Postopek : 2014/2044(IMM)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0291/2015

Predložena besedila :

A8-0291/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/10/2015 - 15.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0356

POROČILO     
PDF 170kWORD 101k
12.10.2015
PE 565.125v03-00 A8-0291/2015

o zahtevi za odvzem imunitete Béli Kovácsu

(2014/2044(IMM))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Tadeusz Zwiefka

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Béli Kovácsu

(2014/2044(IMM))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Béli Kovácsu, ki jo je dne 12. maja 2014 posredoval dr. Péter Polt, generalni državni tožilec Republike Madžarske, v zvezi s preiskavo, ki jo bo izvedel osrednji urad državnega tožilstva Republike Madžarske, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 3. julija 2014; ob upoštevanju dodatnih pojasnil, ki jih je dr. Polt posredoval v svojih pismih z dne 16. oktobra 2014 in 23. marca 2015, ter izmenjave mnenj z njim na seji Odbora za pravne zadeve dne 14. julija 2015;

–  po zagovoru Béla Kovácsa v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju temeljnega zakona Republike Madžarske, oddelkov10(2) in 12(1) akta št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta in oddelka 74(1) in (3) akta št. XXXXVI iz leta 2012 o madžarski državni skupščini,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0291/2015),

A.  ker je generalni državni tožilec Republike Madžarske zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Béli Kovácsu, da bi se na podlagi utemeljenega suma lahko opravila preiskava za ugotovitev, ali bo v skladu z oddelkom 261/A akta C iz leta 2012 o madžarskem kazenskem zakoniku obtožen kaznivega dejanja vohunjenja zoper institucije Evropske unije; ker se v skladu s tem oddelkom osebe, ki opravljajo obveščevalne dejavnosti zoper Evropski parlament, Evropsko komisijo ali Svet Evropske unije za države, ki niso članice Evropske unije, kaznujejo v skladu z oddelkom 261; ker so v skladu z odstavkom (1) oddelka 261 osebe, ki za tuje organe ali organizacije opravljajo obveščevalne dejavnosti proti Madžarski, krive kaznivega dejanja, ki se kaznuje z zaporno kaznijo od dveh do osmih let;

B.  ker v skladu s členom 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države članice uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države članice;

C.  ker so v skladu s členom 4(2) temeljnega zakona Republike Madžarske nacionalni poslanci upravičeni do imunitete; ker so v skladu z oddelkom 10 (2) akta št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta ti upravičeni do enake imunitete kot poslanci madžarskega parlamenta; ker se v skladu z oddelkom 74 (1) akta št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini kazenski postopek lahko začne ali teče in se v njem uporabijo prisilni ukrepi proti poslancu samo s predhodnim soglasjem državne skupščine; ker v skladu z oddelkom 74(3) istega akta, generalni državni tožilec zahteva odvzem imunitete, da bi se lahko začela preiskava;

D.  ker je madžarsko vrhovno sodišče v zadevi Bf.I.2782/2002 odločilo, da je poslanska imuniteta omejena na kazenski postopek in se ne nanaša na ukrepe, ki jih ne ureja zakon o kazenskem postopku, ki je namenjen preprečevanju, odkrivanju ali dokazovanju kaznivega dejanja;

E.  ker je v skladu z oddelkom 2012 akta št. C 261/A o madžarskem kazenskem zakoniku kaznivo dejanje, zaradi katerega se lahko opravi preiskava proti Béli Kovácsu, postalo kaznivo dne 1. januarja 2014;

F.  ker sta preiskava in morebitna obtožnica, zaradi katerih se zahteva odvzem imunitete, zato omejeni na dogodke, ki so zgodili po 1. januarju 2014;

G.  ker je bilo skladno s sodno prakso madžarskega vrhovnega sodišča zbiranje dokazov v skladu z aktom št. CXXV iz leta 1995 o nacionalnih varnostnih službah pred tem datumom zakonito in zanj ni bil potreben odvzem imunitete;

H.  ker bo kazensko preiskavo opravil osrednji preiskovalni urad državnega tožilstva; ker sta generalni državni tožilec in državno tožilstvo v skladu s členom 29(1) temeljnega zakona Republike Madžarske neodvisna, svoje ustavne naloge izvajata neodvisno od zunanjih organizacij in delujeta v skladu z domnevo nedolžnosti;

I.  ker bi morali v postopku zahteve za odvzem poslanske imunitete Béli Kovácsu veljati pogoji iz člena 9(6) Poslovnika;

J.  ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza za fumus persecutionis, torej dovolj resnega in utemeljenega suma, da je bila zahteva za odvzem imunitete posredovana v povezavi k postopkom, ki je bil sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Béli Kovácsu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Madžarske in Béli Kovácsu.

  OBRAZLOŽITEV  

1. Ozadje

Predsednik Parlamenta je na zasedanju 3. julija 2014 v skladu s členom 9(1) Poslovnika razglasil, da je prejel pismo generalnega državnega tožilca Republike Madžarske dr. Petra Polta z zahtevo za odvzem imunitete Béli Kovácsu.

Predsednik je zahtevo v skladu s členom 9(1) Poslovnika posredoval Odboru za pravne zadeve.

Glede na to, da Evropski parlament ni mogel sprejeti zaupne priloge k prvemu pismu dr. Polta, je ta posredoval dodatna pojasnila v svojih pismih z dne 16. oktobra 2014 in 23. marca 2015, dne 14. julija 2015 pa je potekala tudi izmenjava mnenj z njim na sestanku Odbora za pravne zadeve.

Zahteva za odvzem poslanske imunitete Béli Kovácsu je bila posredovana, da bi se na podlagi utemeljenega suma lahko opravila preiskava za ugotovitev, ali bo v skladu z oddelkom 261/A akta C iz leta 2012 o madžarskem kazenskem zakoniku obtožen kaznivega dejanja vohunjenja zoper institucije Evropske unije. V skladu s tem oddelkom se osebe, ki opravljajo obveščevalne dejavnosti proti Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji ali Svetu Evropske unije za države, ki niso članice Evropske unije, kaznujejo v skladu z oddelkom 261; v 1. odstavku je določeno, da so osebe, ki za tuje organe ali organizacije opravljajo obveščevalne dejavnosti proti Madžarski, krive kaznivega dejanja, ki se kaznuje z zaporno kaznijo od dveh do osmih let.

V skladu z oddelkom 2012 akta št. C 261/A madžarskega kazenskega zakonika je dejanje, zaradi katerega se lahko opravi preiskava proti Béli Kovácsu, kaznivo od dne 1. januarja 2014.

Po podatkih, ki jih je posredoval generalni državni tožilec, je madžarski urad za zaščito ustave stike Bela Kovácsa s pripadniki ruske obveščevalne službe prvič odkril leta 2010 med svojo preiskavo dejavnosti nekaterih tujih državljanov. V skladu s sodno prakso madžarskega vrhovnega sodišča je bilo takšno zbiranje dokazov v skladu z aktom št. CXXV iz leta 1995 o nacionalnih varnostnih službah do 1. januarja 2014 zakonito in zanj ni bil potreben odvzem imunitete.

Tožilec je pojasnil, da so preiskava in morebitne obtožnice, zaradi katerih se zahteva odvzem imunitete, omejene na dogodke, ki so se zgodili po 1. januarju 2014.

Poleg tega je poudaril, da bo preiskavo opravil osrednji preiskovalni urad državnega tožilstva in da sta v skladu s členom 29(1) temeljnega zakona Republike Madžarske generalni državni tožilec in državno tožilstvo neodvisna, da izvajata svoje ustavne naloge neodvisno od zunanjih organizacij in delujeta v skladu z domnevo nedolžnosti;

Béla Kovács trdi, da ga glede na to, da je oddelek 261/A akta C iz leta 2012 v veljavi šele od 1. januarja 2014 in glede na člen 49 Listine EU o temeljnih pravicah, ki odraža splošno načelo nullum crimen sine lege, ko določa, da nihče ne sme biti obsojen za dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki v času, ko je bilo storjeno, po nacionalnem ali mednarodnem pravu ni bilo opredeljeno kot kaznivo dejanje, ni mogoče obtožiti kaznivih dejanj, storjenih pred 1. januarjem 2014. Trdi tudi, da njegove dejavnosti v letu 2014 ne spadajo v področje uporabe oddelka 261/A.

Nadalje trdi, da je bil nadzor nad njim nezakonit, da je bila kršena domneva nedolžnosti, da je bil oddelek 118(5) akta št. CVXXXVI iz leta 2013, ki kriminalizira vohunjenje proti institucijam EU, sprejet posebej z namenom, da bi postalo njegovo ravnanje kaznivo, in da je klasifikacija celotne zadeve nezakonita in nerazumna.

2. Zakonodaja in postopki o imuniteti poslancev Evropskega parlamenta

Člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa:

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

a. na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

b. na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

Ker se zahteva odvzem imunitete za Madžarsko, se v skladu s členom 9(1)(a) uporablja madžarski zakon o poslanski imuniteti. V skladu s členom 4(2) temeljnega zakona Republike Madžarske so poslanci parlamenta upravičeni do imunitete. V skladu z oddelkom 10(2) akta št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta, so poslanci Evropskega parlamenta upravičeni do enake imunitete kot poslanci madžarskega parlamenta, oddelek 74(1) akta št. XXXVI iz leta 2012 o nacionalnem parlamentu pa glede kazenskega postopka določa, da se lahko kazenski postopek začne ali teče in se v njem uporabijo prisilni ukrepi proti poslancu le s predhodnim soglasjem nacionalnega parlamenta. V skladu z oddelkom 74 (3) zahtevo za odvzem imunitete posreduje generalni državni tožilec.

Člena 6(1) in 9 Poslovnika Evropskega parlamenta določata naslednje:

Člen 6

Odvzem imunitete

1. Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz tega člena.

(...)

Člen 9

Postopki v zvezi z imuniteto

1. Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

Poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zastopa drug poslanec. Drugi poslanec ne more podati zahteve brez soglasja zadevnega poslanca.

2. Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.

3. Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete.

4. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

5. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni, in ga lahko zastopa drug poslanec.

Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.

Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri ter za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.

Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.

(...)

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)

3. Obrazložitev predlaganega sklepa

Na podlagi omenjenih dejstev se za to zadevo uporabljajo določbe člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

V skladu s to določbo poslanci Parlamenta na ozemlju lastne države uživajo imuniteto, kot so je deležni nacionalni poslanci omenjene države.

Pri odločanju o odvzemu parlamentarne imunitete Evropski parlament uporablja lastna dosledna načela. Eno od teh načel je, da se imuniteta odvzame, če kaznivo dejanje spada v okvir člena 9 Protokola št. 7, pod pogojem, da ne gre za fumus persecutionis, tj. dovolj resen in utemeljen sum, da je bil primer sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo.

Po izmenjavi pisem z nacionalnimi organi, zaslišanju poslanca, izmenjavi pisnih stališč, izčrpni razpravi v pristojnem odboru in dodatno zaprošeni izmenjavi mnenj z generalnim državnim tožilcem, je bilo ugotovljeno, da v tem primeru ne gre za fumus persecutionis.

Natančneje, v zvezi s trditvijo na podlagi načela nullum crimen sine lege je iz izjave generalnega državnega tožilca jasno, da so preiskava in morebitne obotžnice, zaradi katerih se zahteva odvzem imunitete, omejene na dogodke, ki so se zgodili po 1. januarju 2014, ko je začel veljati oddelek 261/A akta C iz leta 2012 o madžarskem kazenskem zakoniku. Polega tega sta v skladu s členom 29(1) temeljnega zakona Republike Madžarske generalni državni tožilec in državno tožilstvo neodvisna, svoje ustavne naloge izvajata neodvisno od zunanjih organizacij in delujeta v skladu z domnevo nedolžnosti. Nenazadnje Parlamenta ni pristojen, da bi v postopku odločanja o imuniteti presodil o utemeljenosti trditve Béle Kovácsa, da njegove dejavnosti v letu 2014 ne spadajo v področje uporabe oddelka 261/A.

Podobno se zdi tudi za druge trditve Béle Kovácsa o domnevnem fumus persecutionis, da so neutemeljene ali pa presegajo okvire postopka za odvzem poslanske imunitete.

Prvič, glede na omenjeno sodno prakso madžarskega vrhovnega sodišča, v skladu s katero je poslanska imuniteta omejena na kazenski postopek in se ne nanaša na ukrepe, ki jih ne ureja zakon o kazenskem postopku, ki je namenjen preprečevanju, odkrivanju ali dokazovanju kaznivega dejanja, njegova trditev o nezakonitosti nadzora, ki so ga izvajali proti njemu, ne vpliva na postopek za odvzem imunitete, zlasti ker je madžarski urad za varstvo ustave domnevne stike z ruskimi obveščevalci prvič odkril med svojo preiskavo dejavnosti nekaterih tujih državljanov, ne pa samega Béle Kovácsa.

Drugič, trditve, da je prišlo do kršitve domneve nedolžnosti, da je bil oddelek 118(5) akta št. CLXXXVI iz leta 2013, ki kriminalizira vohunjenje proti institucijam EU, sprejet posebej z namenom, da bi se lahko kaznovalo ravnanje Bele Kovácsa in da je klasifikacija celotne zadeve nezakonita in nerazumna, se ne skladajo z zahtevo za odvzem imunitete, ki je bil vložena zato, da bi se lahko na podlagi utemeljenih sumov opravila preiskava in da bi se ugotovilo, ali bo vložena obtožnica.

Ustrezna analiza pokaže, da so te trditve samo ugovori ali obramba pred morebitnim kazenskim postopkom, ki se še ni začel in se morda tudi nikoli ne bo. Tudi sam Béla Kovács priznava, da uradno ni osumljenec. Že dejstvo, da je v skladu z ustavo generalni državni tožilec neodvisen in ukrepa v skladu z domnevo nedolžnosti, bi moralo zadostovati za odpravo bojazni v zvezi s fumus persecutionis.

Na koncu je poudarjeno, da odvzem imunitete v nobenem primeru ne predstavlja sodbe o krivdi ali nedolžnosti poslanca.

4. Sklepna ugotovitev

Na osnovi zgornjih preudarkov in v skladu s členom 9(3) Poslovnika Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament Béli Kovácsu odvzame imuniteto.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

12.10.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Laura Ferrara, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Virginie Rozière

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen, Péter Niedermüller

(1)

Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov