Postopek : 2011/0901B(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0296/2015

Predložena besedila :

A8-0296/2015

Razprave :

PV 27/10/2015 - 17
CRE 27/10/2015 - 17

Glasovanja :

PV 28/10/2015 - 7.3
CRE 28/10/2015 - 7.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0377

PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO     ***II
PDF 735kWORD 313k
14.10.2015
PE 567.628v02-00 A8-0296/2015

o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije

(09375/1/2015 – C8‑0166/2015 – 2011/0901B(COD))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: António Marinho e Pinto

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije

(09375/1/2015 – C8‑0166/2015 – 2011/0901B(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (09375/1/2015 – C8‑0166/2015),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o zahtevi Sodišča, predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu (02074/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 69 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za pravne zadeve (A8-0296/2015),

1.  sprejme stališče v drugi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Stališče Sveta

Uvodna izjava 1

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(1) Kot posledica postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve se število zadev, predloženih temu sodišču, stalno veča, zato se na tem sodišču dolgoročno veča število nerešenih zadev. To pa vpliva na trajanje postopkov.

(1) Kot posledica postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve se število zadev, predloženih temu sodišču, z leti veča, zato se na tem sodišču dolgoročno veča število nerešenih zadev. Če ne bodo sprejeti ustrezni postopkovni in organizacijski ukrepi, vključno s povečanjem števila sodnikov na tem sodišču, bi to lahko vplivalo na trajanje postopkov.

Predlog spremembe    2

Stališče Sveta

Uvodna izjava 3

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(3) Vzroki za položaj, v katerem je Splošno sodišče, so strukturni in so med drugim povezani z večanjem števila in raznolikosti pravnih aktov institucij, organov, uradov in agencij Unije kot tudi z obsegom in zapletenostjo zadev, predloženih Splošnemu sodišču, zlasti na področjih konkurence in državnih pomoči.

(3) Vzroki za položaj, v katerem je Splošno sodišče, so med drugim povezani z večanjem števila in raznolikosti pravnih aktov institucij, organov, uradov in agencij Unije, z obsegom in zapletenostjo zadev, predloženih Splošnemu sodišču, zlasti na področjih konkurence, državne pomoči in intelektualne lastnine, ter s tem, da niso bila ustanovljena ustrezna specializirana sodišča, kakor je določeno v členu 257 PDEU.

Predlog spremembe    3

Stališče Sveta

Uvodna izjava 5

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(5) Ob upoštevanju verjetnega razvoja obsega dela bi morali število sodnikov Splošnega sodišča določiti tako, da bo ob koncu tristopenjskega procesa znašalo 56, pri čemer se razume, da ne moreta biti na Splošnem sodišču v nobenem trenutku več kot dva sodnika, imenovana na predlog iste države članice.

(5) Ob upoštevanju razvoja obsega dela Splošnega sodišča bi morali število sodnikov določiti tako, da bo ob koncu tristopenjskega procesa znašalo 56, tj. dva sodnika, ki sta oba imenovana na predlog posamezne države članice, pri čemer se razume, da ne moreta biti na Splošnem sodišču v nobenem trenutku več kot dva sodnika, imenovana na predlog iste države članice.

Predlog spremembe    4

Stališče Sveta

Uvodna izjava 5a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(5a) Dodatne sodnike bi bilo treba imenovati na podlagi njihove neodvisnosti, nepristranskosti in strokovnosti, ob upoštevanju ustreznosti strokovnega znanja in osebnostnih lastnosti ter njihovega poznavanja pravnih sistemov Evropske unije in držav članic, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov v celotni sestavi sodišča.

Predlog spremembe    5

Stališče Sveta

Uvodna izjava 7

Stališče Sveta

Predlog spremembe

(7) Septembra 2016 bi bilo treba pristojnost za odločanje na prvi stopnji v zadevah v zvezi z javnimi uslužbenci Unije in mesta sedmih sodnikov na Sodišču za uslužbence Evropske unije na podlagi prihodnje zakonodajne zahteve Sodišča prenesti na Splošno sodišče.

(7) Kot je Sodišče že napovedalo, bo predložen dodaten zakonodajni predlog za določitev vseh podrobnih pravil za prenos Sodišča za uslužbence Evropske unije, vključno z njegovimi sedmimi sodniškimi mesti, osebjem in viri.

Predlog spremembe    6

Stališče Sveta

Uvodna izjava 8a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(8a) Delne zamenjave v sestavi Splošnega sodišča bi morale biti organizirane tako, da bi vlade držav članic postopoma začele imenovati po dva sodnika za isto delno zamenjavo. Da bi pri tem zagotovili ravnotežje med ženskami in moškimi na tem sodišču [skupna izjava z dne ...*], bi si morale vlade držav članic prizadevati, da izberejo po eno žensko in enega moškega, če so upoštevani pogoji in postopki, določeni s Pogodbo. Člen 19(2) Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima Sodišče najmanj po enega sodnika iz vsake države članice. Ker ta sistem že zagotavlja jasno geografsko ravnotežje, bi bilo treba dodatne sodnike imenovati predvsem na podlagi njihovega strokovnega znanja in osebnostnih veščin ter ob upoštevanju poznavanja pravnih sistemov Evropske unije in njenih držav članic; šele nato pa bi bilo treba upoštevati njihovo državljanstvo.

 

__________________

 

* UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe.

Predlog spremembe    7

Stališče Sveta

Uvodna izjava 9a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(9a) Imenovati bi bilo treba devetnajst strokovnih sodelavcev, da bi lahko imel vsak sodnik dodatnega strokovnega sodelavca (upoštevajoč imenovanje devetih strokovnih sodelavcev v letu 2014), ureditev, ki na Sodišču že obstaja.

Predlog spremembe    8

Stališče Sveta

Člen 1 – točka 2a (novo)

Protokol št. 3

Člen 48

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(2a) V členu 48 se doda naslednji odstavek:

 

„Pred zamenjavo Splošnega sodišča leta 2019, s katero bo potrjena odločitev o dodelitvi devetih dodatnih sodnikov temu sodišču, se izvede študija, da se ugotovi, ali je ta dodelitev glede na obseg dela tega sodišča potrebna.“

Predlog spremembe    9

Stališče Sveta

Člen 1 – točka 2a (novo)

Protokol št. 3

Člen 48a (novo)

 

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

(2b) Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 48a

 

Imenovanje države članice je dopustno le, če se v primeru, da je treba na predlog te države članice imenovati dva kandidata hkrati, za vsak spol imenuje po en kandidat ali en kandidat, ki je nasprotnega spola od sodnika, ki ostaja na Splošnem sodišču, kadar imenovanje za mesto drugega sodnika na predlog te države članice ne poteka hkrati z imenovanjem za mesto prvega sodnika.“

Obrazložitev

Glej odstavek 15 Poročila o ženskah pri sprejemanju političnih odločitev (2011/2295(INI)) (PIETIKÄINEN), sprejeto 3. februarja 2012 na plenarnem zasedanju, ki „poziva države članice, naj spodbujajo pozitivne ukrepe, vključno s pravno zavezujočimi ukrepi, za zagotavljanje enakopravne zastopanosti v vseh upravljavskih organih in na javnih funkcijah in naj razvijejo orodja za spremljanje imenovanj in volitev z vidika vprašanj spolov“.

Predlog spremembe    10

Stališče Sveta

Člen 2

Stališče Sveta

Predlog spremembe

Mandat dodatnih sodnikov Splošnega sodišča, imenovanih v skladu s členom 48 Protokola (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije, je naslednji:

Mandat dodatnih sodnikov Splošnega sodišča, imenovanih v skladu s členom 48 Protokola (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije, je naslednji:

(a) mandat šestih od dvanajstih dodatnih sodnikov, ki so imenovani po4, se izteče 31. avgusta 2016. Teh šest sodnikov se izbere z žrebom. Mandat preostalih šestih sodnikov se izteče 31. avgusta 2019;

a) mandat šestih od dvanajstih dodatnih sodnikov, ki so imenovani po*, se izteče 31. avgusta 2016. Teh šest sodnikov se izbere tako, da vlade šestih držav članic imenujejo vsaka po dva sodnika za delno zamenjavo v sestavi Splošnega sodišča v letu 2016. Mandat preostalih šestih sodnikov se izteče 31. avgusta 2019;

(b) mandat treh od sedmih dodatnih sodnikov, ki so imenovani s 1. septembrom 2016, se izteče 31. avgusta 2019. Ti trije sodniki se izberejo z žrebom. Mandat preostalih štirih sodnikov se izteče 31. avgusta 2022;

(b) mandat treh od sedmih dodatnih sodnikov, ki so imenovani s 1. septembrom 2016, se izteče 31. avgusta 2019. Ti trije sodniki se izberejo tako, da vlade treh držav članic imenujejo vsaka po dva sodnika za delno zamenjavo v sestavi Splošnega sodišča v letu 2019. Mandat preostalih štirih sodnikov se izteče 31. avgusta 2022;

(c) mandat štirih od devetih dodatnih sodnikov, ki so imenovani s 1. septembrom 2019, se izteče 31. avgusta 2022. Ti štirje sodniki se izberejo z žrebom. Mandat preostalih petih sodnikov se izteče 31. avgusta 2025.

(c) mandat štirih od devetih dodatnih sodnikov, ki so imenovani s 1. septembrom 2019, se izteče 31. avgusta 2022. Ti štirje sodniki se izberejo tako, da vlade štirih držav članic imenujejo vsaka po dva sodnika za delno zamenjavo v sestavi Splošnega sodišča v letu 2022. Mandat preostalih petih sodnikov se izteče 31. avgusta 2025.

__________________

__________________

4 UL: vstavite "1. septembru 2015" ali, začetek veljavnosti te uredbe, če je ta datum po 31. avgustu 2015.

* UL: prosimo, vstavite "1. septembru 2015" ali, začetek veljavnosti te uredbe, če je ta datum po 1. septembru 2015.

Predlog spremembe    11

Stališče Sveta

Člen 2a (novo)

Stališče Sveta

Predlog spremembe

 

Člen 2a

 

1. Sodišče skupaj z zunanjim sodelavcem do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi za Evropski parlament, Svet in Komisijo poročilo o delovanju Splošnega sodišča.

 

V tem poročilu se osredotoči predvsem na uspešnost Splošnega sodišča ter na nujnost in učinkovitost povečanja števila sodnikov na 56, uporabo in učinkovitost virov ter ustanovitev nadaljnjih posebnih senatov in/ali druge strukturne spremembe.

 

Za ustrezno spremembo svojega statuta vloži Sodišče zakonodajne predloge.

 

2. Sodišče do [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi za Parlament, Svet in Komisijo poročilo o morebitnih spremembah dodelitve pristojnosti za predhodne sodbe iz člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

OBRAZLOŽITEV

Uvod in obrazložitev

1 - Leta 2011 je Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče) sprožilo zakonodajno pobudo za spremembo svojega statuta, ki bi omogočil imenovanje 12 dodatnih sodnikov Splošnega sodišča. Sodišče je takrat navedlo potrebo po zmanjšanju števila zadev na sodnika in trajanja njihovega mandata na Splošnem sodišču. Leta 2013 je svojo zahtevo zmanjšalo na devet sodnikov, s čimer so se strinjali Svet Evropske unije (v nadaljevanju Svet), Evropska komisija in Evropski parlament. Parlament je sicer na prejšnjem zasedanju v prvi obravnavi odobril 12 dodatnih sodnikov, Svet pa teh sodnikov ni nikoli imenoval, ker se države članice niso dogovorile o njihovi izbiri, saj je vsaka država želela imenovati "svojega" sodnika in število imenovanih sodnikov (12) ni ustrezalo številu držav članic (28). Sodišče EU je zato oktobra 2014 predlagalo podvojitev števila sodnikov Splošnega sodišča (28 več) v treh fazah in ukinitev Sodišča za uslužbence Evropske unije. Svet se je s tem predlogom, ki je obravnavano v tem poročilu, nemudoma strinjal.

2 - Prvo vprašanje v zvezi s predlogom Sodišča je določiti, katero vprašanje želi rešiti. Treba je ugotoviti, ali je težava s Splošnim sodiščem zaradi pomanjkanja sodnikov, ali pa gre za vprašanje, ki izhaja iz Sveta, saj ni zmožen določiti števila imenovanj, ki ne ustreza številu njegovih članic. Dejansko ni logično, da bi le devet dodatnih sodnikov iz leta 2013 zadostovalo za rešitev težav Splošnega sodišča, leta 2014 pa se je kar naenkrat zahtevalo 28 dodatnih sodnikov in ukinitev drugega sodišča. Drugače povedano, Splošno sodišče je leta 2011 zahtevalo dvanajstih dodatnih sodnikov, leta 2013 se je strinjalo, da jih zadostuje devet, leta 2014 pa jih je zahtevalo 28 in ukinitev Sodišča za uslužbence. Nihče ne more zares verjeti, da je tako velika sprememba števila sodnikov povezana z vprašanjem nerešenih primerov na Splošnem sodišču. Če bi bilo v Svetu 38 članic, bi potem zahtevali enako število sodnikov; če bi jih bilo 21, bi jih zahtevali prav toliko. Težava je očitno pri Svetu, ki lahko trajno rešitev za Splošno sodišče sprejme le, če lahko vsaka država članica imenuje "svojega" sodnika, tudi če končno število sodnikov očitno presega dejanske potrebe Splošnega sodišča (gl. priložene najnovejše statistične podatke o Splošnem sodišču).

3 - Zato bi moral Evropski parlament iz različnih razlogov zavrniti stališče Sveta. Prvič zato, ker izraža globoko nespoštovanje denarja evropskih davkoplačevalcev. V času, ko EU nalaga ostre varčevalne ukrepe, s katerimi želi uravnati proračune države članic, in države poziva k zmanjšanju javne porabe, je nesmiselno, da bi nepremišljeno večala porabo, saj evropska javnost tega ne bi dobro sprejela. S predlagano podvojitvijo števila sodnikov bi se povečalo tudi število strokovnih sodelavcev in pomočnikov, in sicer za več kot sto. S predlagano podvojitvijo sodnikov bi število strokovnih sodelavcev in pomočnikov naraslo nad 100. Glede na to, da stroški vodenja vsake pisarne znašajo več kot 1 milijon EUR na leto, bi se strukturni odhodki EU s tem povečali za več kot 20 milijonov EUR na leto.

Če so vse druge institucije pristale na to, da število zaposlenih zmanjšajo za približno 5 %, svoje proračune pa za okoli 0,5 %, ni razloga, da bi Sodišče EU svoj proračun neupravičeno tako močno povečalo.

Dodatni razlog, da mora Parlament predlog Sodišča zavrniti, je povezan z dostojnostjo samega sodnega organa, zlasti s prestižem in spoštovanjem do sodišč. Unija dejansko ne bi smela imenovati sodnikov na enak način kot politične komisarje. Sodniki niso komisarji iz držav članic in zato jih ne bi smeli imenovati na enak način. . Izbirati bi jih morali glede na tehnično in pravno strokovno znanje, ki zagotavlja kakovost sprejemanja odločitev, pri njihovi izbiri pa bi morali upoštevati tudi njihovo osebnost, da bi zagotovili poštenost, odkritost, nepristranskost in odpornost na pritiske, ki so jim lahko izpostavljeni. Skratka, izbrati bi jih bilo treba zaradi njihovega poguma in neodvisnosti. Zato sodniki ne bi smeli biti imenovani dvakrat, temveč za enkraten devetletni mandat. Obstaja zelo upravičen strah, da bi lahko sodnik v primeru ponovnega imenovanja svoje naloge opravljal tako, da bi ugajal tistim, ki so ga imenovali, in si s tem pridobil ponovno imenovanje. Tudi pri imenovanjih bi moral biti poseben poudarek na enakosti spolov. Ni jasno, zakaj bi morali pravico v EU deliti predvsem moški. Na sodiščih EU bi moralo biti število sodnikov in sodnic popolnoma enako.

4 - Zahteva Sodišča ni resnični zakonodajni predlog, prvič in predvsem zato, ker je bila izražena v obliki preprostega pisma, naslovljenega na italijansko predsedstvo Sveta oktobra 2014. Pismo ni ustrezna oblika za uradno sprožitev zakonodajne pobude. Tudi če bi bil tak postopek ustrezen, bi moral predlog zaradi vsebine veljati kot nova zakonodajna pobuda, kar pomeni, da bi bilo treba sprožiti popolnoma nov postopek. Dejansko sedaj predmet razprave ni imenovanje dvanajstih dodatnih sodnikov, temveč imenovanje 28 sodnikov in ukinitev posebnega sodišča. V tovrstnih primerih, ko gre za zakonodajni predlog z novo vsebino (gre za popolnoma novo temo, o kateri se prvič razpravlja), je ogrožena postopkovna zakonitost celotnega postopka (glej korespondenco v prilogi v zvezi z upoštevanjem postopkovnih obveznosti). "Oblika je najhujši sovražnik arbitrarnosti."

5 - Poleg tega bi bilo treba pred izvedbo tovrstne reforme glede na načrtovano temeljitost in obseg izvesti oceno učinka, s katero bi se sozakonodajalca (Svet in Parlament) seznanila o nujnosti, obsegu, stroških in drugih posledicah. Vendar ta študija, ki jo Sodišče EU obljublja že od leta 2011, ni bila nikoli opravljena. Zato ta zakonodajna pobuda ni dovolj pregledna z notranjega in zunanjega vidika (zopet gl. prilogo glede skladnosti s postopkovnimi obveznostmi).

Iz celotnega zakonodajnega postopka je razvidno, da noben posvetovalni organ, s katerim bi se bilo treba posvetovati, ni komentiral predlogov Sodišča (28 dodatnih sodnikov in ukinitev sodišča za uslužbence). Komisija je leta 2011 podala komentar (o imenovanju dodatnih 12 sodnikov), pri čemer se ni posvetovala niti s sodniki obeh sodišč (Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence) in njihovim osebjem, ki jih predlog neposredno zadeva. Kako se lahko predlaga reforma za ukinitev enega sodišča in povečanje števila sodnikov drugega sodišča na 28, če je bil pristojni posvetovalni organ zaprošen le za mnenje v zvezi s predlogom za povečanje števila sodnikov za dvanajst, ne pa tudi za ukinitev Sodišča za uslužbence? Ali bi lahko Svet in Parlament zgolj na podlagi pisma predsednika Sodišča nemudoma ponižno odobrila celotni predlog, t.j. ukinitev enega sodišča EU in podvojitev števila sodnikov drugega brez kakršne koli objektivne analize vseh morebitnih posledic, zlasti finančnih?

Ta zakonodajni predlog bi bil v primeru sprejetja slab zgled, saj bi šlo za dvojna merila. EU si pridržuje pravico, da po nepotrebnem poveča svoje stroške, medtem ko nekaterim državam članicam nalaga stroge varčevalne ukrepe, ki zahtevajo odpuščanja, zmanjševanje plač in drugih plačil.

6 - Poleg tega, da je predlog Sodišča resnično pomanjkljiv, je treba poudariti, da bi imela njegova uresničitev resne dolgoročne posledice za sodni sistem EU. Številni vidiki predloga (struktura sodišča, finančne posledice) zahtevajo resno in nepristransko študijo učinka in oceno, ki nista bili opravljeni. Opravljena ni bila niti analiza stroškov in koristi ali kakršna koli druga ocena učinka. Izvedba zunanje in neodvisne študije je pogoj za to, da lahko zakonodajalec oceni vse posledice zakonskih določb. Parlament brez te študije ne bi smel odobriti predloga o podvojitvi števila sodnikov in ukinitvi Sodišča za uslužbence. Tovrstne reforme se ne bi smele uvajati skozi stranska vrata.

Treba je poudariti, da Sodišče za uslužbence uspešno deluje že več kot deset let: njegovo uspešnost je potrdil tudi sam predsednik Sodišča). Pravna podlaga za specializirana sodišča so Pogodbe EU, zato ni jasno, zakaj naj bi bilo Sodišče za uslužbence nenadoma ukinjeno. Poleg tega bi bilo treba preučiti možnost ustanovitve novih specializiranih sodišč, zlasti sodišča za blagovne znamke in patente.

Tudi Sodišče navaja, da predlog o ukinitvi Sodišča za uslužbence izhaja iz blokade v Svetu v zvezi z imenovanjem in ponovnim imenovanjem sodnikov. Poleg odločitve o podvojitvi števila sodnikov Splošnega sodišča je torej razlog za ukinitev Sodišča za uslužbence nezmožnost Sveta, da bi imenoval sodnike in ne dejanska uspešnost tega sodišča. Ker se Svet ni zmožen prilagoditi realnosti, poskuša doseči, da se realnost prilagodi njegovemu rigidnemu delovanju.

Z ukinitvijo Sodišča za uslužbence bi opustili sistem specializiranih sodišč, ki je določen v Pogodbi iz Nice in Lizbonski pogodbi, čeprav je splošno znano, da specializirana sodišča pomenijo kakovostnejše razsojanje, poleg tega tudi ni pravne podlage za ukinitev sodišča. Pogodba določa le ustanovitev specializiranih sodišč, ne pa tudi njihove ukinitve.

7 - Podatki Sodišča o nerešenih zadevah na Splošnem sodišču in njihovem povprečnem trajanju se ne skladajo s podatki, ki so jih predsednik in sodniki tega sodišča predstavili na predstavitvi na seji Odbora za pravne zadeve v Strasbourgu, na katero jih je povabil poročevalec. Ni jasno, zakaj je Svet popolnoma ignoriral dokument Splošnega sodišča, v katerem je izrazil nasprotovanje reformi, kot jo predlaga Sodišče, in obrazložitve iz Strasbourga, ter se pri tem skliceval na podana dejstva in podatke, ki so v nasprotju s podatki Sodišča (gl. dokumentacijo v prilogi). Glede na to, da sta sodišči zagotovili nasprotujoče si podatke, bi bilo najbolj logično, da se pred sprejetjem kakršne koli odločitve ravna previdno in ugotovi, kateri podatki so pravilni in kateri napačni. Na žalost Sveta tega ni storil. Namesto tega je nepremišljeno sprožil postopek za sodno reformo. Pravni strokovnjaki in sama evropska javnost bodo težko sprejeli odločitev o podvojitvi števila sodnikov Splošnega sodišča, saj celo sodniki tega sodišča temu nasprotujejo in zagotavljajo, da bi za rešitev blokade zadostovalo že nekaj novih uslužbencev. V vsakem primeru je število zadev, predloženih vsem trem sodiščem, upadlo zaradi števila zadev, v katerih so ta sodišča izrekla sodbo. Zato ni nobene domnevne nujnosti za podvojitev števila sodnikov.

Treba je ponovno poudariti, da se je učinkovitost Splošnega sodišča od leta 2013 in zlasti v letu 2014 bistveno izboljšala, pri čemer je število sodnikov ostalo nespremenjeno. Razlog za to je lahko zgolj zaposlitev devetih novih strokovnih sodelavcev, ki so pripomogli k zaključku več kot stotih zadev samo v letu 2014. Po podatkih Splošnega sodišča je število zadev, v katerih je bila izrečena sodba v prvi polovici tega leta, večje kot število novih zadev, predloženih temu sodišču. Naj še enkrat poudarimo, da domnevna nujnost, ki jo tako pogosto navaja Sodišče EU, ne obstaja več. Zato bi bila primernejša rešitev zaposlitev dodatnega osebja v sodnem tajništvu in prevajalski službi ter predvsem imenovanje 19 dodatnih strokovnih sodelavcev, s čimer bi vsak sodnik dobil dodatnega strokovnega sodelavca, upoštevajoč devet sodelavcev, zaposlenih leta 2014). Na ta način bi bistveno omejili fiskalne posledice predlaganega ukrepa in bi ga hkrati zlahka spremenili (gl. dokumentacijo v prilogi).

8 - Argument glede nadomestil zaradi morebitnih zamud Splošnega sodišča pri izrekanju sodb je čisto izkrivljanje resnice, saj morajo biti za izplačljivost nadomestil storjena (i) dejanska škoda, (ii) izhajati mora iz nezakonitega dejanja (ali opustitve dejanja) in (iii) krivdno ravnanje, poleg tega pa mora biti med temi dejstvi in škodo ugotovljena (iv) ustrezna vzročnost; tisti, ki zahtevajo nadomestilo, morajo domnevno škodo dokazati. Iz sodne prakse je razvidno, kako težko je to dokazati. Poleg tega tudi Evropsko sodišče za človekove pravice meni, da so stranke upravičene do nadomestila zaradi sodnih zamud le v primeru, da zamuda presega pet let. Kolikor smo seznanjeni, trajanje obravnav zadev na Splošnem sodišču na splošno ne preseže pet let, ampak ravno nasprotno.

9 - Ni jasno, kako se lahko predlaga tako obsežna reforma brez ustreznih predhodnih priprav in brez ugotavljanja posledic na vseh področjih. Kako naj pred javnostjo upravičimo ustvarjanje več kot 100 visoko plačanih delovnih mest (sodnikov, strokovnih sodelavcev in pomočnikov), ko pa je jasno, da bodo številni med njimi, tudi sodniki, kmalu tehnično premalo zaposleni, saj ne bodo imeli dovolj dela? Glede na to, da posamezni sodnik Splošnega sodišča v povprečju odloča v 25 zadevah na leto (kar je bistveno manj v primerjavi z višjimi sodišči v državah članicah), ali ni ta zakonodajni predlog žalitev evropskih davkoplačevalcev? Glede na to, da število vloženih zadev upada, koliko sodb bo vsak sodnik izrekel na leto? Kako se bo javnost odzvala na EU kot odgovorno za to morebitno povečanje?

Sodišče v sedanjih razmerah od sozakonodajalca zahteva, naj brez vsakršne dejanske ali zakonske podlage sprejme odločitev, ki je izredno draga, kompleksna in težko reverzibilna.

Sozakonodajalec mora sprejeti uravnotežene ukrepe, ki so sorazmerni z izzivi, pri tem pa spoštovati denar evropskih davkoplačevalcev. Ti ukrepi morajo biti dolgoročno trajnostni.

Novi zakonodajni predlog bi lahko v primeru sprejetja ogrozil ureditev evropskega pravosodja, ugled EU in njen način porabe davkoplačevalskega denarja.

Zato so bili oblikovani naslednji pogoji.

Sklepi in priporočila

V skladu s členoma 66(6) ter 69(1) in (2)(a), (c) in (d) Poslovnika Evropskega parlamenta poročevalec predlaga naslednje sklepe in priporočila:

1 - Zavrnitev predloga o podvojitvi števila sodnikov Splošnega sodišča in ukinitvi Sodišča za uslužbence, zato bi bilo treba v skladu s členom 69(2)(a) in (d) prenoviti stališče, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi. Sodišče mora utemeljiti natančno število sodnikov, ki se jih dejansko potrebuje, pri čemer je treba upoštevati naknadno spremembo razmer, namreč zmanjšanje števila novih zadev za predložitev in razsojanje.

2 - Zavrnitev predloga o ukinitvi Sodišča za uslužbence, ker v Pogodbi za to ni ustrezne pravne podlage. Sodniki, ki so že bili imenovani, morajo nemudoma nastopiti mandat, in imenovati je treba manjkajoče sodnike. Poleg tega je treba ustanoviti strokovni odbor, ki bi ocenil prednosti in pomanjkljivosti ustanovitve novega specializiranega sodišča za blagovne znamke, patente in intelektualno lastnino.

3 - V skladu s členom 69(2)(c) Poslovnika se priporoča zaposlitev 19 novih strokovnih sodelavcev, kar pomeni en dodatni strokovni sodelavec za posameznega sodnika (leta 2014 jih je bilo že imenovanih devet). Ta rešitev je na Sodišču že v veljavi. Priporoča se tudi povečanje osebja v sodnem tajništvu in prevajalskih službah.

4 - Priporoča se ustanovitev skupnega strokovnega odbora Parlamenta in Sveta, ki bi ocenil splošno delovanje pravosodnega sistema EU in oblikoval priporočila za izboljšave ob upoštevanju naslednjega:

a) – Imenovanje sodnikov na podlagi javnih razpisov, namenjenih uglednim profesorjem prava in sodnikom višjih sodišč iz vsake države članice.

b) – Imenovanje sodnikov za devetletni mandat brez možnosti ponovnega imenovanja ali podaljšanja mandata.

c) – Dosledno spoštovanje načela enakosti spolov pri imenovanju sodnikov.

5 - Priporoča, da odslej Komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) podrobno pregleda vsa sodišča EU pod enakimi pogoji kot sodišča držav članic Sveta Evrope.

Priloge: Za celovito razumevanje postopka se prilaga vsa dokumentacija in izmenjana korespondenca v zvezi s tem primerom od začetka obravnave v parlamentu do datuma v prilogi.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Statuta Sodišča Evropske unije zaradi povečanja števila sodnikov na Splošnem sodišču

Referenčni dokumenti

09375/1/2015 – C8-0166/2015 – 2011/0901B(COD)

Datum 1. obravnave EP – št. P

15.4.2014                     T7-0358/2014

Predlog Komisije

02074/2011 - C7-0126/2012

Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju

9.7.2015

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

9.7.2015

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

António Marinho e Pinto

3.9.2014

 

 

 

Obravnava v odboru

24.9.2014

11.11.2014

23.3.2015

14.7.2015

 

15.9.2015

 

 

 

Datum sprejetja

8.10.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Julia Reda, József Szájer, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Constance Le Grip, Stefano Maullu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jarosław Wałęsa

Datum predložitve

14.10.2015

(1)

Sprejeta besedila, 15.4.2014, P8_TA(2014)0358.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov