

59.  poziva k izboljšanju zmogljivosti obstoječe infrastrukturne mreže, zlasti ko gre za obstoječe cestne in železniške povezave v makroregiji, vključno s povezavami „zadnja milja“; poudarja potrebo po čimprejšnjem dokončanju jadransko-jonske avtoceste, ki bo spodbudila gospodarski in socialni razvoj makroregije; opozarja na pomen novih koridorjev, ki združujejo avtoceste, železnice in druge infrastrukture na obeh straneh jadransko-jonskega območja; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju, da se preprečijo zastoji v pomorskem prometu ter izboljšata upravljanje in nadzor nad njim;

60.  poziva k razvoju hitre železniške infrastrukture, ki bo povezala dele makroregije in omogočila boljšo povezavo z EU in znotraj EU; opozarja na pomen izboljšanja železniških povezav jadransko-jonske regije ter med obalami Tirenskega morja in jadransko-jonskimi obalami;

61.  poziva države udeleženke, naj izboljšajo svojo pomorsko, železniško in letalsko prometno infrastrukturo ter razvijejo pomorske avtoceste v makroregiji, ki združujejo intermodalni prevoz, zlasti da se zagotovi povezanost z zaledjem, ter naj izboljšajo prometno logistiko, tako da čim bolj izkoristijo najbolj napredne tehnologije in vedno zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in okoljske trajnosti; prav tako poziva države udeleženke k izvedbi študije možnosti za izboljšavo povezljivosti z instrumenti e-mobilnosti, ki omogočajo mednarodno elektronsko izdajanje vozovnic;

62.  poudarja pomanjkanje učinkovitih povezav z otoki; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo boljše povezave, tako da preverijo nove usklajene možnosti, ki imajo dodano vrednost, optimizirajo uporabo tovornih in potniških prog ter vključijo zasebne in javne deležnike, da bi zagotovile povečanje kakovost življenja na teh območjih, ustavile izseljevanje in omogočile izkoristek družbeno-ekonomskih možnosti; poudarja, da je treba izboljšati notranjo komunikacijo na otokih in prometno infrastrukturo za trajnostno mobilnost v notranjosti; poudarja tudi, da je treba zagotoviti ustrezne zdravstvene in izobraževalne programe za prebivalce otokov skozi vse leto;

63.  poziva k izvajanju velikih projektov za razvoj intermodalnih povezav na otokih in si zlasti želi močne podpore za okrepitev strateško pomembnih letališč, kot je letališče v Catanii, tako z vidika infrastrukture kot tudi novih povezav z drugimi regijami v makroregiji;

64.  poziva države udeleženke, naj si še naprej prizadevajo za diverzifikacijo virov energije, s čimer bodo ne le izboljšale varnost preskrbe z energijo v makroregiji, temveč tudi povečale konkurenco in zmanjšale energetsko revščino, kar bo imelo pomembne koristi za gospodarski in socialni razvoj regije; poudarja, da je treba opraviti temeljito oceno okoljskega učinka posegov v energetski sektor; poudarja pomen skupnega načrtovanja naložb v razvoj terminalov za utekočinjeni zemeljski plin in v manjkajočo mrežo plinovodov v makroregiji, s čimer bi prispevali k večji neodvisnosti in varnosti preskrbe z energijo; poleg tega spodbuja ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, kar bi prispevalo tudi k konkurenčnosti;

65.  spodbuja razvoj energetske infrastrukture, ki bi bila zmožna doseči zmanjšanje ogljičnega odtisa, povečati energetsko učinkovitost in zagotoviti energetsko varnost makroregije in drugih območij; poleg tega poudarja pomen razvoja in spodbujanja koncepta pametnih mest, kar naj prispeva k dodani vrednosti obstoječe splošne energetske infrastrukture v makroregiji;

66.  priznava velik potencial obnovljivih virov energije v makroregiji, ki je trenutno premalo izkoriščen; poziva k izkoriščanju razpoložljivih obnovljivih virov, kot so sončna in vetrna energija ter energija plimovanja in, kjer je tehnično mogoče, valovanja, v okviru mešance virov za proizvodnjo energije; poudarja trajnost in konkurenčnost potencialnih hidroelektrarn v vseh državah udeleženkah; poziva države udeleženke, naj prispevajo k oblikovanju dobro delujočega in povezanega trga s plinom in električno energijo v makroregiji, ki bo zagotavljal enak dostop do poceni in cenovno ugodne energije; poudarja, da je pomembno okrepiti čezmejne energetske povezave kot podlago za naložbe v energetski sektor, vzpostaviti medsebojno povezano energetsko mrežo EU in odstraniti ovire za čezmejne naložbe v energetski sektor;

67.  podpira skupno načrtovanje in naložbe v energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in plina v makroregiji v skladu z omrežjem TEN-E, ob izvajanju konkretnih projektov, navedenih v seznamu projektov, ki so v interesu Energetske skupnosti;

68.  izraža zaskrbljenost zaradi ponovno obujene težnje po iskanju in izkoriščanju nafte in plina na odprtem morju in na kopnem, kar bi makroregijo izpostavilo veliki nevarnosti za nesreče, ki bi imele resne posledice za okolje, gospodarstvo, tudi ribiški sektor, ter javno zdravje; poudarja, da mora biti vsaka tovrstna dejavnost v skladu s pravili in smernicami Unije glede podnebja in obnovljivih virov energije; poudarja, da je Jadransko morje zaprto, plitvo morje s slabim odvajanjem onesnaževal in z zelo razvitim turizmom na obeh obalah ter da bi morala rast makroregije temeljiti predvsem na turizmu in gospodarskih dejavnostih, povezanih z njegovimi okoljskimi posebnostmi in ekosistemi; poudarja, da je treba dosledno izvajati zakonodajo Unije in mednarodne konvencije s področja okoljske trajnosti in varnosti pomorskih dejavnosti; poziva k celovitemu izvajanju okvirne direktive o pomorski strategiji (2008/53/ES) in direktive o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (2013/30/EU);

69.  poziva k oblikovanju skupnih evropskih standardov za prometno varnost v jadransko-jonski makroregiji;

70.  poudarja, da je treba spodbujati čezmejni zračni prevoz z izvajanjem skupnih projektov, namenjenih zaščiti in krepitvi povezav v makroregiji;

Kakovost okolja

71.  opozarja na bogastvo morskih, obalnih in kopenskih ekosistemov v državah udeleženkah; opozarja, da v Jadranskem morju živi skoraj polovica (49 %) vseh zabeleženih sredozemskih morskih vrst in da je Jadran zaradi plitvosti, omejenih tokov in velikega vpliva rek najbolj nenavadna podregija Sredozemlja; poziva k skupnim prizadevanjem pri sprejemanju vseh možnih ukrepov, kot je uporaba čistih goriv za pomorski prevoz in logistiko, da se ohrani biotska raznovrstnost morskega okolja in nadnacionalnih kopenskih habitatov ter prepreči zmanjšanje onesnaževanja morja in drugih nevarnosti za obalno in morsko biotsko raznovrstnost; poudarja pomen zaščite ogroženih morskih in zemeljskih vrst, kot so sredozemska medvedjica, človeška ribica, ris, beloglavi jastreb in druge, ter poziva države udeleženke, naj za dosego tega cilja izvajajo sorazmerne ukrepe;

72.  poziva k izmenjavi najboljših praks med državami udeleženkami na področju upravljanja naravne in kulturne dediščine, vključno z območji Natura 2000 in območji na seznamu Unesca, da bi razvili trajnostne turistične zanimivosti;

73.  poziva vse države udeleženke, naj združijo sile pri izvajanju pomorskega prostorskega načrtovanja, v skladu z Direktivo 2014/89/EU o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, in celostnega upravljanja obalnih območij, pri čemer naj vključijo različne deležnike (nacionalne, regionalne in lokalne organe, lokalno prebivalstvo, raziskovalno skupnost, nevladne organizacije itd.); meni, da ustrezno skupno upravljanje pomorskega prostora zagotavlja pomemben okvir za trajnostno in pregledno uporabo pomorskih in morskih virov;

74.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo na vseh stopnjah razvoja pomorskih dejavnosti na pravičen način upoštevali interesi zadevnih panog, in sicer v okviru pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij, saj se ribolovna območja zaradi povečane pomorske dejavnosti postopoma zmanjšujejo;

75.  poudarja pomen zaščite in ohranjanja rek in jezer v jadransko-jonskem bazenu;

76.  poudarja potrebo po odpravljanju onesnaženosti v preteklosti in čezmejnega onesnaževanja ter čiščenju lokacij, prizadetih zaradi industrijske kontaminacije tal, vode in zraka ter, kadar je to primerno, zaradi onesnaženosti, ki je posledica vojaških spopadov; podpira vse dejavne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti morja zaradi kemičnega in konvencionalnega orožja; pozdravlja zmanjšanje morskih odpadkov (cilj naj bo njihova popolna odprava) v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji, zlasti glede onesnaženja jadranskih otokov z odpadki;

77.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzročajo plastični odpadki v morju; poziva Komisijo, naj podpre pobude za pobiranje in recikliranje teh odpadkov; poudarja, da je treba v ta proces vključiti ribiče;

78.  poziva države, naj razvijejo in izvajajo celovite načrte za ponovno uporabo opuščenih industrijskih in vojaških območij; poudarja, da ta območja ne predstavljajo le grožnje okolju, ampak imajo tudi velik ekonomski potencial, ki ostaja neizkoriščen;

79.  poziva k spodbujanju selitve industrije iz urbanih središč in obalnih območij, da bi se tako izboljšala kakovost življenja;

80.  vztraja, da je treba uporabiti vsa obstoječa orodja za uporabo najboljših rešitev na področju ravnanja z odpadki in čiščenja odpadnih voda v regiji v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode v državah članicah EU;

81.  opozarja na različne naravne nesreče in nesreče, ki jih je povzročil človek, ki so prizadele regijo v zadnjih letih; opozarja na problem krčenja gozdov in druga tveganja, povezana s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba v celoti uporabljati horizontalna načela za obvladovanje tveganj za naravne nesreče in prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se izvajal akcijski načrt in prednostne naloge vseh stebrov; spodbuja sodelovanje med hidrometeorološkimi inštituti držav, s čimer bi izboljšali delovanje ob izrednih vremenskih pojavih, posledicah podnebnih sprememb in pri obvladovanju tveganja naravnih nesreč; priznava, da so vode, kmetijstvo in turizem najbolj dovzetni za podnebne spremembe, zato spodbuja sodelovanje med nacionalnimi organi pri vzpostavljanju okvira in podpornega mehanizma za izvajanje ukrepov za prilaganje in blažitev posledic;

82.  poudarja, da je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zlasti v sektorju pomorskega prometa;

83.  poudarja težavo z geografsko in sezonsko neenakostjo pri dostopu do vodnih rezerv ter opazno pomanjkanje vode na otokih in obalnem območju v poletnem času, ko se potreba po vodi bistveno poveča zaradi prihoda velikega števila turistov;

84.  poziva k ustanovitvi regionalnega centra za pripravljenost na nesreče ter oblikovanju skupnega načrta za ukrepanje ob razlitju nafte in drugih dogodkih, ki povzročijo veliko onesnaženje, da bi oblikovali sistem zgodnjega opozarjanja za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzročijo industrijske, prevozne in druge dejavnosti, kot so poplave, požari in dejavnosti izkoriščanja v Jadranskem morju; poudarja, da bi moral biti center neposredno povezan z mehanizmom EU za civilno zaščito; poudarja, da je pomembno z boljšim razumevanjem in izmenjavo najboljših praks ohraniti ekosistem in biotsko raznovrstnost regije;

85.  poziva države, ki niso članice EU, naj pospešijo izvajanje sektorskega pravnega reda (kot je okvirna direktiva o vodah), da bi lahko v prihodnosti pristopile k Uniji;

86.  odločno poziva države članice, naj se posvetujejo s pristojnimi oblastmi sosednjih držav in lokalnih skupnosti v makroregiji, zlasti ko gre za gospodarske dejavnosti, za katere velja presoja vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje;

Trajnosten in konkurenčen turizem

87.  poudarja izjemen pomen turizma za evropsko gospodarstvo in razvoj socialne kohezije v EU, zlasti za sredozemske države in regijo kot celoto; poudarja, da je treba razviti nove pristope kot prispevek k zmanjšanju sezonske odvisnosti, v skladu z vplivom turizma na okolje in trajnostjo turizma; poziva k večji podpori pri financiranju turističnih projektov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter drugih virov;

88.  poziva k nujnemu izboljšanju čezmejnih cestnih povezav, da bi povečali konkurenčnost turizma, saj slabe povezave povzročajo ozka grla v prometu in dolge zamude; poudarja, da je za potrebe turizma nujno treba izboljšati obstoječo infrastrukturo zračnega prometa in pomorsko povezavo med obema obalama Jadrana;

89.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo obstoječih letališč v makroregiji, da bi se izognili prekomernemu zbiranju potnikov na le nekaj letalskih vozliščih, ter podpirati trajnostne in bolj uravnotežene turistične tokove v različne kraje;

90.  priznava, da sta bogata kulturna in naravna dediščina (vključno s kulturnimi dejavnostmi, kot so kino, gledališče in glasba) največji prednosti regije, na katerih sloni turizem; opozarja, da so v vseh državah udeleženkah številna zavarovana območja, vpisana v seznam Unesca, in območja omrežja Natura 2000; meni, da kljub pomembnemu prispevku turizma h gospodarstvu njegove možnosti niso v celoti izkoriščene, zlasti zaradi poudarjene sezonskosti in pomanjkljivosti na področju inovacij, trajnosti, prometne infrastrukture, kakovosti turistične ponudbe, spretnosti in znanj vključenih deležnikov ter odgovornega upravljanja turizma; v zvezi s tem poziva države udeleženke, naj sprejmejo politike za zagotavljanje ustreznih povezav in turističnih storitev tako med poletno sezono kot zunaj nje, da bi diverzificirale turistične tokove in zagotovile prisotnost turistov v vseh letnih časih; poudarja pomen povezovanja turizma z naravno, kulturno in umetniško dediščino;

91.  spodbuja države članice, naj podpirajo trajnostne rešitve mobilnosti v turističnem sektorju ter s tem izboljšajo kakovost turističnih storitev in povečajo doseg sektorja;

92.  priznava pomen nacionalnih in naravnih parkov ter zaščitenih območij kot temeljev prihodnjega izobraževanja državljanov o vprašanjih okoljske zaščite in boja proti podnebnim spremembam;

93.  poudarja, da je sodelovanje med državami nujno za nadaljnji razvoj turizma v regiji; spodbuja oblikovanje strategij turizma za Jadransko in Jonsko morje, ki temeljijo na trajnosti ter državam omogočajo izkoriščanje sinergij in obravnavo skupnih izzivov na makroregionalni ravni; meni, da je nujno delati z združenimi močmi za povečanje prepoznavnosti destinacij v jadransko-jonski regiji;

94.  odločno poziva Evropsko komisijo, države udeleženke ter lokalne in regionalne oblasti, naj ukrepajo, da bi spodbudile deležnike k izboljšanju turistične infrastrukture;

95.  poudarja, da je pomembno podpirati kulturne in ustvarjalne dejavnosti ter zlasti razvoj in vključevanje podjetniških dejavnosti na področjih glasbe, gledališča, plesa in filma; poziva k organiziranju festivalov, konvencij in kulturnih prireditev, ki spodbujajo vključevanje;

96.  opozarja, da je treba omogočiti lažji dostop do pomoči in financiranja malih in srednjih podjetij, ki so bistvenega pomena za turistični sektor; spodbuja deležnike v regiji, naj sodelujejo v Evropski podjetniški mreži, da bi delili izkušnje, se mrežno povezovali in našli čezmejne partnerje;

97.  poudarja pomen projektov pametne specializacije in pametnih skupnosti, ki vključujejo izkoriščanje obstoječih inovacijskih platform, kot je vzpostavitev jadransko-jonskega območja ustvarjalnosti;

98.  podpira razvoj razvejane turistične ponudbe, ki vključuje turistične tematske parke in poti ter kulturni, kmečki, zdravstveni, medicinski, navtični, enogastronomski, konferenčni in športni turizem, vključno s kolesarjenjem, golfom, potapljanjem, pohodništvom, smučanjem, planinarjenjem in športi na prostem, da se spodbuja turizem skozi vse leto in izboljša konkurenčnost turističnih destinacij; podpira razvoj podeželskega turizma, da bi se zmanjšal pritisk na glavna turistična središča in ozko obalno območje, kar bi prispevalo k preseganju sezonskosti; podpira širjenje turističnih dejavnosti v zaledje z oblikovanjem integriranih turističnih proizvodov, ki vključujejo tudi najpomembnejše zanimivosti v makroregiji in njenih glavnih mestih;

99.  poudarja, kako pomembna je skladnost upravljanja turizma in infrastrukture ter da je treba izboljšati kakovost in raznolikost storitev in priložnosti, pri tem pa upoštevati posebne značilnosti regije; poudarja tudi pomen spodbujanja in ohranjanja lokalne in regionalne tradicije;

100.  poudarja pomen preučevanja nadomestnih poti in poslovnih modelov ter boljšega povezovanja ponudb križarjenja z lokalnimi prebivalci in izdelki ter meni, da bi se tako lahko boljše reševala netrajnostna prezasedenost in boljše izkoristil ves potencial z več trajnimi ekonomskimi koristmi za lokalna gospodarstva; priznava pomen razvijanja in označevanja makroregionalnih turističnih poti s pomočjo zemljevidov in dodatnega oglaševanja obstoječih poti;

101.  zagovarja izkoriščanje najbolj značilnih sklopov proizvodov območja za potrebe turizma ter razvoj programov promocije in trženja;

102.  poudarja potrebo po resnični intermodalnosti prevoza z uporabo integrirane mreže storitev in stičišč, da bi se razvil kakovosten ekoturizem;

103.  poziva k razvoju jadransko-jonske listine, ki bo vsebovala merila, načela in smernice za spodbujanje trajnostnega turizma z uporabo evropskega sistema kazalnikov turizma za ocenjevanje turističnih destinacij, da bi se izboljšal njihov trajnostni razvoj;

°

°    °

104.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav udeleženk v strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (Hrvaška, Grčija, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija).

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(3)

UL C 349 E, 29.11.2013, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Decembra 2012 je Evropski svet pozval Komisijo, naj pred koncem leta 2014 predstavi novo strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Komisija je v skladu z zahtevo 17. junija 2014 predstavila EUSAIR.

EUSAIR je postala tretja strategija EU za makroregijo ter lahko dobro izkoristi znanje in izkušnje strategije EU za regijo Baltskega morja in strategije EU za Podonavje. Temelji na obstoječem sodelovanju v regiji, predvsem na jadransko-jonski pobudi, ki je začela veljati leta 2000 s podpisom Anconske izjave in jadransko-jonski evroregiji, ustanovljeni leta 2006 s 26 regionalnimi in lokalnimi organi iz sedmih držav članic. EUSAIR vključuje osem držav, ki jih v enaki meri predstavljajo članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija) in nečlanice EU, ki so vse „kandidatke“ (Albanija, Črna gora in Srbija) ali „možne kandidatke“ za članstvo (Bosna in Hercegovina). Regija šteje več kot 70 milijonov prebivalcev in ima ključno vlogo pri krepitvi geografske kontinuitete v Evropi.

Dogodki iz razgibane preteklosti regije so imeli pogubne in dolgoročne posledice za razvoj držav in njihovo sodelovanje. Nedavno je na regijo močno vplivala gospodarska kriza. Nezaposlenost in zadolženost sta dosegli stopnje brez primere in nekatere države so morale uvesti boleče znižanje proračuna in fiskalno konsolidacijo. Gospodarsko okrevanje in rast pešajočih gospodarstev so zavirale neuspešne naložbe, tako javne kot zasebne.

Zaradi tega je EUSAIR edinstvena priložnost za države v regiji, da se prek sodelovanja in ob pomoči Komisije oddaljijo od gospodarskih in političnih težav ter si prizadevajo za dosego blaginje in trajnostnega razvoja.

Trenutek za EUSAIR je pravi iz dveh razlogov, oba pa izhajata iz političnih sprememb na ravni EU. Prvič: Junckerjeva komisija se je odločila, da se bo prek naložbenega načrta in Evropskega sklada za strateške naložbe osredotočila na okrepitev naložb. To je velika priložnost za države v jadransko-jonski regiji, da zapolnijo svojo naložbeno vrzel iz preteklih let. EUSAIR je priložnost, da se te naložbe usmerijo tako, da bodo dale koristne rezultate za vso regijo. Drugič: Komisija je večkrat izjavila, da v bližnji prihodnosti ne bo nove širitve. Čeprav je to slaba novica za države Zahodnega Balkana, bodo zaradi EUSAIR lahko korak bliže EU, saj bodo boljše uskladile svojo politiko in delovanje z državami članicami.

Potencial jadransko-jonske regije je velik in se lahko razvije le s skupnim in usklajenim prizadevanjem vsem držav v regiji in znatnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih organov. Komisija, EIB in drugi mednarodni subjekti bodo morali imeti posebno vlogo pri usmerjanju in pomoči za izvajanje strategije. Poročevalec upa, da bo EUSAIR dokazala svoj zgodovinski pomen za države udeleženke ter za vso EU.

Prednostne naloge in predlogi

Po številnih mesecih razprav z deležniki strategije na ravni EU, nacionalni, regionalni in lokalni ravni vseh držav udeleženk so se oblikovale naslednje prednostne naloge, zamisli in predlogi za nadaljnji razvoj:

Steber I - modra rast (morsko ribištvo, akvakultura, modre tehnologije, pomorsko in morsko upravljanje in storitve)

-  Prilagajanje ribištvu, ki bo gospodarno z viri, in spodbujanje proizvodnje in potrošnje morske hrane;

-  Izboljšanje pogojev za podjetništvo in povečanje konkurenčnosti pomorske industrije prek institucionalne in infrastrukturne pomoči;

-  Pomoč raziskavam in razvoju ter uporaba inovacij v pomorski industriji ter spodbujanje modrih raziskav, inovacij in spretnosti;

-  Naložbe v razvoj človeških virov;

-  Razvoj makroregionalnih grozdov - „Zeleni ladjedelniški grozdi v Jadranskem in Jonskem morju“ - spodbujajo uporabo novih materialov in biotehnologij za zmanjšanje okoljskih obremenitev, ki jih povzročajo tehnološke dejavnosti v ladjedelništvu, pri popravilih ladij in vzdrževanju jaht;

-  Izboljšanje dostopa do financiranja in spodbujanja novih podjetij - „Jadransko-jonsko modro financiranje“;

-  Upravljanje pomorskega prostora - „Pomorsko upravljanje in projektna skupina za storitve“, „Izvajanje usklajenega pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij“ - določitev pravne podlage za morski prostorski načrt, ob upoštevanju možnosti spremembe zakonodaje, da se določijo standardi za ureditev izvajanja načrta;

-  Pomorska znanja in spretnosti - „Širjenje pomorskega znanja in spretnosti“;

-  Upravljanje pomorskega prostora - „Pomorsko upravljanje in projektna skupina za storitve“;

-  Dajanje na voljo podatkov in znanja - „Jadransko-jonski podatki v računalniškem oblaku v podporo pomorskemu upravljanju in storitvam“;

-  Institucionalne zmogljivosti za harmonizacijo pomorskih standardov in uredb - „Mala in srednja podjetja in celostno upravljanje obalnih območij in vzajemna pomoč“;

-  Povezovanje turizma in ribištva - največ obmorskega prebivalstva živi od ribištva in turizma;

-  Ribolov na trajnosten način - uporaba malih ribiških plovil, uporaba selektivnega orodja;

-  Vzpostavitev zavarovanih morskih območij - bi zagotovila trajnosten ribolov;

-  Zagotovitev motorjev, ki ne onesnažujejo okolja;

-  Postavitev malih predelovalnih obratov v družinskem upravljanju, da lahko prebivalstvo, ki živi od ribolovnih dejavnosti, doseže višjo vrednost svojih končnih proizvodov;

-  Boljša povezanost držav, sprejemanje skupnih načrtov in ureditve ribiškega trga;

-  Integracija in sprejemanje regionalnih dolgoročnih načrtov za ribištvo, zlasti v primeru razdeljivih virov;

-  Skladnost s skupnimi standardi ter storitvami EU - „Skladnost z EU na področju ribištva“, „Razvijanje skupnih standardov na področju akvakulture“;

-  Diverzifikacija in donosnost ribištva in akvakulture - „Protikrizna mreža za industrijo morske hrane“, „Izboljšanje in diverzifikacija ribolovnih dejavnosti“, „Trajnostno upravljanje in lokacija akvakulture“ – za izboljšanje razvojnih platform na področju ribištva in akvakulture, da se poveča proizvodnja in kakovost okoljske uspešnosti prek razvoja dejavnosti, ki omogočajo integracijo ribištva in turističnih zanimivosti, razvoj akvakulture tako, da lahko sobiva z drugimi dejavnostmi, in določitev trajnostne in okolju prijazne lokacije za ribištvo in morsko kulturo;

-  Povečanje proizvodnje in spodbujanja akvakulture, da se zmanjša negativni učinek ribolova na sedanje ribje staleže in zaščiti drstenje, kot je na primer blizu otoka Jabuka na Hrvaškem;

-  Povezovanje turizma in akvakulture kot združljivih dejavnosti;

-  Uporaba prostorskega načrtovanja v akvakulturi na podlagi skupnih načel in praks – koncept AZA;

-  Izboljšanje konkurenčnosti sektorja akvakulture: spodbujanje sodelovanja na področju raziskav in razvoja, diverzifikacija sektorja (nove vrste, nove tehnike, ekološka akvakultura);

-  Spodbujanje tradicionalnih oblik akvakulture, ki so povsem vključene v naravna območja, uporaba naravnih materialov za kmetovanje, gojenje avtohtonih vrst;

-  Sodelovanje v akvakulturi na območju makroregije, priprava skupnih načrtov z vidika boljše tržne konkurenčnosti;

-  Učinkovitejše poslovno okolje za podjetja in vlagatelje;

-  Okrepljeno poslovno sodelovanje med podjetji v regiji;

-  Odstranitev ovir za gospodarske dejavnosti podjetij na enotnem trgu EU;

-  Spodbujanje prenosa novih tehnologij v gospodarski in javni sferi ter spodbujanje tehnološkega napredka družbe;

-  Ohranjanje nacionalnih ribiških sektorjev (zlasti tradicionalnih oblik ribolova) in sektorja akvakulture kot del izvajanja skupne ribiške politike;

Steber II – povezovanje regije (pomorski promet, intermodalne povezave z zaledjem, energetska omrežja)

-  Podaljšanje koridorja Skandinavija–Sredozemlje na sever in jug do odseka Ancona-Pescara-Bari in baltskega koridorja do jadranske obale ter izboljšanje povezav Iberskega polotoka z osrednjo Italijo in Balkanom;

-  Sistematično izboljšanje prometne infrastrukture z obnovo, širitvijo ali izgradnjo nove infrastrukture, kot sta denimo projekta mostov pri Messini in na Pelješac ter drugi;

-  Konkurenčnost na trgu prometnih storitev v skladu s predpisi EU;

-  Razvoj nacionalnih sistemov za podporo javnim/skupnim prevozom in povečanje privlačnosti javnega prevoza v vseh prevoznih modulih;

-  Izvajanje javno–zasebnih partnerstev v prometu;

-  Dolgoročno načrtovanje programov prometne varnosti, zlasti v cestnem prometu;

-  Izboljšanje sistemov na mejnih prehodih;

-  Izboljšanje povezav morskih pristanišč z zaledjem in omrežji TEN-T ter uveljavitev razvoja intermodalnosti v jadransko–jonski regiji;

-  Zmanjšanje izolacije otokov in oddaljenih območij z izboljšanjem njihovega dostopa do prometnih in energetskih storitev;

-  Izgradnja ustrezne energetske infrastrukture;

-  Diverzifikacija virov in poti za oskrbo za širšo regijo, usmerjena v povezavo energetskih omrežij jadransko–jonske makroregije z evropskim energetskim prostorom;

-  Povezovanje dejavnosti/storitev pristanišč po celotni regiji – primeri morebitnih projektov: skupne strateške funkcije in usklajevanje postopkov v pristaniščih s skupnim inteligentnim prometnim sistemom, na primer na podlagi izkušenj pobude Združenja severnojadranskih pristanišč (NAPA–North Adriatic Port Association) (Trst, Koper, Benetke in Reka) in projekta Združenje jadranskih pristanišč (APC - Adriatic Port Community) (Benetke, Ploče in Igumenitsa);

-  Izboljšanje in uskladitev spremljanja in upravljanja prometa;

-  Razvoj pristanišč, optimizacija pristaniških vmesnikov, infrastrukture, postopkov/delovanja;

-  Razvoj celotnega omrežja Zahodnega Balkana;

-  Izboljšanje dostopnosti obalnih območij in otokov;

-  Razvoj pomorskih avtocest;

-  Reforma železnic;

-  Razvoj zračnega prometa;

-  Podpora čezmejnemu delovanju;

-  Trase mednarodnih koridorjev na nacionalnem ozemlju (pomorske avtoceste, sredozemski in baltsko–jadranski koridor osrednjega omrežja TEN-T);

-  Izboljšanje varnosti v pomorskem prometu, informacijskih sistemov, osveščanje o pomorskih razmerah za učinkovitejšo rabo človeških virov, opreme in plovil, učinkovitejše odzivanje na izzive na področjih pomorske varnosti in onesnaženja morskega okolja;

-  Usklajevanje pomembnejših projektov infrastrukturnih povezav med državami v jadranski regiji;

Steber III – kakovost okolja (morsko okolje, mednarodni kopenski habitati in biotska raznovrstnost)

-  Zmanjšanje antropogene evtrofikacije, ki je posledica točkovnih in razpršenih virov, z vlaganjem v sektor oskrbe z vodo (gradnja čistilnih naprav za odpadne vode iz gospodinjstev in industrije ter ustrezni obrati za odstranjevanje blata in posodobitev kanalizacijskega omrežja) in ekološkim kmetovanjem (kmetijstvom) na obalnem območju;

-  Zaščitena in obnovljena biotska raznovrstnost in ekosistem z zagotovitvijo ustreznega sistema spremljanja, informacijskega sistema in sistema upravljanja za območja Natura 2000 ter zagotovitev trajnostnega upravljanja z naravo;

-  Zmanjšanje posledic morskih odpadkov za okolje z boljšim odstranjevanjem odpadkov na obalnih območjih in programi čiščenja;

-  Spodbujanje usklajenega ohranjanja in trajnostnega razvoja obalnih območij v regiji z ratifikacijo in izvajanjem protokola k Barcelonski konvenciji o integriranem upravljanju obalnih območij;

-  Spodbujanje in uresničevanje trajnostnega razvoja pomorskega in obalnega gospodarstva ter trajnostna raba morskih in obalnih virov s pomorskim prostorskim načrtovanjem;

-  Širjenje znanja o morju – izboljšanje razpoložljivosti in pravočasnosti podatkov o položaju biotske raznovrstnosti na kopnem in v morju;

-  Krepitev mreže zavarovanih morskih območij – krepitev zmogljivosti dostopa do ekosistemov in kartografiranje območij, ki so pomembna za ohranitev vrst in habitatov na prednostnih območjih ter oblikovanje zaščitenih območij v morju;

-  Podpiranje programov čiščenja;

-  Opredelitev kritičnih točk v morskem okolju;

-  Izmenjava najboljših praks med upravnimi organi zavarovanih morskih območij;

-  Priprava in izvajanje skupnega načrta za izredne razmere;

-  Zagotavljanje prednosti za naložbe, ki odražajo prispevek k zmanjšanju onesnaženosti morja;

-  Usklajevanje in uveljavljanje nacionalnih zakonov glede kopenskih habitatov in biotske raznovrstnosti – uskladitev zakonodaje na področjih urbanističnega načrtovanja, varstva narave, okolja in kulturne dediščine z Evropsko konvencijo o krajini;

-  Zaščita in obnova območij obalnih mokrišč in kraških polj;

-  Vzpostavljanje povezav med nacionalnimi sistemi spremljanja in njihova nadgradnja v sisteme zgodnjega opozarjanja, da se zmanjša tveganje škode zaradi poplav/valovanja, onesnaženja, požarov itd.;

-  Povezovanje/vzpostavitev sistema spremljanja položaja morskega okolja in povezovanje/določitev ukrepov za varstvo morskega okolja na ravni (pod)regij, da se dosežejo dobre okoljevarstvene razmere z vidikov, glede katerih niso mogoče rešitve s spremljanjem/ukrepanje v okvirih nacionalnih predpisov (npr. pogodbe, kot je Barcelonska konvencija in njeni protokoli, evropske direktive – okvirna direktiva o morski strategiji itd.);

Steber IV – trajnosten in konkurenčen turizem (raznolika turistična ponudba, trajnostno in odgovorno upravljanje turizma)

-  Diverzifikacija turističnih proizvodov in ponudbe s ciljem preseganja zgolj sezonske ponudbe – mednarodne tematske poti, ovrednotenje kulturne in naravne dediščine s turizmom, gradnja nove turistične infrastrukture (npr. tematski parki, igrišča za golf), znamčenje turističnih proizvodov in storitev v makroregiji, promoviranje regije na svetovnih trgih, promocija med posebnimi ciljnimi skupinami (npr. starejši, kongresni in poslovni turizem), umeščanje regije med odlične turistične cilje v nizki sezoni;

-  Izboljšanje kakovosti in inovacij v turistični informacijski in komunikacijski tehnologiji, izobraževanju, prenosu tehnologij, mreženju poslovnih subjektov, grozdih, izmenjavi primerov dobre prakse, povezovanju sektorjev lokalnega kmetijstva, turizma in oskrbe s hrano, inovativni promociji/trženju;

-  Trajnostno in odgovorno upravljanje turizma – diverzifikacija navtičnega turizma in turističnih križarjenj, trajnostna platforma za raziskave in razvoj novih proizvodov in storitev, razvoj trajnostnih tematskih turističnih poti, kartografiranje obstoječih tematskih turističnih poti, ovrednotenje naravne in kulturne dediščine, mreženje trajnostnih turističnih podjetij in grozdov, energetska učinkovitost, pametna specializacija v turizmu;

-  izboljšanje dostopnosti turističnih proizvodov in storitev – izboljšanje posebnih storitev in spretnosti, usposabljanje osebja, promocija in razpoložljivost informacij, sodelovanje, usmerjeno v spodbujanje turističnih potovanj, usklajevanje nacionalnih statističnih podatkov za lažje merjenje učinkov sektorja ter načrtovanje in oblikovanje politik v prihodnosti;

-  Učinkovitejša poraba sredstev EU – spodbujanje dostopnosti financiranja za nova, trajnostna in inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, ki so osredotočena na raziskave, kar bo privedlo do novih proizvodov in storitev v sektorju, s tem pa tudi do višje kakovosti;

-  Pobuda za izboljšanje kakovosti trajnostne turistične ponudbe – sprejetje potrebnih sprememb predpisov;

-  Mreža trajnostnih turističnih podjetij in grozdov;

-  Usposabljanje na področju poklicnih in podjetniških spretnosti v turizmu – spodbujanje diverzifikacije turističnih proizvodov in ponudb;

-  Jadransko–jonsko sodelovanje za spodbujanje kroženja turistov;

Druge prednostne naloge:

-  Vključitev držav Zahodnega Balkana v EU;

-  Zagotavljanje skladnosti med vsemi tremi makroregionalnimi strategijami EU;

-  Zagotavljanje potrebne skladnosti projektov v okviru makroregionalnih strategij z nacionalnimi strateškimi projekti;

Jadransko-jonski program sodelovanja za obdobje 2014-2020

Jadransko-jonski program sodelovanja za obdobje 2014-2020 (ADRION) je program v okviru drugega cilja kohezijske politike – evropsko teritorialno sodelovanje. V program so vključene štiri države članice EU (Grčija, Hrvaška, Italija in Slovenija) ter štiri države IPA (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija). Za obdobje 2014-2020 celoten proračun programa ADRION znaša 118.154.690 EUR, kar vključuje Evropski sklad za regionalni razvoj (83.467.729 EUR), instrument za predpristopno pomoč (IPA II) (15.688.887 EUR) in nacionalne prispevke (18.998.074 EUR). O programu sodelovanje (programskem dokumentu), ki opredeljuje naložbena področja programa ADRION, trenutno potekajo pogajanja z Evropsko komisijo, sprejet pa naj bi bil do konca leta 2015. Splošni cilj program je, da v vlogi gonila politik in inovatorja v upravljanju spodbuja evropsko povezovanje držav članic EU in držav nečlanic, in sicer z uporabo bogatih naravnih, kulturnih in človeških virov, ki obkrožajo Jadransko in Jonsko morje, ter krepitvijo gospodarske, socialne in teritorialne kohezije na območju, kjer se izvaja.

Zaenkrat so bili izbrani štirje tematski cilji in pet prednostnih naložb, za katere se predlaga financiranje iz programa ADRION:

-  Inovativna in pametna regija (tematski cilj 1, prednostna naložba 1b) s posebnim ciljem: podpora razvoju regionalnega sistema inovacij za jadransko–jonsko območje.

-  Trajnostna regija (tematski cilj 6, prednostna naložba 6c) s posebnim ciljem: spodbujanje trajnostnega vrednotenja in ohranjanja naravnega in kulturnega premoženja kot premoženja za rast na jadransko–jonskem območju. (tematski cilj 6, prednostna naložba 6d) s posebnim ciljem: krepitev zmogljivosti za mednarodno spoprijemanje z ranljivostjo okolja, razdrobljenostjo in pa za varovanje ekosistemskih storitev na jadransko–jonskem območju.

-  Povezana regija (tematski cilj 7, prednostna naložba 7c) s posebnim ciljem: izboljšanje zmogljivosti za integrirane storitve v prometu in mobilnosti ter za večmodalnost na jadransko–jonskem območju.

-  Podpiranje upravljanja Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) (tematski cilj 11) s posebnim ciljem: spodbujanje usklajevanja in izvajanja strategije EUSAIR s krepitvijo institucionalnih zmogljivosti javnih uprav in ključnih deležnikov ter s podpiranjem napredka pri izvajanju skupnih prednostnih nalog.

Upravna struktura strategije EUSAIR je odgovorna za upravljanje in izvajanje strategije. Države, ki sodelujejo pri tej strategiji, nosijo svoj del odgovornosti za njeno izvajanje in usklajevanje. Program ADRION bo upravljanje in izvajanje strategije EUSAIR podpiral pretežno v okviru tematskega cilja 11, in sicer z oblikovanjem operativnega orodja – povezovalne točke, ki bo v obalni regiji v Sloveniji, ter mreže točk za stike v partnerskih državah, ki se bodo opirale na že obstoječe strukture.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (16.7.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo

(2014/2214(INI))

Pripravljavka mnenja: Dubravka Šuica

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja strateški pomen spodbujanja evropskega povezovanja in širitve, regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov prek možnosti, ki jih nudi strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR); pričakuje nov zagon h krepitvi miru, socialne kohezije, gospodarskega razvoja, okoljske trajnosti in varnosti v jugovzhodni Evropi;

2.  meni, da so demokratični, pregledni, stabilni in dobri mehanizmi upravljanja bistveni za strateško usmeritev, sprejemanje ključnih odločitev in nadziranje dejanskega izvajanja EUSAIR; podpira večjo vključenost vseh pomembnih deležnikov v postopku izvajanja, tudi civilne družbe in zasebnih podjetij; meni, da je pomembno, da se zagotovi ustrezna prepoznavnost EUSAIR na vseh ravneh; poziva k tesnemu sodelovanju vseh pomembnih evropskih organizacij in programov, tudi v zvezi z migracijskimi izzivi, ki vplivajo na regijo, zlasti ob upoštevanju strategije 2020 za jugovzhodno Evropo; poziva k preprečevanju podvajanja in prekrivanja dejavnosti; poziva k razvoju skupnih projektov in sinergije, zlasti s Srednjeevropsko pobudo (CEI), procesom sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) in Unijo za Sredozemlje (UzS);

3.  meni, da je bistveno, da EUSAIR prek obravnave skupnih regionalnih izzivov prispeva k pristopnemu procesu držav Zahodnega Balkana k EU in jim zagotavlja možnosti za tesno sodelovanje z državami članicami EU; spodbuja vključevanje nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Kosova v EUSAIR; spodbuja razvoj sinergije in usklajenih policijskih sistemov med EU, zadevnimi državami članicami in državami Zahodnega Balkana; pozdravlja redna srečanja šestih predsednikov vlad držav Zahodnega Balkana in spodbuja njihovo usklajeno delovanje pri regionalnih vprašanjih; meni, da je za države jugovzhodne Evrope pomembno, da obravnavajo vprašanja korupcije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

4.  poziva, naj bodo te države dejansko in celostno vključene v vse faze izvajanja EUSAIR ter naj izboljšajo medsebojno povezanost in povezanost s preostalo EU, tudi s poenostavitvijo obstoječih upravnih bremen, da bi se pospešila trajnostna gospodarska rast in spodbudili medčloveški stiki, vključno z jadransko-jonskim koridorjem; poudarja strateški pomen jadransko-jonskega koridorja in poziva k odpravi problema velikih neenakosti med temi državami in pomanjkljive infrastrukture, zlasti kar zadeva ceste in železniška omrežja, intermodalne povezave, sisteme prometnega upravljanja in energetsko infrastrukturo; poziva k dokončanju preostalih odsekov vseevropskih prometnih koridorjev v jugovzhodni Evropi, vključno s V., VI., VIII. in X. koridorjem, kar bo izboljšalo splošno povezanost te regije z državami članicami EU; spodbuja pospešeno nadaljevanje izgradnje pelješkega mostu in jadransko-jonske avtoceste za večjo povezljivost;

5.  poziva k nadaljnji podpori skupnim energetskim projektom, kot so jonsko-jadranski plinovod, da bi se povečala zanesljivost oskrbe; poziva k skupnemu in trajnostnemu upravljanju osnovnih in skupnih virov, kot so Jadransko in Jonsko morje ter ribolovni viri; poziva k izvajanju pametnih strategij regionalnega razvoja in projektov s poudarkom na zelenem gospodarstvu in socialni vključenosti;

6.  poziva Komisijo, tudi generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja, naj s povezovanjem in dopolnjevanjem skuša doseči najučinkovitejšo uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov, da se optimizira učinek ter dosežejo boljši rezultati in spodbudi trajnostna gospodarska rast; meni, da bi bilo treba instrumente financiranja uporabljati tako, da bi spodbudili dodatne zasebne naložbe; poziva k uvedbi novih mehanizmov za usklajevanje skladov za podporo vodilnim projektom EUSAIR;

7.  obžaluje, da EUSAIR neustrezno obravnava vprašanja, ki vzbujajo čedalje večjo skrb, kot so trgovina z ljudmi in čezmejna kazniva dejanja; ker ugotavlja, da prek tega dela Evrope potekajo kriminalni trgovinski tokovi, poziva, naj se med sestavne dele EUSAIR vključijo čezmejna kazniva dejanja in vse oblike tihotapljenja;

8.  poudarja, da bi morale biti nedovoljene migracije prav tako sestavni del EUSAIR; poziva, naj se več pozornosti nameni socialni koheziji in lokalnemu razvoju, saj gre za osnovni razsežnosti za integracijo migrantov in krepitev zmogljivosti na področju azila;

9.  je prepričan, da mora EUSAIR upoštevati strateški pomen regije za energetsko varnost EU, zlasti za diverzifikacijo virov in dobavnih poti; poudarja, da so naložbe v energetske povezave glavni pogoj za vključevanje regije v energetsko omrežje EU; želi opozoriti na precejšnjo okoljsko občutljivost Jadranskega in Jonskega morja; poziva k popolnemu spoštovanju ustreznega pravnega reda EU; poziva h krepitvi obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter k razvoju energetske infrastrukture, zlasti na bolj oddaljenih in/ali slabše povezanih območjih;

10.  poudarja, da je treba okrepiti parlamentarno razsežnost EUSAIR; spodbuja države udeleženke, naj še naprej razvijajo medparlamentarno sodelovanje, tudi s spremljanjem izvajanja EUSAIR ter spodbujanjem približevanja pravnemu redu EU; priporoča razširitev parlamentarnega sodelovanja na druge oblike poleg letne konference predsednikov parlamentov, da bi se okrepil parlamentarni nadzor;

11.  poziva Komisijo, naj Parlament redno obvešča o učinkih, doseženih z izvajanjem EUSAIR, in se o tem z njim posvetuje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.7.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

9

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Tamás Meszerics, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Charles Tannock, László Tőkés, Elena Valenciano, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Neena Gill, Andrzej Grzyb, Marek Jurek, Gabrielius Landsbergis, Urmas Paet, Dubravka Šuica, István Ujhelyi, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fabio De Masi, Axel Voss, Ivan Štefanec


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (3.8.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo

(2014/2214(INI))

Pripravljavec mnenja: Marco Affronte

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje(1);

–  ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(4),

1.  priznava bistveno povezavo med gospodarskim razvojem in okoljsko trajnostjo ob upoštevanju načela subsidiarnosti; podpira spodbujanje gospodarske in socialne blaginje v regiji, kar pa ne sme biti na račun ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti občutljivih obalnih in morskih ekosistemov in njihovih naravnih virov; poudarja, da je treba v EUSAIR vključiti konkretne ukrepe za varstvo okolja, tudi projekte za:

(a)  varstvo obale in obalnega ekosistema ter preprečevanje erozije;

(b)  podpiranje dejavnosti za prilagoditev podnebnim spremembam in projekte za obvladovanje tveganja, da bi preprečili naravne nesreče, ki jih povzroči človek, in druge naravne nesreče;

(c)  spodbujanje izvajanja kakovostnega ravnanja z odpadki, ravnanja z odpadnimi vodami in preventivnih sistemov za vodne vire;

(d)  raziskave in primerjalne študije o pogrezanju tal;

2.  se zavzema za modro gospodarstvo kot rešitev za gospodarsko krizo, saj spodbuja odpiranje novih delovnih mest in gospodarski razvoj, zlasti delovna mesta za ženske in mlade v obalnih in otoških državah; meni, da strategije EU za jadransko in jonsko regijo ni mogoče izvajati brez upoštevanja koncepta modrega gospodarstva, ki z varstvom okolja povezuje gospodarske sektorje, vezane na morje in oceane, ribogojstvo, pomorski in rečni promet ter turizem;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da tretje države, vključene v projekte v makroregiji, spoštujejo ustrezen pravni red Unije, da se zagotovi trajnostno izkoriščanje virov Unije; priporoča, naj se države izven Evropske unije v okoljske projekte Unije vključijo s pomočjo sporazumov in konvencij; poleg tega ugotavlja, da so mehanizmi dobrega upravljanja bistveni za izvajanje okoljske politike;

4.  poziva Komisijo, naj spodbuja redni dialog med EUSAIR in škotskimi partnerji, da bosta obe strani seznanjeni z dobrimi praksami in inovativnim pristopom k celostnemu upravljanju obalnih območij v Severnem morju;

5.  državam članicam priporoča izmenjavo izkušenj in dobre prakse iz podonavske makroregije;

6.  poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament in se z njim posvetuje o učinkih, doseženih z izvajanjem EUSAIR;

7.  poziva Komisijo in države, vključene v strategijo, naj skupne projekte razvijajo v skladu s skupno ribiško politiko;

8.  meni, da sta jadranska obala in morje med Italijo in Balkanom naravno območje in okolje neprecenljive vrednosti, ki ga je treba zaščititi in povečati njegovo prepoznavnost;

9.  glede na to meni, da je dopolnitev cestne in prometne infrastrukture na obeh obalah Jadranskega morja, njena vključitev v omrežja in koridorje TEN-T sever–jug in vzhod–zahod ter dokončanje manjkajočih povezav temeljni pogoj za dosego ciljev okoljske trajnosti makroregije;

10.  priporoča dejavno spodbujanje ekoinovacij na področju ribištva, ribogojstva, pomorskega prometa, turizma, skupaj s križarjenji, pristanišči in povezano infrastrukturo, da se izkoristi pomemben potencial regije in spodbudi modra rast, s čimer bi ustvarili nova delovna mesta in zagotovili razumno in trajnostno izkoriščanje morskih virov v skladu z integrirano pomorsko politiko; podpira spodbujanje inovativnih, učinkovitih in trajnostnih storitev na področju pomorskega tovornega in potniškega prometa, s katerimi bi lahko skrajšali čas prevoza, zmanjšali prevozne, logistične in zunanje stroške ter predvsem zmanjšali emisije CO2, in ki so v skladu s sprejetjem načrtov za mobilnost z majhnim vplivom na okolje;

11.  poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj ribiških dejavnosti, ki bodo vzdržne z vidika okolja in ohranjanja ribjih staležev, hkrati pa naj spodbuja integrirano politiko na področju ribištva in turizma (ribiški turizem, morsko kulturo, rekreacijski ribolov) v skladu s trajnostnim načelom;

12.  opozarja, da bi morale biti komercialno izkoriščane ribe in lupinarji v okviru varnih bioloških meja, s čimer bi dosegli dobro okoljsko stanje in zaščitili dolgoročno trajnost ribiške industrije;

13.  spodbuja razširitev ohranitvenih območij, ki zlasti z okrepitvijo omrežja Natura 2000 in smaragdnega omrežja ter programa LIFE varujejo okolje in ustavljajo izgubljanje biotske raznovrstnosti; poudarja pomen ohranjanja ogroženih vrst in poziva ustrezne države članice, naj prek te makroregionalne strategije izvajajo sorazmerne ukrepe za uresničitev tega cilja; spodbuja države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti smetenju morja, zlasti proti onesnaženju jadranskih otokov z odpadki;

14.  poudarja, da je potreben celovit načrt za boj proti onesnaževanju morja ter naravnim nevarnostim in nevarnostim, ki jih povzroča človek, ter tveganjem, ki jih povzročajo podnebne spremembe, predvsem poplave, suše, erozija tal in gozdni požari;

15.  poudarja, da je mogoče pritisk na morske in obalne ekosisteme zmanjšati z boljšim razumevanjem biotske raznovrstnosti, ta pa se dodatno krepi z izmenjavo najboljše prakse med organi upravljanja;

16.  poziva k cilju, da bi do leta 2020 zavarovana morska območja obsegala vsaj 10 % površin Jadranskega in Jonskega morja v skladu z ustreznimi mednarodnimi zavezami ter kot podpora, da se leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje morskega okolja Unije v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji; poziva k ustanovitvi mreže zavarovanih morskih in obalnih območij, območij v notranjosti in parkov; spodbuja države članice, vključene v strategijo, naj izboljšajo okoljsko kakovost z izvajanjem projektov za zmanjšanje kemičnega, fizičnega in mikrobiološkega onesnaževanja, tako da čim bolj povečajo trajnost pomorskega prometa, zavarujejo biotsko raznovrstnost ter vlagajo v zavarovana morska območja; zato poziva te države članice, naj spodbujajo integrirane sisteme za opazovanje okolja in spremljanje zavarovanih morskih območij ter okrepijo sodelovanje med regionalnimi centri za spremljanje stanja okolja;

17.  je močno zaskrbljen zaradi obujenega interesa za iskanje in izkoriščanje nafte in plina, tako na morju kot na kopnem, zlasti na območjih, kjer je okolje že utrpelo hujše posledice; meni, da je pomembno izvesti ustrezne študije za makroregijo; poudarja, da mora biti iskanje in izkoriščanje nafte in plina v skladu s cilji integrirane pomorske politike in pomorskega prostorskega načrtovanja, na splošno pa je treba pri pridobivanju energije več pozornosti nameniti obnovljivim virom energije, na primer vetrni energiji na morju; poudarja, da je Jadransko morje zaprto, plitvo morje s slabim odvajanjem onesnaževal in z zelo razvitim turizmom na obeh obalah ter da bi morala rast makroregije sloneti predvsem na turizmu in gospodarskih dejavnostih, povezanih z njegovimi okoljskimi posebnostmi in ekosistemi; poudarja, da morajo države članice v regiji dosledno izvajati zakonodajo Unije in mednarodne konvencije s področja okoljske trajnosti in varnosti pomorskih dejavnosti, kot je iskanje nafte in plina na odprtem morju ter razvijanje, postavljanje in delovanje vetrnih turbin na odprtem morju; zato poziva k celovitemu izvajanju okvirne direktive o pomorski strategiji (2008/56/ES) in direktive o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (2013/30/EU); glede na makroregionalno sodelovanje spodbuja k vzpostavitvi sistema za posredovanje ob nesrečah;

18.  poudarja povezavo med varstvom okolja in razvojem trajnostnega turizma; v tem pogledu spodbuja regijo, naj si prizadeva za razvoj trajnostnega turizma in s tem prepreči negativne učinke na okolje;

19.  poziva Komisijo, naj okrepi izmenjavo dobrih praks, kot so trajnostni projekti, ki so jih razvile obalne akcijske skupine;

20.  poziva države članice, naj v izvajanje makroregionalne strategije dejavno vključijo lokalne oblasti, skupnosti, civilno družbo in druge deležnike, da bodo lahko uresničevali svojo pravico do udeležbe pri odločanju glede svojega lokalnega okolja in javnega zdravja, kadar ju ogroža onesnaževanje ali invazivne ali okolju škodljive infrastrukture, ki niso v skladu z direktivo o presoji vlivov na okolje (2014/52/EU); poziva države članice, naj z ustreznimi organi sosednjih držav izmenjajo ugotovitve iz analize vpliva pomorskih gospodarskih dejavnosti, ki sodijo na področje Direktive 2014/52/EU o presoji vplivov na okolje ter iz Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje;

21.  se zaveda, da se je veliko regionalnih skupnosti razglasilo za območja brez gensko spremenjenih organizmov (GSO); pri tem priporoča sodelovanje in usklajevanje v okviru EUSAIR, da bi zagotovili zaščito pred kontaminacijo z GSO;

22.  podpira mnenje Komisije, da je treba za jadransko in jonsko makroregijo ustanoviti center za preprečevanje naravnih in nenaravnih nesreč;

23.  spodbuja sodelovanje med hidrometeorološkimi inštituti držav članic, s čimer bi izboljšali usklajevanje ob izrednih vremenskih pojavih, posledicah podnebnih sprememb in obvladovanju tveganja naravnih nesreč;

24.  priznava, da so vode, kmetijstvo in turizem najbolj dovzetni za podnebne spremembe, zato spodbuja sodelovanje med nacionalnimi organi pri vzpostavljanju okvira in podpornega mehanizma za izvajanje ukrepov za prilaganje in blažitev posledic;

25.  priznava velik potencial obnovljivih virov energije v makroregiji, ki je trenutno premalo izkoriščen; spodbuja nadaljnja prizadevanja za spodbujanje in promoviranje makroregionalnega energetskega sodelovanja v okviru energijske unije, ki bo vključevalo države članice in nečlanice, s čimer bi uresničili cilje Unije na področju podnebja in energije za leto 2030;

26.  spodbuja države članice, naj si prizadevajo za razvoj okolju prijaznega prometnega sektorja, kar med drugim vključuje železniško infrastrukturo, zlasti glede razvoja čezmejne infrastrukture; spodbuja razvoj večmodalnega prevoza in enotnih vozovnic;

27.  spodbuja, naj se uredba o spremljanju emisij iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (Uredba (EU) št. 2015/757) uporabi za inovacije in vzpostavitev trajnostnega pomorskega prometa v makroregiji z uporabo alternativnih pogonskih motorjev za plovila in goriv, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in izboljšali energijsko učinkovitost v prometnem sektorju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.7.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

8

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Buşoi, Nessa Childers, Alberto Cirio, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Jiří Maštálka, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Marcus Pretzell, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Paul Brannen, Nicola Caputo, Fredrick Federley, James Nicholson, Marit Paulsen, Gabriele Preuß, Keith Taylor, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Malin Björk, Jiří Maštálka

(1)

UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

(2)

UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(3)

UL L 178, 28.6.2013, str. 66.

(4)

UL L 124, 25.4.2014, str. 1.


MNENJE Odbora za ribištvo (23.6.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo

(2014/2214(INI))

Pripravljavka mnenja: Norica Nicolai

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so med državami, vključenimi v to strategijo, zlasti med državami članicami EU in tretjimi državami, bistvene socialno-ekonomske razlike, kot pravilno ocenjuje Komisija; ker bo Komisija Parlamentu predložila poročilo finančnih prispevkih tretjih držav za izvajanje te strategije;

B.  ker bi moralo biti za vse države, vključene v to strategijo, izvajanje ter upoštevanje predpisov in ciljev skupne ribiške politike eden izmed najpomembnejših ciljev pri ocenjevanju; ker bi moral biti količinski cilj v višini največjega trajnostnega donosa ali pod njim vključen v vse ocene v zvezi z morskim okoljem in ribištvom v tej regiji;

C.  ker je Jadransko morje zaradi svoje polzaprte lege še posebej občutljivo na onesnaževanje in ima netipične hidrografske značilnosti, denimo velika razlika med globino in obalo na severnem in južnem delu; ker si obalne države delijo ribje staleže, zaradi česar je obnavljanje staležev pod nenehnim pritiskom; ker bi morali biti ukrepi v sklopu prihodnje okvirne uredbe o tehničnih ukrepih v reformirani skupni ribiški politiki oblikovani na regionalni ravni in prilagojeni posebnostim tega območja ter njegovih morskih virov in ribištva;

D.  ker so vode v tej regiji ogrožene zaradi onesnaženosti iz različnih virov, denimo neobdelanih odpadkov in smeti, evtrofikacije zaradi kmetijskih odplak in ribjih farm, in ker je izrednega pomena uvideti, da lahko gospodarski razvoj dosežemo le z okoljsko trajnostjo, saj je varstvo okolja sestavni del strategije EU za Jadransko in Jonsko regijo;

E.  ker Komisija v strategiji in akcijskem načrtu priznava, da zaradi pomanjkljivih podatkov nima popolne ocene trenutnega stanja v tej regiji in v posameznih državah;

F.  ker bo EU po navedbah Komisije projekte sofinancirala skupaj z državami članicami;

G.  ker je lahko modro gospodarstvo rešitev za gospodarsko krizo, saj spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest, rast in gospodarski razvoj, zlasti v obalnih in otoških državah; ker strategije EU za jadransko-jonsko regijo ni mogoče izvajati brez upoštevanja koncepta modrega gospodarstva, saj zajema širok nabor tradicionalnih in novih gospodarskih dejavnosti, povezanih z morji in oceani, kot so ribištvo, akvakultura, ladjedelstvo, (pomorski) ladijski prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh, pristanišča in logistika ter turizem;

H.  ker je ta strategija enako dobra kot projekti, ki jih financirajo in podpirajo države članice;

I.  ker želijo vse države doseči gospodarsko rast in razvoj;

J.  ker je modra rast, ki je del te strategije in spremnega akcijskega načrta, platforma za projekte trajnostnega razvoja, zlasti za te vrste regij;

K.  ker ribištvo kljub temu, da je eden izmed najpomembnejših sektorjev v tej regiji, ni zajeto v poseben del te strategije, temveč so posamezni vidiki porazdeljeni med različne stebre;

L.  ker je v strategijo in akcijski načrt za doseganje razvoja in gospodarske rasti vključeno povečanje pomorskega prometa in križarskega turističnega sektorja;

M.  ker bi lahko povečanje pomorske dejavnosti poškodovalo že tako ogrožene ribje staleže v Jadranskem in Jonskem morju;

1.  poziva Komisijo, ki v tej strategiji deluje kot neodvisni povezovalec in zagotavlja finančna sredstva, naj poudari pomen vzpostavitve pogojev za zmanjšanje socialno-ekonomskih razlik med posameznimi državami; ponovno poudarja, da je cilj strategije prispevanje k okrepitvi ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji in s tretjimi državami v jadranski-jonski regiji ter obenem podpiranje in spodbujanje prizadevanj za uskladitev veljavne zakonodaje o ribištvu s cilji, opredeljenimi v skupni ribiški politiki, ter vzpostavitev trdnega čezmejnega sodelovanja med državami te regije;

2.  poziva Komisijo, naj po svojih najboljših možnostih zagotovi, da se bodo ribiška dejavnost, ribji staleži, pomorsko okolje in vse druge dejavnosti v tem sektorju v med vsemi stebri usklajevali in upravljali na trajnosten način in da bodo vse države, tudi tretje države v širši regiji, ki so vključene v projekte, delovale v skladu z vrednotami, načeli in cilji skupne ribiške politike ter jih bodo upoštevale, ter tako Komisijo kot države, ki sodelujejo v strategiji, poziva k razvoju skupnih projektov, ki bodo v skladu s temi načeli;

3.  poudarja, da je pomembno podpirati izvajanje nove direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (na podlagi usklajenega načrtovanja) in okrepljeno upravljanje na področju ribištva in ribogojstva, da bi prispevali k bolj trajnostni uporabi obstoječih naravnih virov in s tem k trajnostni rasti; meni, da ustrezno skupno upravljanje pomorskega prostora zagotavlja pomemben okvir za trajnostno in transparentno uporabo pomorskih in morskih virov;

4.  poziva Komisijo, naj aktivno spodbuja oblikovanje lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, ki bi lahko služile kot naravno orodje za diverzifikacijo ribištva; poudarja, da je za trajnostno in dobičkonosno ribištvo in ribogojstvo potrebna okrepljena vključenost deležnikov v splošno upravljanje ter izboljšane in diverzificirane ribiške dejavnosti;

5.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi večletni načrt za upravljanje ribištva v teh dveh morjih;

6.  poziva k doslednemu izvajanju temeljitih ocen in analiz spremembe staležev rib, katerih rezultate naj si vse države medsebojno izmenjujejo, saj bi lahko povečanje pomorske dejavnosti vplivalo na zdravje staležev v tej regiji, pri čemer se številne vrste s tem že soočajo; poziva, naj se po potrebi uporablja previdnostno načelo;

7.  poziva Komisijo, naj se na podlagi celovite presoje vplivov na okolje ocenijo dejavniki, kot so pomorski promet ali odpadki, onesnaževanje vode, vrtanje ali gradnja nove infrastrukture na obali v prihodnosti, ki bi lahko vplivali na zdravje ribjih staležev, ki so že močno obremenjeni, saj je morski sistem v teh regiji še posebej ranljiv; poudarja, da se morata po potrebi uporabljati previdnostno in trajnostno načelo, in poziva Komisijo, naj posodobi seznam pomorskih dejavnosti (globokomorsko rudarjenje, pridobivanje energije na morju itd.), ki bi lahko vplivale na morsko okolje in stanje ribjih staležev;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo na vseh stopnjah razvoja pomorskih dejavnosti na pravičen način upoštevali interesi zadevnih panog, in sicer v okviru pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij, saj se ribolovna območja zaradi povečane pomorske dejavnosti postopoma zmanjšujejo;

9.  poziva k izvajanju projektov, s katerimi bi ocenili učinek posrednega ribolova (zavržene ribiške mreže ali mreže, ki se uporabljajo pri gojenju školjk) in prilova zaščitenih vrst, ki jih je treba oceniti in podpirati, saj je po ocenah samo v jadranskem morju po nesreči ulovljenih več kot 40 000 morskih želv; meni, da so nujno potrebne okoljske presoje in študije za opredelitev možnosti za ublažitev te težave (denimo naprave za izločanje želv);

10.  poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj trajnostnega rekreacijskega ribolova v tej regiji, pa tudi kot trajnostno in pridobitno turistično dejavnost, in naj spodbuja povezanost politik na področju ribištva in turizma (ribiški turizem, morska kultura itd.) v skladu z trajnostnim načelom;

11.  poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira projekte, ki zagotavljajo resničen in trajnosten razvoj za majhne oddaljene skupnosti, ki živijo na otokih, da bi imela na podlagi malega ribolova priskrbljen vsakodnevni zaslužek;

12.  poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja vključevanje ribolova in ribičev v projekte, denimo na področju kulturnega in dediščinskega turizma, ki bi zajemali ribolov in ponovno odkrivanje pomorske dejavnosti in tradicionalnih ribolovnih območij in poklicev;

13.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzročajo plastični odpadki v morju; poziva Komisijo, naj podpira pobude za pobiranje in recikliranje teh odpadkov; poudarja, da je treba v ta proces vključiti ribiče;

14.  poziva Komisijo, naj evidentira količino ulova v okviru rekreativnega ribolova, da bi se ta dejavnost zakonsko uredila ter bi bile rekreativne in poklicne ribolovne dejavnosti v skladu s cilji največjega trajnostnega donosa;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi natančno opredelitev in zaščito morskih drstišč za posamezne vrste rib, saj je na nekaterih območjih jadranskega in jonskega morja potrebno poribljavanje, da bi zagotovili potrebno finančno podporo za izgradnjo umetnih grebenov in pospešitev dosedanjih prizadevanj za vzpostavitev skladnega omrežja morskih zaščitenih območjih v tej regiji, s čimer bi zagotovili, da bodo vsa biološko pomembna območja zaščitena v skladu z ustreznimi mednarodnimi zavezami, kot je strateški načrt za biološko raznovrstnost;

16.  podpira oblikovanje znaka kakovosti za visokokakovostne morske izdelke z jadransko-jonskim znakom, s čimer bi povečali konkurenčnost panoge in potrošnikom zagotovili certifikat kakovosti ribjih in ribogojnih izdelkov;

17.  poudarja, da lahko razvoj akvakulture in marikulture pomembno vpliva ne le na ponovno vzpostavitev biološke raznovrstnosti, temveč tudi na gospodarsko rast v jadransko-jonski regiji;

18.  poziva Komisijo, naj čim prej odpravi pomanjkanje točnih in celovitih podatkov v zvezi z morskimi viri in visoko raven onesnaževanja vode, ki je posledica plastičnih odpadkov, neobdelane odpadne vode in invazivnih vrst v balastnih vodah, zaradi česar so ocene nejasne in nezanesljive; poziva Komisijo, naj pred začetkom financiranja drugih razvojnih projektov zagotovi, da bodo podatki o ribolovu, ocene staležev rib in vse druge analize na tem področju popolni; poziva Komisijo, naj spodbuja učinkovito znanstveno sodelovanje med različnimi akterji v jadransko-jonski regiji in zagotovi, da bodo zadevne države izvedle reforme, s katerimi bodo dosegle zmogljivosti za zbiranje podatkov, analizo in oceno priložnosti za trajnostno rabo morskih virov;

19.  poziva države, vključene v strategijo, naj izboljšajo kakovost okolja v okviru projektov za zmanjšanje kemičnega, fizičnega in mikrobiološkega onesnaževanja in skupaj oblikujejo strategije za zmanjšanje mikroplastike in drugih smeti v vodah te regije ter usklajujejo čistilne akcije za odstranjevanje obstoječih smeti, izboljšujejo dejavnosti pomorskega prometa, da bi dosegli trajnost, ščitili biološko raznovrstnost, vlagali v območja obnove ribjih staležev in rešili problem evtrofikacije zaradi kmetijskih odplak;

20.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu vsako leto predstavi poročilo, in sicer prvo za leto, v katerem se začne izvajanje, zadnje pa v obliki končne ocene po uresničitvi cilja za leto 2020; to poročilo bi moralo temeljiti na poročilih in analizah koordinatorjev, pri čemer bi se morale upoštevati tudi ocene, ki jih Komisiji zagotovijo drugi deležniki;

21.  poziva Komisijo in države, vključene v strategijo, naj spodbujajo bistveno delo, ki ga v ribiški panogi opravljajo ženske, spodbujajo njihovo poklicno kvalifikacijo ter njihovo vključevanje v obalne akcijske skupine in organizacije proizvajalcev;

22.  poziva Komisijo in države, vključene v strategijo, naj zagotovijo spodbude, s katerimi bi mlade pritegnili v opravljanje poklicev v ribištvu in akvakulturi v jadransko-jonski regiji;

23.  poziva Komisijo, naj poglobi izmenjavo dobre prakse, denimo na področju trajnosti projektov, ki jih razvijajo obalne akcijske skupine.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, João Ferreira, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, José Blanco López, Marek Józef Gróbarczyk, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tim Aker


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

17.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Edward Czesak, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

James Nicholson, Jan Olbrycht, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Maurice Ponga, Hannu Takkula

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Andrejs Mamikins, Soraya Post

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov