POROČILO o evropski državljanski pobudi

7.10.2015 - (2014/2257(INI))

Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: György Schöpflin
Pripravljavka mnenja (*):Beatriz Becerra Basterrechea, Odbor za peticije
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

Predlogi sprememb

Postopek : 2014/2257(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0284/2015

Predložena besedila :

A8-0284/2015

Razprave :

PV 26/10/2015 - 15
CRE 26/10/2015 - 15

Glasovanja :

PV 28/10/2015 - 7.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0382

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za peticije (*)
MNENJE Odbora za pravne zadeve
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski državljanski pobudi

(2014/2257(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (COM(2010)0119 – C7-0089/2010 – 2010/0074(COD)),

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi,

– ob upoštevanju javne obravnave dne 26. februarja 2015 o državljanski pobudi, ki jo je organiziral Odbor za ustavne zadeve v sodelovanju z Odborom za peticije,

– ob upoštevanju študije tematskega sektorja C Evropskega parlamenta z naslovom „European Citizens’ Initiative – First lessons of implementation“ (Evropska državljanska pobuda – prve izkušnje z izvajanjem), objavljene v letu 2014,

– ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 4. marca 2015 ob zaključku njene preiskave na lastno pobudo v zvezi s Komisijo (OI/9/2013/TN),

– ob upoštevanju študije Evropske parlamentarne raziskovalne službe iz februarja 2015 z naslovom „Implementation of the European Citizens’ Initiative“ (Izvajanje evropske državljanske pobude),

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. marca 2015 o evropski državljanski pobudi,

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za peticije in Odbora za pravne zadeve (A8-0284/2015),

A. ker je državljanska pobuda nova politična pravica državljanov ter edinstveno in inovativno orodje za oblikovanje programa v okviru participativne demokracije v Evropski uniji, ki državljanom omogoča, da aktivno sodelujejo v projektih in postopkih, ki jih zadevajo, in ker je treba njen potencial nedvomno v celoti izkoristiti in bistveno okrepiti, da bi dosegli optimalne rezultate in čim večje število državljanov EU spodbudili, naj sodelujejo pri nadaljnjem razvoju evropskega procesa povezovanja; ker mora biti prednostni cilj EU okrepiti demokratično legitimnost evropskih institucij;

B. ker je po treh letih od začetka uporabe Uredbe (EU) št. 211/2011 dne 1. aprila 2012 treba oceniti njeno izvajanje, da bi ugotovili morebitne pomanjkljivosti in predlagali primerne rešitve za njeno hitro revizijo;

C. ker ima glede na izkušnje večina organizatorjev evropskih državljanskih pobud številne težave pri vzpostavitvi evropske državljanske pobude, tako s praktičnega kakor tudi s pravnega vidika, in ker so se organizatorji več zavrnjenih državljanskih pobud posledično na Sodišče Evropske unije in pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper odločitev Komisije o zavrnitvi prijave njihove evropske državljanske pobude; ker je treba zato določiti pravila, na podlagi katerih bodo evropske državljanske pobude državljanom in organizatorjem čim bolj dostopne;

D. ker je Parlament edini neposredno izvoljeni organ Evropske unije, ki kot tak po definiciji zastopa državljane EU;

E. ker je več institucij, nevladnih organizacij, možganskih trustov in skupin civilne družbe obravnavalo različne pomanjkljivostih pri izvajanju Uredbe (EU) št. 211/2011 o evropskih državljanskih pobudah in v organizaciji teh pobud, predlagalo številne izboljšave in večkrat izpostavilo tiste vidike uredbe, ki bi jih bilo treba nujno spremeniti;

F. ker imajo organizatorji državljanskih pobud na podlagi določb iz člena 6 v zvezi s praktičnim vidikom postopka, zlasti v zvezi z vzpostavitvijo spletnega sistema zbiranja in pridobitvijo potrdila pristojnega organa države članice, v večini primerov za zbiranje potrebnih podpisov na voljo manj kot dvanajst mesecev;

G. ker za predložitev uspešne pobude Komisiji po končanem zbiranju podpisov ni določenega roka, kar lahko povzroči zmedo in negotovost tako za institucije kot tudi za javnost;

1. pozdravlja evropsko državljansko pobudo, opredeljeno v členu 11(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 24(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj gre za prvi instrument za nadnacionalno participativno demokracijo, ki državljanom omogoča neposredno sodelovanje z institucijami EU in aktivno udeležbo pri oblikovanju evropskih politik in zakonodaje ter dopolnjuje njihovo pravico do vlaganja peticij pri Parlamentu in do pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic;

2. poudarja, da je evropska državljanska pobuda prvo orodje participativne demokracije, ki državljanom EU na podlagi najmanj enega milijona izjav o podpori iz najmanj četrtine držav članic EU podeljuje pravico, da dajo pobudo – s čimer torej uveljavljajo svojo novo politično pravico – in Komisijo zaprosijo, naj v okviru svojih pooblastil predloži ustrezen predlog o vprašanjih, kjer bi bil po njihovem mnenju za izvajanje Pogodb potreben zakonodajni akt;

3. poudarja, da je evropska državljanska pobuda izjemna priložnost za državljane, da ugotovijo in izrazijo svoje želje ter zahtevajo ukrepe EU, ter da jo je treba na vse možne načine spodbujati in podpirati; vendar priznava, da so znatne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti in zanje najti ustrezne rešitve, da bi bila ta pobuda bolj učinkovita; poudarja, da si je treba treba pri nadaljnji oceni tega orodja prizadevati za zagotovitev, da bo čim bolj uporabniku prijazno, saj je glavno sredstvo, ki evropske državljane povezuje z EU; poudarja tudi, da je uporaba maternega jezika državljanska pravica, zato poziva Komisijo in države članice, naj preučijo alternativne možnosti, da bi se zagotovila pravico uporabe maternega jezika v vseh dejavnostih, povezanih z evropsko državljansko pobudo, saj to spodbuja državljane k udeležbi; poudarja pomen javne ozaveščenosti o evropski državljanski pobudi ter obžaluje, da državljani EU o tem orodju vedo zelo malo; poziva EU, naj zato organizira oglaševalske in promocijske kampanje, da bi dosegli večjo prepoznavnost te pobude v medijih in med državljani;

4. nadalje poudarja, da je državljanska angažiranost mladih bistvenega pomena za prihodnost vseh demokracij, in poziva Komisijo, naj se zgleduje po primerih resnično uspešnih državljanskih pobud v posameznih državah članicah;

5. meni, da je bistveno državljanom omogočiti možnost prispevanja k izvajanju zakonodajnih pristojnosti Unije in neposrednega vključevanja v sprožanje zakonodajnih predlogov;

6. poudarja pomen javne ozaveščenosti o evropski državljanski pobudi, če naj bi bila učinkovito orodje za demokratično udeležbo; odločno poziva Komisijo in države članice, naj si zato prizadevajo za čim boljše ozaveščanje o pobudi, da bi čim več državljanov zanjo vedelo, ter spodbujanje k aktivnemu vključevanju vanjo;

7. poziva Komisijo, naj za ozaveščanje o evropski državljanski pobudi uporabi vse javne komunikacijske kanale in naj sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje preglednosti te pobude ter omogoči obveščanje o obstoječih pobudah te vrste, na primer z ustvarjanjem aplikacij, ki zagotavljajo informacije, pošiljanje obvestil in možnost spletnega podpisa; poudarja, da je aktivno vključevanje javnosti v evropskih državljanskih pobudah tudi precej odvisno od oglaševanja teh pobud v državah članicah, zato predlaga, naj nacionalni parlamenti držav članic na svojih uradnih spletnih mestih omenjajo evropsko državljansko pobudo;

8. ugotavlja, da je pri evropski državljanski pobudi doslej sodelovalo več kot šest milijonov državljanov EU, da je bilo vloženih 51 prošenj za pobudo, od katerih so bile le tri označene za dopustne, in sicer pobude Pravica do vode (Right2Water), Eden izmed nas (One of Us) in Ustavimo vivisekcijo (Stop Vivisection), ter da je šest organizatorjev evropske državljanske pobude pri Sodišču vložilo pritožbo zoper odločitev Komisije o zavrnitvi (torej 30 % vseh zavrnitev), kar dokazuje, da je treba še veliko storiti, da bo celotni potencial evropske državljanske pobude zagotovo izkoriščen; opozarja na različne praktične težave, s katerimi se srečujejo organizatorji od začetka veljavnosti uredbe aprila 2012, in na to, da je pobud vse manj;

9. poziva Komisijo, naj organizatorjem evropskih državljanskih pobud prek centra za stike Europe Direct čim prej zagotovi ustrezne in celovite smernice, zlasti pravne, tako da bodo seznanjeni z možnostmi, ki so jim na voljo, in da njihove evropske državljanske pobude ne bodo zavrnjene zaradi navezovanja na vprašanja, ki očitno ne spadajo v pristojnosti Komisije, ali zaradi neizpolnjevanja meril o pravni dopustnosti; poziva k preučitvi možnosti ustanovitve dodatnega neodvisnega svetovalnega organa; vendar ugotavlja, da v skladu z Lizbonsko pogodbo vprašanja, sprožena z evropskimi državljanskimi pobudami, morda niso povsem skladna s pristojnostjo Komisije; nadalje meni, da bi morala Komisija preučiti možnost vzpostavitve urada za evropske državljanske pobude in predstavništev v posameznih državah članicah, ki bi zagotavljala informacije, nasvete in podporo v zvezi z evropsko državljansko pobudo;

10. poudarja, da bi moral urad za evropske državljanske pobude obenem prispevati k ozaveščanju medijev in javnosti o tej pobudi; zato poziva Komisijo, naj za dosego tega cilja podpira evropsko državljansko pobudo kot uraden instrument EU; poudarja, da bi lahko s pomočjo tega ukrepa ponovno vzpostavili zaupanje državljanov v izmenjavo osebnih podatkov, potrebnih za podporo evropske državljanske pobude;

11. poziva k zagotovitvi podrobnejših smernic za razlaganje pravnih podlag in dodatnih informacij o obveznostih varstva podatkov v posameznih državah članicah, v katerih organizatorji izvajajo kampanje, s čimer bi jim zagotovili večjo varnost, ter o možnostih organizatorjev za sklenitev cenovno dostopnega zavarovanja;

12. obžaluje, da ni jasnih informacij o instrumentu evropske državljanske pobude v zgodnjih fazah, zaradi česar je prišlo do splošne napačne predstave o njenih značilnostih ter povzročilo nezadovoljstvo, ko je Komisija zavrnila prve pobude; opominja, da bi moral biti ta instrument preprost, jasen in uporabniku prijazen ter bi morala biti splošna javnost seznanjena z njim; poudarja, da bi morala Komisija izvoljene nacionalne in lokalne predstavnike spodbujati k temu, da prevzamejo vodilno vlogo pri pogostejši uporabi evropske državljanske spodbude, in jih pri tem podpirati;

13. podpira aktivno udeležbo državljanov EU pri ustreznem izvajanju tega instrumenta za namene oblikovanja programov; je zaskrbljen zaradi morebitnega navzkrižja interesov, saj ima Komisija izključno nalogo, da preveri dopustnost, in poziva, naj se v prihodnje ta položaj ustrezno obravnava; obenem meni, da bi se morali vsi udeleženci v procesu prizadevati za preglednost in odgovornost, s čimer bi zagotovili jasnost dejavnosti državljanov;

14. poziva Komisijo, naj zato tudi Parlament obravnava kot nosilca odločanja, zlasti ob upoštevanju, da je to edina institucija, katere člane neposredno izvolijo državljani EU;

15. poudarja, da v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011 Komisija, če zavrne prijavo evropske državljanske pobude, „obvesti organizatorje o vzrokih za zavrnitev in možnih sodnih in izvensodnih sredstvih, ki so jim na voljo“; v zvezi s tem se zaveda številnih pritožb organizatorjev, da niso bili podrobno in izčrpno obveščeni o razlogih za zavrnitev njihovih evropskih državljanskih pobud; poziva Komisijo, naj podrobno pojasni razloge za zavrnitev evropske državljanske pobude, če je po njenem mnenju očitno zunaj področja njenih pristojnosti, obenem pa naj organizatorje v pisni obliki in tako, da jim olajša delo, obvesti o ustreznih pravnih pomislekih, kar naj bo zavoljo preglednosti v celoti objavljeno, da se lahko nad veljavnostjo in popolno objektivnostjo teh elementov izvaja zakonodajni nadzor, da se diskrecijska pravica Komisije kot sodnika in stranke pri oceni dopustnosti pobude čim bolj zmanjša in da se lahko organizatorji odločijo, ali bodo pregledali svojo evropsko državljansko pobudo in jo v spremenjeni obliki ponovno vložili;

16. poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti prijave le dela državljanske pobude, če ta kot celota ne sodi v področje pristojnosti Komisije; poziva Komisijo, naj organizatorjem ob prijavi okvirno pove, v katerem delu je prijava mogoča, saj sta dialog in sodelovanje z organizatorji evropske državljanske pobude skozi celoten postopek bistvenega pomena, in naj Parlament obvesti o svoji odločitvi glede prijave pobude; poziva Komisijo, naj tudi preuči načine, kako pobude ali njihove dele, ki ne spadajo v področje pristojnosti Komisije, napotiti na pristojni nacionalni ali regionalni organ;

17. poudarja pomen tehnologije kot orodja za spodbujanje udeležbe državljanov; poziva Komisijo, naj izboljša prijaznost programske opreme za spletno zbiranje podpisov za uporabnika, zagotovi, da bo dostopna invalidom, stalno in brezplačno nudi svoje strežnike za shranjevanje spletnih podpisov, za kar naj uporabi obstoječe proračune EU, ter poenostavi in pregleda tehnične specifikacije za spletno zbiranje podpisov, tako da bo zbiranje naslovov elektronske pošte neobvezno, da se bodo zbirali na istem zaslonu kot obrazec za podporo, vendar se bodo shranjevali v ločeni podatkovni zbirki;

18. meni, da je pri tem instrumentu, če bo revidiran, še vedno veliko možnosti za vključitev javnosti ter spodbujanje dialoga med državljani ter državljani in institucijami EU; poudarja, da je treba sistem za spletno zbiranje podpisov povezati z ustreznimi novimi orodji za kampanje v okviru družbenih in digitalnih medijev po vzoru drugih uspešnih platform za spletne kampanje;

19. poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o samodejni povezavi med prijavo evropske državljanske pobude in začetkom 12 mesečnega obdobja, v katerem se lahko zbirajo izjave o podpori, tako da se lahko organizatorji pobude sami odločijo, kdaj jih bodo začeli zbirati;

20. poziva Komisijo, naj države članice spodbudi k uporabi orodja za potrjevanje izjav o podpori evropske državljanske pobude, razvitega v okviru programa interoperabilnih rešitev za evropske javne uprave;

21. poudarja, da bi bilo treba orodja informacijske tehnologije v obsegu razpoložljivih instrumentov za krepitev participativne demokracije v Uniji dati na voljo tudi regijam in omogočiti večjo udeležbo državljanov v javnih zadevah;

22. toplo pozdravlja predlog Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o nudenju brezplačnih prevodov besedil evropskih državljanskih pobud zaradi zmanjšanja stroškov njihove organizacije;

23. poziva k okrepljenemu medinstitucionalnemu sodelovanju na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni pri obravnavi evropskih državljanskih pobud in zagotavljanju informacij in podpore njihovim organizatorjem; poziva k izboljšanju večjezičnega spletnega mesta o evropski državljanski pobudi, ki ga ureja Komisija, ter k enotnemu sklopu smernic v vseh uradnih jezikih EU o pravicah in obveznostih organizatorjev evropskih državljanskih pobud in o veljavnih upravnih postopkih v procesu evropske državljanske pobude;

24. poziva, naj se v prihodnje uvede fizično in spletno „okence vse na enem mestu“, kjer bo mogoče stalno dobiti informacije, prevajalske storitve ter tehnično, pravno in politično podporo za evropske državljanske pobude, in meni, da bi lahko za to uporabili vire kontaktne točke v okviru centra za stike Europe Direct ter predstavništev Komisije in informacijskih pisarn Parlamenta v državah članicah; meni, da bi s tako ureditvijo projekt evropske državljanske pobude približali državljanom;

25. meni, da je za organizatorje preveč zapleteno zagotavljanje različnih osebnih podatkov v podporo evropskim državljanskim pobudam v 28 državah članicah, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 211/2011 na podlagi različnih nacionalnih predpisov, in poziva k uvedbi enotnega postopka za vlaganje izjav o podpori prek poenostavitve Priloge III Uredbe (EU) št. 211/2011, s čimer bi standardizirali naravo podatkov, ki se zbirajo v državah članicah; spodbuja Komisijo, naj se še naprej pogaja z državami članicami, da bi zmanjšali število zahtev glede podatkov, in v skladu s tem umakne zahtevo o osebni identifikacijski številki, ter naj zagotovi, da bodo te zahteve bolj prijazne za uporabnike, ter želi spomniti, da je bistvo evropske državljanske pobude udeležba in oblikovanje programa, ne pa zavezujoči predlogi; predlaga, naj se razmisli o možnosti vzpostavitve digitalnega državljanstva EU, in priporoča, naj se do takrat zagotovi vmesna rešitev, s katero bi rešili sedanje težave zaradi večkratne prijave; zato poziva Komisijo, naj to vprašanje nujno preuči v okviru svoje digitalne agende;

26. poziva Komisijo, naj spremeni člen 3 Uredbe (EU) št. 211/2011 in državam članicam priporoči, naj znižajo starostno mejo za podporo in udeležbo pri evropski državljanski pobudi z 18 na 16 let ter naj ta ne bo vezana na volilno pravico za volitve v Evropski parlament, da bi zlasti mladim omogočili, da se aktivno vključijo v nadaljevanje evropskega projekta;

27. se zaveda občutljivega problema osebne odgovornosti organizatorjev v zvezi z varstvom podatkov pri zbiranju osebnih podatkov podpisnikov in predlaga, da se zmanjša obseg zahtevanih podatkov ter da se besedilo člena 13 Uredbe (EU) št. 211/2011 o odgovornosti spremeni tako, da bo jasno, da osebna odgovornost ni neomejena; zato predlaga, da bi državljanski odbori lahko pridobili status pravne osebe in da bi kot zgled uporabili člen 3 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja, da bi določili, da so organizatorji odgovorni samo za dejanja, ki so „nezakonita in storjena naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti“;

28. spodbuja Komisijo in države članice, naj oblikujejo zahteve o zbiranju podatkov, ki bodo bolj prijazne za uporabnika in bolj usklajene; poziva pristojne nacionalne organe, naj odbore za evropske zadeve v njihovih nacionalnih parlamentih redno obveščajo o evropskih državljanskih pobudah v teku, ki so že zbrale znatno število podpisov; poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Uredbe (EU) št. 211/2011, da bi državljanom zagotovili možnost, da evropsko državljansko pobudo podpišejo v državi, kjer prebivajo;

29. je zaskrbljen, ker so od leta 2012 le tri od 31 evropskih državljanskih pobud dosegle zaključno fazo; poudarja, da je strmi upad števila novih pobud ena od posledic nesorazmernih zahtev in sistema, ki je po nepotrebnem zapleten; obžaluje, da uspešne pobude nimajo zakonodajnega učinka in da jih Komisija bolj malo upošteva; se ne strinja s Komisijo v zvezi z uspešnim izvajanjem uredbe za uresničitev celotnega potenciala evropske državljanske pobude; poudarja, da morajo institucije EU in države članice ukreniti vse potrebno, da bi spodbudile evropsko državljansko pobudo ter okrepile zaupanje državljanov v ta instrument;

30. poziva Komisijo k reviziji besedila člena 10(c) Uredbe 211/2011, da se omogoči ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi uspešne evropske državljanske pobude, vključno s parlamentarno razpravo na plenarnem zasedanju, ki ji sledi glasovanje o evropski državljanski pobudi; poziva Komisijo, naj v roku 12 mesecev od sprejetja uspešnih evropskih državljanskih pobud začne pripravljati pravni akt o njihovi vsebini;

31. meni, da bi za poudarjanje politične razsežnosti evropskih državljanskih pobud javna predstavitev v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 211/2011 morala biti strukturirana tako, da bi organizatorjem omogočala dialog s poslanci Evropskega parlamenta in ustreznimi uradniki Komisije; poudarja, da bi bilo treba predstavitve evropskih državljanskih pobud organizirati pod okriljem „nevtralnega“ odbora, ki nima glavne pristojnosti nad področjem, na katerega se vsebinsko nanašajo, in da bi morali biti ves čas vključeni zunanji strokovnjaki;

32. poziva Parlament in njegove odbore, da po potrebi in v skladu s členom 225 PDEU uresničujejo svojo pravico do tega, da od Komisije zahtevajo predložitev predloga, v katerem bo upoštevana vsebina uspešne evropske državljanske pobude;

33. poziva Komisijo, naj preuči možnost financiranja evropskih državljanskih pobud iz obstoječih proračunov EU, prek evropskih programov, kot sta programa Evropa za državljane in Program za enakost, pravice in državljanstvo, vključno z možnostjo financiranja radijskih in televizijskih programov, pri čemer naj upošteva, da je treba zagotoviti enakost med državljani, da obstaja resnična potreba po finančni podpori za organizacijo evropskih državljanskih pobud in da so bile v ta namen predloženi številni predlogi sprememb proračuna EU;

34. poziva Komisijo, naj sprejme vse možne ukrepe za preprečevanje kraje občutljivih podatkov o podpisnikih, zlasti če se upravljajo v obliki zbirnih podatkov;

35. pozdravlja poročilo Komisije z dne 31. marca 2015 o evropski državljanski pobudi in sklep evropskega varuha človekovih pravic št. OI/9/2013/TN in Komisijo poziva, naj v reviziji tega instrumenta zagotovi izvajanje vseh ustreznih pravnih ukrepov, da bi zagotovili ustrezne nadaljnje ukrepe, kadar se šteje, da je evropska državljanska pobuda uspešno zaključena; zato poziva Komisijo, naj glede na razne nastale pomanjkljivosti čim prej predloži predlog o reviziji Uredbe (EU) št. 211/2011 in izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011;

36. poziva institucije EU, naj izvajajo osnovno komunikacijo prek kampanje za obveščanje o evropskih državljanskih pobudah;

37. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o stanju v zvezi s tekočimi evropskimi državljanskimi pobudami, da bo lahko v okviru svoje zavezanosti evropskim državljanom preverjal, da to orodje deluje karseda učinkovito; poudarja, da bi bilo treba postopek evropske državljanske pobude nenehno izboljševati v skladu s pridobljenimi praktičnimi izkušnjami in poleg tega upoštevati sodbe Sodišča;

38. priporoča uporabo vseh razpoložljivih komunikacijskih poti, zlasti družbenih in digitalnih medijskih platform vseh ustreznih institucij EU, za stalne kampanje ozaveščanja, pri čemer naj sodelujejo uradi in predstavništva EU, pa tudi nacionalni organi; poziva Komisijo, naj podpre razvoj odprtokodne programske opreme za evropsko državljansko pobudo na mobilnih napravah; pozdravlja dejstvo, da so nekatere evropske državljanske pobude imele učinek na lokalni ravni;

39. meni, da je izredno pomembno povečati preglednost in kakovost preverjanja financiranja in sponzoriranja evropskih državljanskih pobud, da bodo državljani to orodje participativne demokracije pravilno uporabljali in se bodo preprečile njegove morebitne zlorabe za zasebne interese;

40. ugotavlja, da ima Evropski varuh človekovih pravic pomembno vlogo, saj preiskuje, kako Komisija obravnava prošnje v okviru evropske državljanske pobude, zlasti primere, ko zavrne prijavo te pobude;

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Ideja za evropsko državljansko pobudo je bila prvotno sprožena v Konvenciji, zasnovana pa je bila kot instrument, ki bi evropskim državljanom omogočil sodelovanje pri oblikovanju zakonodajnih pobud. Njen namen je torej, da bi pripomogla k mobilizaciji civilne družbe in krepila evropsko državljanstvo, tudi njegovo nadnacionalno komponento.

Iz številnih odzivov civilne družbe in poročila Komisije o prvih treh letih uporabe pa je očitno, da do zdaj ni izpolnila nobenega od meril uspešnosti, saj niti eni sami pobudi še ni sledil zakonodajni predlog. V poročilu Komisije je zapisano, da je bilo pobud 51 (COM(2015)0145).

Bistvo tega poročila je, da skuša izboljšati delovanje evropske državljanske pobude in jo narediti uporabniku bolj prijazno, odstraniti pa želi tudi nekatere ovire, za katere se je izkazalo, da so vir težav za organizatorje teh pobud.

Zavedamo se, da nekaterih od teh težav ni bilo mogoče predvideti, vendar izkušnje preteklih treh let ponujajo možnosti za inovativnost. Komisija bo leta 2016 najverjetneje izvedla obsežen pregled evropske državljanske pobude. Mnenje Parlamenta o instrumentu bo vplivno, predvsem ker prenaša pogled od spodaj navzgor, se pravi poglede tistih, ki so skušali uporabiti evropsko državljansko pobudo.

MNENJE Odbora za peticije (*) (1.7.2015)

za Odbor za ustavne zadeve

o evropski državljanski pobudi
(2014/2257(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Beatriz Becerra Basterrechea

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

2. pozdravlja, da se v poročilu Komisije o evropski državljanski pobudi priznava, da je mogoče to orodje še izboljšati in ga spodbujati; prav tako pozdravlja preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo o delovanju evropske državljanske pobude; želi spomniti na praktične izkušnje, ki so jih od leta 2012 na mnogih področjih pridobili organizatorji evropske državljanske pobude;

3. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o stanju v zvezi s tekočimi evropskimi državljanskimi pobudami, da bo lahko v okviru svoje obveznosti za evropske državljane preverjal, da to orodje deluje karseda učinkovito; poudarja, da bi bilo treba postopek evropske državljanske pobude nenehno izboljševati v skladu s pridobljenimi praktičnimi izkušnjami in poleg tega upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije;

4. opozarja, da je Parlament že v prejšnjih resolucijah in poročilih, ki jih je pripravil Odbor za peticije, izpostavil nekaj pomanjkljivosti veljavnega pravnega okvira in birokratska bremena pri izvajanju evropske državljanske pobude v praksi zaradi pomanjkljive podpore informacijske tehnologije in različnega izvajanja v nacionalnih upravah; poziva Komisijo, naj čim prej opravi celovito revizijo uredbe o evropski državljanski pobudi in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011 ter odpravi vse ostale ovire in uvede jasen postopek, ki bo enostaven, uporabniku prijazen in sorazmeren;

5. poziva k poenostavitvi in harmonizaciji zahtev in postopkov za zbiranje podpornih izjav prek standardiziranih oblik, tako da se odpravi obveznost zbiranja številk osebnih izkaznic, saj prihaja do razlik glede na državo članico; opozarja, da je evropski nadzornik za varstvo podatkov izjavil, da ta zahteva ni potrebna; predlaga, da bi preučili vzpostavitev skupnega orodja za preverjanje identitete pri podpori evropske državljanske pobude, s katerim bi poenostavili postopek za podpisnike, ter da bi nadalje preučili možnost oblikovanja poenostavljenega prostovoljnega spletnega registra EU;

6. pozdravlja prizadevanja Komisije za vpeljavo in izboljšanje sistema spletnega zbiranja podpisov, priznava pa, da si je treba še bolj prizadevati, da bi ta sistem popolnoma preoblikovali in ga prilagodili; poziva Komisijo, naj državljanskim odborom omogoči dostop do stalnih, centraliziranih in brezplačnih strežnikov, na katerih je mogoče hraniti spletne podpise v skladu s standardi EU na področju varstva podatkov, in naj poenostavi programsko opremo za spletno zbiranje podpisov ter zagotovi, da se posebnim skupinam ljudi, kot so državljani, ki živijo v tujini, invalidi in starejši, ne bo odrekala pravica do podpisa pobude;

7. poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije uredbe o evropski državljanski pobudi preuči najprimernejše možnosti v zvezi z obdobjem za zbiranje podpisov, na primer podaljšanje tega obdobja na do 18 mesecev ali možnost, da organizatorji določijo datum, na katerega se začnejo zbirati podpisi, ali določitev začetka 12-mesečnega obdobja po zaključku certifikacije v sistemu spletnega zbiranja podpisov;

8. je zaskrbljen, ker so od leta 2012 le tri od 31 evropskih državljanskih pobud dosegle zaključno fazo; poudarja, da je strmi upad števila novih pobud ena od posledic nesorazmernih zahtev in sistema, ki je po nepotrebnem zapleten; obžaluje, da uspešne pobude nimajo zakonodajnega učinka in da Komisija te pobude bolj malo upošteva; izraža nestrinjanje s Komisijo v zvezi z uspešnim izvajanjem uredbe za uresničitev celotnega potenciala evropske državljanske pobude; poudarja, da morajo evropske institucije in države članice ukreniti vse potrebno, da bi spodbudile evropsko državljansko pobudo ter okrepile zaupanje državljanov v ta instrument;

9. meni, da je pri tem instrumentu, če bo revidiran, še vedno veliko možnosti za vključitev javnosti ter spodbujanje dialoga med državljani ter državljani in institucijami EU; poudarja, da je treba sistem za spletno zbiranje podpisov povezati z ustreznimi novimi orodji za kampanje v okviru družbenih in digitalnih medijev po vzoru drugih uspešnih platform za spletne kampanje;

10. priporoča uporabo vseh razpoložljivih komunikacijskih poti, zlasti družbenih in digitalnih medijskih platform vseh ustreznih evropskih institucij, za stalne kampanje ozaveščanja, pri čemer naj sodelujejo uradi in predstavništva EU, pa tudi nacionalni organi; poziva Komisijo, naj podpre razvoj odprtokodne programske opreme za evropsko državljansko pobudo na mobilnih napravah; pozdravlja dejstvo, da so nekatere evropske državljanske pobude imele učinek na lokalni ravni;

11. poziva Komisijo, naj države članice spodbudi k uporabi orodja za potrjevanje izjav podpore evropski državljanski pobudi, razvitega v okviru programa interoperabilnih rešitev za evropske javne uprave;

12. poudarja, da bi bilo treba orodja informacijske tehnologije v obsegu razpoložljivih instrumentov za krepitev participativne demokracije v Uniji dati na voljo tudi regijam in omogočiti več sodelovanja državljanov v javnih zadevah;

13. obžaluje, da ni jasnih informacij o instrumentu evropske državljanske pobude v zgodnjih fazah, zaradi česar je prišlo do splošne napačne predstave o njenih značilnostih ter povzročilo nezadovoljstvo, ko je Komisija zavrnila prve pobude; opominja, da bi moral biti ta instrument preprost, jasen in uporabniku prijazen ter bi morala biti splošna javnost seznanjena z njim; poudarja, da bi morala Komisija izvoljene nacionalne in lokalne predstavnike spodbujati k temu, da prevzamejo vodilno vlogo pri pogostejši uporabi evropske državljanske spodbude, in jih pri tem podpirati;

14. je zaskrbljen zaradi morebitnega navzkrižja interesov, saj ima Komisija izključno nalogo, da opravi prvotno pravno preverjanje, in poziva, naj se v prihodnje te razmere ustrezno rešijo;

15. meni, da bi bilo treba pregled uredbe o evropski državljanski pobudi izkoristiti kot priložnost, da se poudarijo glavne razlike med evropsko državljansko pobudo in pravico do peticije, in da bi to lahko storili s pomočjo usklajenih informacij na spletnih mestih evropskih institucij in v njihovi politiki obveščanja;

16. poziva k okrepljenemu medinstitucionalnemu sodelovanju na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni pri obravnavi evropskih državljanskih pobud, tako da se organizatorjem teh pobud zagotovijo informacije in podpora; poziva k izboljšanju večjezičnega spletnega mesta o evropski državljanski pobudi, ki ga ureja Komisija, in k enotnemu sklopu smernic v vseh uradnih jezikih EU o pravicah in obveznostih organizatorjev evropskih državljanskih pobud in o upravnih postopkih v procesu evropske državljanske pobude; pozdravlja predlog Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o brezplačnih prevodih besedil vloženih pobud;

17. poziva, naj se v prihodnje uvede fizično in spletno „okence vse na enem mestu“, kjer bo mogoče stalno dobiti informacije, prevajalske storitve ter tehnično, pravno in politično podporo v zvezi z evropskimi državljanskimi pobudami, za kar bi lahko uporabili vire kontaktne točke v okviru centra za stike Europe Direct ter predstavništev Komisije in informacijskih pisarn Parlamenta v državah članicah; meni, da bi s tako ureditvijo evropsko državljansko pobudo približali državljanom;

18. poziva Komisijo, naj preuči različne možnosti zagotavljanja upravne in finančne podpore projektom evropske državljanske pobude v okviru obstoječih proračunskih postavk za program Evropa za državljane in program Pravice, enakost in državljani;

19. poziva Komisijo, naj preuči enotno zmanjšanje najnižje starostne meje za podporo tej pobudi na 16 let, da bi spodbudili državljansko udeležbo mlajše generacije v zadevah EU;

20. spodbuja Komisijo, naj revidira uredbo o evropski državljanski pobudi in zagotovi tudi preglednost v procesu odločanja ter pojasni postopek za pravno dopustnost; je seznanjen z zadevami pred Sodiščem Evropske unije in je prepričan, da bo Sodišče razsodilo, ali Komisija dopustnost prestrogo uporablja, ter predlaga, naj se medtem organizatorjem pomaga pri oblikovanju pravne podlage njihovih predlogov;

21. poziva Komisijo, naj se na uspešne pobude odzove s konkretnejšimi ukrepi in naj bolj sodeluje ter naj prepričljivejše, doslednejše in razumljivejše utemelji zavrnitev pobud, označenih za nedopustne; spominja Komisijo, da bi morala za vsako uspešno evropsko državljansko pobudo preučiti možnost zakonodajnega predloga; poziva Komisijo, naj v primerih, ko je evropska državljanska pobuda le delno pravno dopustna, predlaga njeno preoblikovanje ali sprejme le tiste dele, ki sodijo na področje delovanja Komisije;

22. spodbuja institucije EU, naj preučijo možnost razprave o vprašanjih, zastavljenih v pobudah, pri katerih ni bilo zbranih milijon podpisov, vendar le polovica zahtevanega števila podpisov; v zvezi s tem opozarja, da lahko Odbor za peticije v skladu s členom 218 Poslovnika obravnava evropske državljanske pobude, če meni, da je primerno nadalje ukrepati;

23. poziva, naj se o vsaki uspešni pobudi pripravi samoiniciativno poročilo Parlamenta, nato pa naj se o njem razpravlja in glasuje na zasedanju; predlaga, naj pristojni odbor Parlamenta v primeru, da Komisija v 12 mesecih po vložitvi uspešne evropske državljanske pobude ne poda zakonodajnega predloga, začne pripravljati novo poročilo s konkretnimi zakonodajnimi zahtevami, poročevalec pa se naj pri tem na drugi predstavitvi posvetuje z organizatorji te pobude;

24. meni, da je bistveno povečati preglednost in kakovost preverjanja financiranja in sponzoriranja evropskih državljanskih pobud, da bodo državljani to orodje participativne demokracije pravilno uporabljali in se bodo preprečile morebitne zlorabe tega orodja za zasebne interese;

25. poziva Komisijo, naj pojasni, ali bi lahko imeli državljani EU na podlagi prihodnje sodbe Sodišča Evropske unije pravico predlagati spremembe Pogodbe, in naj v prihodnji reviziji uredbe preuči predlog o tem, da bi bile evropske državljanske pobude za spremembe Pogodbe v skladu s členom 48 PEU dopustne;

26. opozarja, da predstavitve uspešnih evropskih državljanskih pobud pripravlja pristojni odbor glede na temo pobude, Odbor za peticije pa je pridruženi odbor; predlaga, naj pripravo predstavitev prevzame Odbor za peticije ob udeležbi zainteresiranih deležnikov, saj je ta odbor nevtralen forum z največ izkušnjami v stikih z državljani in bi se tako zagotovila doslednost ter pošteno in enako obravnavanje na predstavitvah različnih evropskih državljanskih pobud; dodaja, da bi morali vsi člani državljanskega odbora prejeti nadomestilo za stroške, ki nastanejo zaradi njihove udeležbe na predstavitvah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	23.6.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Soledad Cabezón Ruiz, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Miriam Dalli, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvie Goddyn, Daniel Hannan, Peter Jahr, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Yana Toom, Bodil Valero, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elisabetta Gardini, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Kazimierz Michał Ujazdowski, Ángela Vallina, Axel Voss, Rainer Wieland
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Amjad Bashir, Rosa D’Amato

MNENJE Odbora za pravne zadeve (16.7.2015)

za Odbor za ustavne zadeve

o evropski državljanski pobudi
(2014/2257(INI))

Pripravljavka mnenja: Sylvia-Yvonne Kaufmann

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je državljanska pobuda prvo orodje participativne demokracije, ki državljanom EU na podlagi najmanj enega milijona izjav o podpori iz najmanj četrtine držav članic EU podeljuje pravico, da dajo pobudo – s čimer torej uveljavljajo svojo novo politično pravico – in Komisijo zaprosijo, naj v okviru svojih pooblastil predloži ustrezen predlog o vprašanjih, kjer bi bil po njihovem mnenju za izvajanje Pogodb potreben zakonodajni akt;

2. pozdravlja poročilo Komisije z dne 31. marca 2015 o evropski državljanski pobudi, v katerem je bilo ugotovljeno, da je mogoče to pobudo še izboljšati, poleg tega so bila opredeljena številna možna vprašanja za izboljšanje tega instrumenta; pozdravlja tudi preiskavo delovanja te pobude, ki jo je na lastno pobudo opravila evropska varuhinja človekovih pravic in v okviru tega podala 11 konkretnih predlogov za izboljšanje evropske državljanske pobude;

3. meni, da je bistveno, da lahko državljani prispevajo k izvajanju zakonodajnih pristojnosti Unije in so neposredno vključeni v sprožanje zakonodajnih predlogov;

4. ugotavlja, da je več kot šest milijonov državljanov EU sodelovalo pri državljanski pobudi, da je bilo vloženih 51 prošenj za pobudo, od katerih so bile le tri označene za dopustne, in sicer pobude Pravica do vode (Right2Water), Eden izmed nas (One of Us) in Ustavimo vivisekcijo (Stop Vivisection), ter da je šest organizatorjev evropske državljanske pobude pri Sodišču Evropske unije vložilo pritožbo zoper odločitev Komisije o zavrnitvi (torej 30 % vseh zavrnitev), kar dokazuje, da je treba še veliko storiti, da bo celotni potencial evropske državljanske pobude zagotovo izkoriščen; opozarja na različne praktične težave, s katerimi se srečujejo organizatorji od začetka veljavnosti uredbe aprila 2012, in na to, da je pobud vse manj;

5. poziva k pregledu dvojne vloge Komisije, zaradi katere lahko pride do navzkrižja interesov, pri čemer je treba spomniti, da se številni organizatorji evropskih državljanskih pobud zavedajo pomena in vrednosti njenega dela; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj tudi Parlament obravnava kot nosilca odločanja, zlasti ob upoštevanju, da je to edina institucija, katere člane neposredno izvolijo državljani EU;

6. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju težav, ki jih imajo organizatorji pri opredeljevanju, katere določbe Pogodb in pravne določbe so ustrezna podlaga za veljavno pobudo, zagotovi celovito podporo, vključno z nezavezujočim pravnim svetovanjem, in sicer tako, da na primer na predstavništvih Komisije in v informacijskih centrih Europe Direct v vseh državah članicah uvede jasno opredeljene kontaktne točke za državljansko pobudo, katerih naloga bo zagotavljati informacije ter potrebno mnenje in pomoč za državljanske pobude; vseeno poudarja, da bi morala Komisija v primeru zavrnitve javnosti podrobno, pregledno in razumljivo pojasniti svoje politične odločitve in obenem organizatorje obvestiti o relevantnih pravnih pomislekih;

7. poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti prijave le dela državljanske pobude, če pobuda ne sodi v celoti na področje pristojnosti Komisije; meni, da bi bilo v primeru take prijave primerno, da se predhodno posvetuje z državljanskim odborom;

8. poleg tega poziva Komisijo, naj izboljša svoj spletni portal, da bo bolj razumljiv in uporabniku prijazen, zlasti kar zadeva informacije o pristojnostih in podpori, ki je lahko na voljo za uspešno vlaganje pobud; meni, da bi morala Komisija poleg priprave jasnega seznama svojih pristojnosti pojasniti postopek prijave, saj je bila prijava velikega števila predloženih državljanskih pobud zavrnjena, ker naj bi bile pobude očitno zunaj področja pristojnosti Komisije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bo dejavna in naj organizatorjem evropskih državljanskih pobud zagotovi podrobne smernice za razlaganje ustreznih pravnih določb;

9. poudarja, da je treba preučiti možnost harmoniziranega in učinkovitejšega postopka za oddajo izjav o podpori, saj ni sprejemljivo, da državljani EU ne bi mogli podpreti državljanskih pobud zaradi različnih zahtev za predložitev osebnih podatkov v državah članicah; zato poziva Komisijo, naj predlaga enostavnejši način posredovanja podatkov v vseh državah članicah, da bo evropske državljanske pobude enostavneje podpisovati ne glede na državo bivanja; predlaga, naj se za poenostavitev podpisovanja peticij preučijo možnosti mobilnih aplikacij, preoblikovanja programske opreme za spletno zbiranje podpisov in zlasti uporabe digitalnega podpisa kot sredstva za identifikacijo, pri čemer ne bi smeli pozabiti tudi na potrebe invalidov; poziva države članice, naj nemudoma pregledajo zahtevo o navedbi osebne identifikacijske številke na izjavi o podpori in jo po možnosti odpravijo, saj je lahko ta zahteva nepotrebno birokratsko breme pri zbiranju izjav o podpori, hkrati pa je to nepotreben način za preverjanje identitete podpisnika;

10. poziva Komisijo, naj za ozaveščanje o evropski državljanski pobudi uporabi vse javne komunikacijske kanale in naj sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje preglednosti te pobude ter omogoči obveščanje o obstoječih pobudah te vrste, na primer z ustvarjanjem aplikacij z informacijami, opozorili in možnostjo spletnega podpisa; poudarja, da je dejavna udeležba javnosti v evropskih državljanskih pobudah tudi precej odvisna od oglaševanja teh pobud v državah članicah, in zato predlaga, naj nacionalni parlamenti držav članic na svojih uradnih spletnih mestih omenjajo evropsko državljansko pobudo;

11. poudarja svoje stališče, da bi bilo treba odpraviti avtomatsko povezavo med prijavo državljanske pobude in začetkom dvanajstmesečnega obdobja za zbiranje izjav o podpori ter da bi morali imeti organizatorji pobude možnost, da določijo datum začetka pobude v roku treh mesecev od njene prijave pri Komisiji;

12. poleg tega ugotavlja, da bi lahko obdobje za zbiranje izjav o podpori podaljšali na 18 mesecev;

13. ugotavlja, da se je glede organizatorjev državljanske pobude pojavilo vprašanje o odgovornosti, saj državljanski odbori niso pravne osebe, ta problem pa je mogoče rešiti samo s pregledom uredbe; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi državljanskemu odboru iz člena 3(2) uredbe dali status pravne osebe; poleg tega poziva k sprejetju ukrepov za zmanjšanje tveganja, da bi člane odbora za evropsko državljansko pobudi spodbudili, da sprejmejo konkretne pobude;

14. pozdravlja pripravljenost Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, da pobudnikom zagotovi brezplačne prevajalske storitve, kar bo olajšalo širjenje državljanskih pobud v vseh uradnih jezikih, še posebej ker je uporaba domačega jezika državljanska pravica; v tem vidi pomemben prispevek k podpiranju državljanov, saj lahko tako svoja vprašanja učinkoviteje predstavljajo prebivalstvu EU;

15. poudarja pomen institucionalnega ravnovesja pri ocenjevanju vlog po predložitvi evropske državljanske pobude Komisiji, kot je določeno v členu 9 uredbe; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost sodelovanja ustreznih evropskih institucij in organov, kot so Evropski parlament, Evropski varuh človekovih pravic, Ekonomski in socialni svet in Odbor regij;

16. ugotavlja, da ima Evropski varuh človekovih pravic pomembno vlogo, saj preiskuje, kako Komisija obravnava prošnje v okviru evropske državljanske pobude, zlasti primere, ko zavrne prijavo te pobude;

17. poziva Komisijo, naj pravočasno predloži ustrezen predlog za pregled uredbe o državljanski pobudi in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1179/2011, da bo izpolnila pričakovanja državljanov ter da bo državljansko pobudo lažje uporabiti in bo mogoče v celoti izkoristiti njen potencial.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	13.7.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Evelyne Gebhardt, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Virginie Rozière
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ángela Vallina, Bogdan Brunon Wenta

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	28.9.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Jo Leinen, György Schöpflin, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Rainer Wieland
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gerolf Annemans, Sylvie Goulard, Enrique Guerrero Salom, Sylvia-Yvonne Kaufmann, David McAllister, Viviane Reding, Helmut Scholz
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Andrea Bocskor, Mady Delvaux, Ulrike Rodust, Iuliu Winkler

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov