POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2494/95

    26.10.2015 - (COM(2014)0724 – C8-0283/2014 – 2014/0346(COD)) - ***I

    Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
    Poročevalec: Roberto Gualtieri


    Postopek : 2014/0346(COD)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A8-0313/2015
    Predložena besedila :
    A8-0313/2015
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2494/95

    (COM(2014)0724 – C8-0283/2014 – 2014/0346(COD))

    (Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

    Evropski parlament,

    –  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0724),

    –  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0283/2014),

    –  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    –  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 1. junija 2015[1],

    –  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

    –  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0313/2015),

    1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

    2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

    3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

    Predlog spremembe 1

    PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[2]*

    k predlogu Komisije

    ---------------------------------------------------------

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2494/95

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 338(1) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[3],

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)  Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin (HICP) so izdelani za merjenje inflacije na usklajen način v vseh državah članicah. Komisija in Evropska centralna banka uporabljata HICP v svoji oceni stabilnosti cen v državah članicah v skladu s členom 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

    (1a)  HICP se uporablja za ocenjevanje nacionalne konkurenčnosti kot del postopka Komisije v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.

    (1b)  Kakovostni statistični podatki in njihova primerljivost so temeljna javna dobrina za vse državljane, raziskovalce in upravljavce javnih politik v Uniji.

    (2)  Evropski sistem centralnih bank (ESCB) uporablja HICP kot indeks za merjenje doseganja cilja stabilnosti cen ESCB v skladu s členom 127(1) Pogodbe, kar je zlasti pomembno za opredelitev in izvajanje monetarne politike Unije v skladu s členom 127(2) Pogodbe. V skladu s členoma 127(4) in 282(5) Pogodbe bi se morala Komisija posvetovati z Evropsko centralno banko (ECB) o predlaganih aktih Unije na področju njenih pristojnosti.

    (2a)  Čeprav v Pogodbi ni opredelitve stabilnosti cen, je po navedbi sveta ECB iz leta 1998 stabilnost cen opredeljena kot medletno povečanje HICP v euroobmočju, ki je manjše od 2 %. Leta 2003 se je svet ECB odločil, da si bo s ciljem stabilnosti cen prizadeval za srednjeročno ohranjanje stopnje inflacije blizu 2 %, vendar pod to vrednostjo.

    (3)  Uredba Sveta (ES) št. 2494/95[4] je vzpostavila skupni okvir za uvedbo harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin. Ta pravni okvir je treba prilagoditi sedanjim potrebam in tehničnemu napredku, med drugim s povečanjem ustreznosti in primerljivosti HICP, pa tudi s spremljanjem širšega nabora dodatnih kazalnikov, potrebnih za merjenje, analiziranje in napovedovanje inflacije, ki jih je treba oblikovati na harmonizirani osnovi.

    (4)  Ta uredba upošteva program Komisije za boljšo pravno ureditev in zlasti sporočilo Komisije o pametni pravni ureditvi v Uniji[5].. Na statističnem področju je Komisija določila poenostavitev in izboljšanje regulativnega okolja na področju statistike kot prednostno nalogo[6]..

    (5)  HICP in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah (HICP-CT) bi bilo treba razčleniti po kategorijah evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP). Ta razvrstitev bi morala zagotoviti, da bodo vse evropske statistike v zvezi z zasebno potrošnjo skladne in primerljive. Klasifikacija ECOICOP bi morala biti skladna tudi s klasifikacijo COICOP Združenih narodov, ki je mednarodni standard, ki razvršča individualno potrošnjo po namenu, in bi jo zato bilo treba prilagoditi spremembam COICOP Združenih narodov.

    (6)  ▌HICP, kot je opredeljen zdaj, temelji na opazovanih cenah, ki vključujejo tudi davke na proizvode. Zato spremembe davčnih stopenj na proizvode vplivajo na inflacijo. Za analizo inflacije in oceno konvergence v državah članicah je treba zbirati tudi informacije o vplivu davčnih sprememb na inflacijo. V ta namen bi bilo treba HICP dodatno izračunati na podlagi cen stalnih davčnih stopenj.

    (7)  Določanje indeksov cen za stanovanjske nepremičnine, zlasti za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (indeksi OOH), je pomemben korak k boljši ustreznosti in primerljivosti HICP znotraj Unije in na mednarodni ravni. Indeksi cen stanovanjskih nepremičnin so osnova, potrebna za izdelavo indeksov OOH. Poleg tega so indeksi cen stanovanjskih nepremičnin tudi sami po sebi pomembni kazalniki. Če bi stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, izpustili iz HICP, bi to lahko pomenilo, da indeksi ne bi bili primerljivi po državah članicah, s čimer bi ogrozili spremljanje ključnih pojavov v Uniji, kot so konkurenčnost in, širše, makroekonomska neravnovesja. Na podlagi ugotovitev poročila o tem, ali so indeksi cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, primerni za vključitev v HICP, kot določa člen 6(2) Uredbe Komisije (EU) št. 93/2013[7], bi bilo treba pripraviti poseben načrt za vključitev indeksov cen stanovanjskih nepremičnin v okvir HICP.

    (7a)  Zgodnje okvirne informacije o mesečnem HICP v obliki hitrih ocen so bistvenega pomena za monetarno politiko v euroobmočju. Zato bi morale države članice euroobmočja zagotoviti hitre ocene vedno, ko je to potrebno.

    (7b)  HICP, kot je opredeljen zdaj, ni indeks življenjskih stroškov. Vendar bi glede na spodbudne pilotne študije o harmoniziranih indeksih življenjskih stroškov morali omogočiti, da se indeks HICP podpre s pomembnim analitičnim orodjem za spremljanje osnovnih trendov v zvezi z inflacijo, saj so srednje- in dolgoročni inflacijski trendi tesno povezani s trendi življenjskih stroškov.

    (8)  Referenčno obdobje cenovnih indeksov bi bilo treba redno posodabljati ▌. Pravila za referenčna obdobja harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov, vključena v različnih časovnih obdobjih, bi bilo treba določiti, da se zagotovi primerljivost in ustreznost dobljenih indeksov.

    (9)  Da bi okrepili postopno harmonizacijo indeksov cen življenjskih potrebščin, bi bilo treba začeti izvajati pilotne študije za oceno izvedljivosti uporabe dodatnih osnovnih informacij ali novih metodoloških pristopov. Komisija bi morala sprejeti potrebne ukrepe in poiskati ustrezne spodbude za pilotne študije, vključno s finančno podporo.

    (10)  Smernice o različnih fazah priprave visokokakovostnih harmoniziranih indeksov bi bilo treba navesti v metodološkem priročniku za pomoč državam članicam pri pripravi primerljivih indeksov cen življenjskih potrebščin. Metodološki priročnik bi morala vzpostaviti Komisija (Eurostat) v tesnem sodelovanju z državami članicami v okviru evropskega statističnega sistema in bi ga bilo treba redno posodabljati. V letnem popisu HICP iz člena 9(2)(b) te uredbe bi morale države članice obvestiti Komisijo (Eurostat) o razlikah med uporabljenimi statističnimi metodami in tistimi, ki jih priporoča metodološki priročnik.

    (11)  Evropska komisija (Eurostat) bi morala preveriti vire in metode, ki jih države članice uporabljajo za izračun harmoniziranih indeksov, in bi morala spremljati izvajanje pravnega okvira v državah članicah. Komisija (Eurostat) bi zato morala vzdrževati reden dialog s statističnimi organi držav članic.

    (12)  Za oceno, ali so podrobni harmonizirani indeksi, ki so jih predložile države članice, dovolj primerljivi, so bistvene osnovne informacije. Poleg tega pri razumevanju harmoniziranih indeksov in nadaljnjem izboljšanju njihove kakovosti vsem deležnikom pomagajo pregledne metode in prakse priprave, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi bilo treba določiti niz pravil za sporočanje harmoniziranih metapodatkov.

    (13)  Da bi zagotovili kakovost harmoniziranih indeksov, bi morale Komisija (Eurostat), nacionalne centralne banke in Evropska centralna banka izmenjati zaupne podatke in metapodatke v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.[8]..

    (14)  Ker cilja te uredbe, to je oblikovanje skupnih statističnih standardov za harmonizirane indekse, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč ga je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

    (15)  Da bi se zagotovila primerljivost klasifikacije individualne potrošnje po namenu, ki se uporablja za razčlenitev HICP in HICP-CT, na mednarodni ravni, in prilagoditev spremembam COICOP ZN, da bi se spremenil seznam podindeksov ECOICOP, ki jih ni treba pripraviti, in da bi se na podlagi ovrednotenja pilotnih študij izboljšale kakovost podatkov in sestava osnovnih informacij ter metodologija za večjo ustreznosti in primerljivost indeksov, pa tudi da bi se razširil obseg HICP z vključitvijo indeksov cen stanovanjskih nepremičnin, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s harmoniziranimi indeksi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

    (16)  Za zagotovitev popolne primerljivosti indeksov cen življenjskih potrebščin so potrebni enotni pogoji za razčlenitev HICP in HICP-CT po kategorijah ECOICOP, za uporabljeno metodologijo pri pripravi harmoniziranih indeksov, za informacije, ki jih zagotavljajo statistične enote, za zagotavljanje uteži in metapodatkov o utežeh, za vzpostavitev letnega časovnega razporeda za predložitev harmoniziranih indeksov in podindeksov, za standarde za izmenjavo podatkov in metapodatkov, za enotne pogoje za revizije ▐ in za tehnične zahteve za zagotavljanje kakovosti v zvezi z vsebino letnih poročil o kakovosti, za rok za predložitev poročila Komisiji (Eurostatu) in za strukturo popisa. Da bi zagotovili takšne enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[9].

    (16a)  Za nekatere podindekse ECOICOP trenutno ni potrebe, da bi jih pripravile vse ali nekatere države članice, ker ne zajemajo denarnih izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev ali ker metodologija še ni dovolj harmonizirana. Možno pa je, da bo metodologija v prihodnosti bolj harmonizirana, bodisi na podlagi zakonodaje Unije ali zaradi dejanske konvergence metodoloških pristopov. V tem primeru bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za spremembo te uredbe, da bi priprava ustreznih podindeksov ECOICOP postala obvezna.

    (17)  Pri sprejemanju izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov v skladu s to uredbo bi morala Komisija zagotoviti, da ti delegirani akti ne nalagajo znatnega dodatnega bremena državam članicam in dajalcem podatkov, prav tako pa se zaradi njih veljavni temeljni konceptualni okvir ne bi smel spremeniti in preseči, kar določa ta uredba. Pri sprejemanju in izvajanju teh delegiranih aktov bi bilo treba v celoti upoštevati analizo stroškov in učinka.

    (18)  V okviru člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 je bil Odbor za evropski statistični sistem pozvan, naj predloži svoje strokovne smernice.

    (19)  Uredbo (ES) št. 2494/95 bi bilo treba razveljaviti.

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1Vsebina

    Ta uredba določa skupni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin (indeksi cen HICP, HICP-CT, OOH) in indeksov cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) na ravni Unije, nacionalni in podnacionalni ravni.

    Člen 2Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (a)  „razvoj statistike“ pomeni določitev in izboljšanje statističnih metod, standardov in postopkov, ki se uporabljajo za pripravo in izkazovanje statistike, z namenom oblikovanja novih statističnih ukrepov in kazalnikov;

    (b)  „priprava statistike“ pomeni vse korake, ki so vključeni v pripravo statistike, vključno z zbiranjem, shranjevanjem, obdelavo in analizo statističnih podatkov;

    (c)  „izkazovanje statistike“ pomeni dejavnost, s katero se uporabnikom omogoči dostop do statistik, statističnih analiz in informacij, ki niso zaupne;

    (d)  „proizvodi“ pomenijo blago in storitve, kot so opredeljeni v odstavku 3.01 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[10] (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010);

    (e)  „cene življenjskih potrebščin“ pomeni nakupne cene, ki jih gospodinjstva plačajo za nakup posameznih proizvodov z denarnimi transakcijami;

    (ea)  „cena stanovanjske nepremičnine‟ pomeni transakcijsko ceno stanovanja, ki ga kupi gospodinjstvo;

    (f)  „nakupna cena“ pomeni ceno, ki jo kupec dejansko plača za proizvode, vključno z vsemi davki z odbitkom subvencij na proizvode, potem ko so bili odšteti vsi popusti za nakupe v velikih količinah ali zunajsezonske nakupe od standardne cene ali stroškov, brez obresti ali zaračunanih storitev, ki so bile dodane po kreditni pogodbi, in brez dodatnih plačil, nastalih zaradi neplačila v roku, določenem v času nakupa;

    (g)  „harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP)“ pomeni primerljivi indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga pripravlja vsaka država članica;

    (h)  „harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah (HICP-CT)“ pomeni primerljivi indeks, ki ga pripravlja vsaka država članica in ki meri spremembe cen življenjskih potrebščin v daljšem časovnem obdobju, brez učinka sprememb davčnih stopenj na proizvode v navedenem časovnem obdobju;

    (i)  „nadzorovane cene“ pomenijo cene, ki so bodisi neposredno določene bodisi nanje znatno vpliva vlada;

    (j)  „indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki (indeks cen OOH)“ pomeni indeks, ki ga pripravlja vsaka država članica in ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanjskih nepremičnin, ki doslej niso bile na voljo v sektorju gospodinjstev, ter drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju, ter ki je primerljiv in ga pripravijo posamezne države članice;

    (k)  „indeks cen stanovanjskih nepremičnin (HPI)“ pomeni primerljiviindeks, ki ga pripravlja vsaka država članica in ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanjskih nepremičnin, ki jih gospodinjstva kupijo;

    (l)  „podindeks HIC ali HICP-CTP“ pomeni indeks cen za vsako kategorijo evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (v nadaljnjem besedilu: ECOICOP), kakor je določena v Prilogi;

    (m)  „harmonizirani indeksi“ pomeni primerljive indekse HICP in HICP-CT, indeks cen OOH in HPI, ki jih pripravlja vsaka država članica;

    (ma)  „hitra ocena HICP‟ pomeni zgodnjo oceno HICP, ki jo pripravljajo države članice euroobmočja in ki lahko temelji na začasnih podatkih in po potrebi na ustreznem modeliranju;

    (o)  „indeks Laspeyresove vrste“ pomeni indeks cen, ki meri povprečno spremembo cen od referenčnega obdobja za ceno do primerljivega obdobja na podlagi deležev odhodkov iz obdobja pred referenčnim obdobjem in pri katerem so deleži odhodkov prilagojeni tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno. Opredeljen je kot:.

     

      pri čemer je velika sigma sumacijski znak, P označuje ceno proizvoda, 0 označuje referenčno obdobje za ceno, t pa primerljivo obdobje, uteži, označene z w, so deleži odhodkov za obdobje b pred referenčnim obdobjem za ceno in so prilagojene tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno, označenega z 0.

    (p)  „indeksno referenčno obdobje“ pomeni obdobje, za katero je indeks določen na 100 indeksnih točk;

    (pa)  „referenčno obdobje za ceno“ pomeni obdobje, na katero se nanaša cena primerljivega obdobja, pri čemer je za mesečne indekse referenčno obdobje za ceno december predhodnega leta, za četrtletne indekse pa je referenčno obdobje za ceno četrto četrtletje predhodnega leta;

    (q)  „osnovne informacije“ glede na HICP in HICP-CT pomeni podatke, ki zajemajo

    –  vse nakupne cene proizvodov, ki jih je treba upoštevati za izračun podindeksov ▌v skladu s to uredbo,

    –  vse značilnosti, ki določajo ceno proizvoda in katere koli druge značilnosti, ki so pomembne za zadevni namen potrošnje,

    –  informacije o davkih in obračunanih trošarinah,

    –  informacije o tem, ali je cena v celoti ali delno nadzorovana, in

    –  vse uteži, ki izražajo raven in strukturo porabe zadevnih proizvodov;

    (r)  „osnovne informacije“ glede na indeks cen OOH in HPI pomeni podatke, ki zajemajo

    –    vse transakcijske cene stanovanjskih nepremičnin, ki so jih kupila gospodinjstva, ki jih je treba upoštevati za izračun ▌HPI v skladu s to uredbo,

    –    vse značilnosti, ki določajo ceno stanovanjske nepremičnine ali druge pomembne značilnosti;

    (s)  „gospodinjstvo“ pomeni gospodinjstvo, kakor je opredeljeno v odstavku 2.119 (a) in (b) Priloge A k ESR 2010, ne glede na nacionalnost ali rezidenčni status;

    (t)  „ekonomsko ozemlje države članice“ pomeni ozemlje, kakor je opredeljeno v odstavku 2.05 Priloge A k ESR 2010, razen da so ekstrateritorialne enklave znotraj državnih meja zajete, ozemeljske enklave v tujini pa ne;

    (u)  „denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev“ pomeni tisti del izdatkov za končno potrošnjo, ki ga:

    –  imajo gospodinjstva,

    –  je ustvarjen v denarnih transakcijah,

    –  na ekonomskem ozemlju države članice,

    –  za proizvode, ki se uporabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali zahtev, kakor je opredeljeno v odstavku 3.101 Priloge A k ESR 2010,

    –  v enem ali obeh primerjanih časovnih obdobjih;

    (v)  „znatna sprememba proizvodne metode“ pomeni spremembo, za katero se ocenjuje, da bo vplivala na letno stopnjo spremembe določenega harmoniziranega indeksa ali določenega njegovega dela v katerem koli obdobju za več kot:

    –  0,1 odstotne točke za skupni HICP, HICP–CT, indeks cen OOH ali HPI,

    –  0,3, 0,4, 0,5 ali 0,6 odstotne točke za vsak oddelek, skupino ali razred oziroma podrazred (5-mestna) ECOICOP za HICP ali HICP-CT.

    Člen 3Priprava harmoniziranih indeksov

    1.  Države članice zagotovijo Komisiji (Eurostatu) v ustrezni obliki vse harmonizirane indekse, kot je določeno v členu 2(m).

    2.  Harmonizirani indeksi se urejajo s formulo Laspeyresove vrste.

    3.  HICP in HICP-CT temeljijo na cenovnih spremembah in utežeh proizvodov, vključenih v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev.

    4.  Niti HICP niti HICP-CT ne zajemajo transakcij med gospodinjstvi, razen v primeru najemnin, ki jih najemniki plačujejo zasebnim najemodajalcem, če ti delujejo kot tržni proizvajalci storitev, ki jih gospodinjstva (najemniki) kupujejo.

    4a.  Indeksi OOH se pripravijo, kadar je to možno in če so podatki na voljo, za 10 let pred začetkom veljavnosti te uredbe.

    5.  Podindeksi HICP in HICP-CT se pripravijo za kategorije ECOICOP. Z izvedbenimi akti se sprejemajo enotni pogoji za razčlenitev HICP in HICP-CT po kategorijah ECOICOP. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    5a.  Na podlagi ugotovitev poročila o tem, ali so indeksi cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, primerni za vključitev v HICP, kot določa člen 6(2) Uredbe Komisije (EU) št. 93/2013, lahko Komisija v roku enega leta od objave poročila sprejme delegirani akt v skladu s členom 10 te uredbe, da bi indeks OOH vključili v HICP, pri čemer upošteva ustrezne prilagoditve metodologiji slednjega in omejitve obsega obeh indeksov skupaj, kot je določeno v tej uredbi.

    5b.  Komisija lahko podaljša rok iz odstavka 5a za tri leta, če oceni, da je potrebno več časa za sprejetje delegiranih aktov, ki so v njem določeni, ali po potrebi predlaga pregled te uredbe.

    5c.  Razčlenitev hitre ocene HICP, ki jo pripravijo države članice euroobmočja, se sprejme na podlagi izvedbenih aktov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    5d.  Razčlenitev indeksa cen OOH in HPI se sprejme na podlagi izvedbenih aktov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    Člen 4Primerljivost harmoniziranih indeksov

    1.  Da bi se harmonizirani indeksi ▐ šteli za primerljive, vsaka razlika med državami na vseh ravneh podrobnosti izraža samo razlike v spremembah cen ali strukturi izdatkov.

    2.  Kakršni koli podindeksi harmoniziranih indeksov, ki odstopajo od konceptov ali metod iz te uredbe, se štejejo za primerljive, če iz njih dobimo indeks, ki se po ocenah sistematično razlikuje:

    (a)  v primeru HICP in HICP-CT manj kot ali enako 0,1 odstotne točke v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, pripravljenega po metodološkem pristopu te uredbe;

    (b)  v primeru indeksa cen OOH in HPI manj kot ali enako eni odstotni točki v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, pripravljenega po metodološkem pristopu te uredbe.

    Kadar tak izračun ni mogoč, je treba posledice uporabe metodologije, ki odstopa od konceptov ali metod iz te uredbe, podrobno opredeliti.

    3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za spremembo Priloge, da se zagotovi primerljivost razčlenitve HICP po kategorijah ECOICOP na mednarodni ravni.

    4.  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in za izpolnitev ciljev te uredbe se z izvedbenimi akti določijo dodatne podrobnosti za pripravo primerljivih harmoniziranih indeksov. Ti izvedbeni akti se nanašajo na:

      (i)  vzorčenje in reprezentativnost;

      (ii)  zbiranje in obdelavo cen;

      (iii)  nadomestila in prilagoditev kakovosti;

      (iv)  pripravo indeksov;

      (v)  revizije;

      (vi)  posebne indekse;

      (vii)  obravnavo proizvodov na posebnih področjih.

      Komisija zagotovi, da se s temi izvedbenimi akti državam članicam in dajalcem podatkov ne naloži znatno dodatno breme.

    Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    4a.   Če je na podlagi poročila o pilotnih študijah iz člena 8(4a) v zvezi s pripravo harmoniziranih indeksov to potrebno zaradi znanstveno podprtega razvoja statističnih metod, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi s spreminjanjem prvega pododstavka člena 4(4), in sicer tako, da Komisija doda točke na seznam iz omenjenega pododstavka, za katere je potrebna podrobnejša statistična metoda, če se te točke ne prekrivajo z obstoječimi, prav tako pa se z njimi ne sme spremeniti obseg ali narava harmoniziranih indeksov, določenih v tej uredbi.

    Člen 5Zahteve za podatke

    1.  Države članice za pripravo harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov zbirajo osnovne informacije, reprezentativne za te države.

    2.  Informacije se pridobijo od statističnih enot, kakor so opredeljene v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93[11].

    3.  Statistične enote, ki zagotavljajo informacije o proizvodih, vključenih v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev, po potrebi sodelujejo pri zbiranju ali zagotavljanju osnovnih informacij. Statistične enote dajejo točne in popolne informacije, na zahtevo tudi v elektronski obliki. Na zahtevo nacionalnih organov, pristojnih za pripravo uradne statistike, statistične enote zagotovijo informacije v elektronski obliki, kot so podatki za čitalnike, in sicer na potrebni ravni podrobnosti, da se pripravijo harmonizirani indeksi in ovrednoti skladnost z zahtevami po primerljivosti in kakovosti harmoniziranih indeksov. Z izvedbenimi akti se določijo enotni pogoji za zagotavljanje teh informacij. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    4.  Osnova harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov je skupno indeksno referenčno obdobje 2015. Osnova začne veljati z indeksom za januar 2016.

    5.  Nova osnova harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov je novo skupno indeksno referenčno obdobje v primerih velike metodološke spremembe harmoniziranih indeksov, ki so sprejeti v skladu s to uredbo, ali vsakih 10 let po zadnjem prenosu osnove od leta 2015 naprej. Prenos osnove na novo indeksno referenčno obdobje začne učinkovati:

    (a)  za mesečne indekse z indeksom za januar v drugem letu po indeksnem referenčnem obdobju;

    (b)  za četrtletne indekse z indeksom za prvo četrtletje v drugem letu po indeksnem referenčnem obdobju.

    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za določitev podrobnih pravil o prenosu osnove harmoniziranih indeksov, če pride do znanstveno priznanih sprememb v metodologiji, zaradi katerih je nujen bistven prenos osnove.

    6.  Državam članicam ni treba pripraviti ali zagotoviti podindeksov HICP ali HICP-CT, pri katerih utež znaša manj kot eno tisočino vseh izdatkov, vključenih v HICP.

    6a.  Državam članicam ni treba pripraviti ali zagotoviti podindeksov OOH ali HPI, pri katerih utež znaša manj kot eno stotino vseh izdatkov za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (0,1), oziroma vseh nakupov stanovanjskih nepremičnin (H.1).

    7.  Podindeksi ECOICOP, ki jih državam članicam ni treba pripraviti, ker ne zajemajo denarnih izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev ali ker metodologija še ni dovolj harmonizirana, so:

      02.3  narkotiki;

      09.4.3   igre na srečo;

      12.2  prostitucija;

      12.5.1  življenjsko zavarovanje;

      12.6.1  posredno merjenje storitev finančnega posredništva.

    Če se harmonizacija metodologije dovolj izboljša, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi s spreminjanjem prvega pododstavka tega odstavka tako, da s seznama iz tega pododstavka odstrani enega ali več podindeksov.

    Člen 6Pogostost

    1.  Države članice Komisiji (Eurostatu) mesečno predložijo HICP in HICP-CT ter njihove zadevne podindekse, vključno s tistimi podindeksi, ki so pripravljeni v daljših časovnih presledkih.

    2.  Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo indeks cen OOH in HPI v četrtletnih časovnih presledkih. Prostovoljno jih lahko zagotovijo mesečno.

    3.  Države članice niso dolžne pripraviti podindeksov mesečno ali četrtletno, kadar manj pogosto zbiranje podatkov izpolnjuje zahteve po primerljivosti iz člena 4. Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat) o kategorijah ECOICOP in OOH, ki jih nameravajo zbrati v časovnih presledkih, ki so manj pogosti od mesečnih oz. četrtletnih.

    4.  Države članice vsako leto pregledajo in posodobijo uteži podindeksov za harmonizirane indekse. Z izvedbenimi akti se določijo enotni pogoji za zagotavljanje uteži in metapodatkov o utežeh. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    4a.  Komisija uporabi vse ustrezne pristojnosti in pooblastila iz člena 12 Uredbe (ES) št. 223/2009, da bi zagotovila točnost statističnih podatkov, ki jih predložijo države članice.

    Člen 7Roki, standardi izmenjave in revizije

    1.  Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo harmonizirane indekse in vse podindekse najpozneje 20 koledarskih dni po koncu referenčnega meseca za mesečne serije in 85 koledarskih dni po koncu referenčnega četrtletja za četrtletne serije.

    1a.  Države članice predložijo posodobljene uteži za mesečne indekse najkasneje do 13. februarja vsako leto. Posodobljene uteži za četrtletne indekse se predložijo najkasneje do 15. junija vsako leto.

    1b.  Vsaka država članica euroobmočja predloži hitro oceno HICP najkasneje predzadnji koledarski dan v mesecu, na katerega se HICP nanaša.

    2.  Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v skladu s standardi izmenjave podatkov in metapodatkov.

    3.  Harmonizirani indeksi in njihovi podindeksi ▐, ki so že bili objavljeni, se lahko spreminjajo.

    4.  Vzpostavitev letnega koledarja za predložitev harmoniziranih indeksov in podindeksov iz odstavka 1, standardov izmenjave podatkov in metapodatkov iz odstavka 2 ter enotnih pogojev za revizijo iz odstavka 3 so podrobno opredeljeni z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    Člen 8Pilotne študije

    1.  Kadar se zahtevajo izboljšane osnovne informacije za pripravo harmoniziranih indeksov ali kadar je v metodah iz člena 4(4) navedena potreba po boljši ustrezni in mednarodni primerljivosti indeksov, lahko Komisija (Eurostat) začne izvajati pilotne študije, ki jih države članice izvedejo prostovoljno.

    1a.  Sredstva za financiranje pilotnih študij po potrebi prispeva splošni proračun Unije.

    2.  Pilotne študije izvedejo oceno izvedljivosti in stroškov pridobitve izboljšane kakovosti in sestave osnovnih informacij ali sprejemanja novih metodoloških pristopov.

    3.  Komisija (Eurostat) ovrednoti rezultate pilotnih študij v tesnem sodelovanju z državami članicami in glavnimi uporabniki harmoniziranih indeksov ob upoštevanju koristi zaradi boljših osnovnih informacij ali novih metodoloških pristopov glede na dodatne stroške zbiranja in priprave.

    4.  Na podlagi ovrednotenja pilotnih študij se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z zahtevami glede kakovosti in sestave osnovnih informacij, s katerimi se zagotovijo osnovne informacije za pripravo harmoniziranih indeksov, ki izpopolnjujejo obstoječe zahteve, ali izboljšane metode, s čimer pa se v nobenem primeru ne smejo spremeniti osnovne predpostavke metod, določenih v tej uredbi.

    4a.  Komisija (Eurostat) do 31. decembra 2020, nato pa vsakih pet let, pripravi poročilo za Evropski parlament in Svet, v katerem po potrebi oceni glavne izsledke pilotnih študij.

    Člen 9Zagotavljanje kakovosti

    1.  Države članice zagotovijo kakovost predloženih harmoniziranih indeksov. V tej uredbi se uporabljajo standardna merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

    2.  Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo:

    (a)  letno standardno poročilo o kakovosti, ki zajema merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009;

    (b)  letni popis s podrobnostmi o virih podatkov, uporabljenih opredelitvah in metodah, vključno s podrobnostmi o kakršnih koli razlikah med uporabljenimi statističnimi metodami in tistimi, ki so priporočene v metodološkem priročniku, in

    (c)  druge povezane informacije na ravni podrobnosti, ki je potrebna za oceno skladnosti z zahtevami po primerljivosti in kakovosti harmoniziranih indeksov, če tako zahteva Komisija (Eurostat).

    3.  Če namerava država članica znatno spremeniti metode priprave harmoniziranih indeksov ali njihovih delov, država članica o tem obvesti Komisijo (Eurostat) najpozneje tri mesece pred začetkom veljavnosti takšnih sprememb. Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo količinsko opredelitev vpliva sprememb.

    4.  Tehnične zahteve za zagotavljanje kakovosti glede vsebine standardnega letnega poročila o kakovosti, rok za predložitev poročila Komisiji (Eurostatu) in struktura popisa se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

    Člen 10Izvajanje pooblastila

    1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

    2.  Pooblastilo iz členov 4(3), 4(4a), 5(5), 5(7) in 8(4) se podeli za nedoločen čas.

    2a.  Pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členi 4(3), 4(4a), 5(5), 5(7) in 8(4) Komisija zagotovi, da se z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno breme na države članice ali dajalce podatkov, prav tako pa se zaradi njih ne sme spremeniti veljavni temeljni konceptualni okvir. Pri sprejemanju in izvajanju delegiranih aktov je treba v celoti upoštevati analizo stroškov in učinka.

    3.  Pooblastilo iz členov 4(3), 4(4a), 5(5), 5(7) in 8(4) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

    4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

    5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(3), 4(4a), 5(5), 5(7) in 8(4), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet ne nasprotujeta v treh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

    Člen 11Odbor

    1.  Komisiji pri delu pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

    2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    Člen 12Razveljavitev

    1.  Države članice brez poseganja v odstavek 2 še naprej zagotavljajo harmonizirane indekse v skladu z Uredbo (ES) št. 2494/95 do prenosa podatkov, ki se nanašajo na leto 2015.

    2.  Uredba (ES) št. 2494/95 se s 1. januarjem 2016 razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

    Člen 13Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uredba začne učinkovati za podatke, ki se nanašajo na januar 2016.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju,

    Evropski parlament  Za Svet

    Predsednik  Predsednik

    OBRAZLOŽITEV

    V tem predlogu uredbe, ki ga je pripravila Komisija, je določen enoten okvir za oblikovanje, pripravo in izkazovanje harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin (HICP) in indeksov cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) na ravni Unije, nacionalni in podnacionalni ravni. HICP zagotavlja merilo za inflacijo, ki se med drugim uporablja kot pomemben podatek pri deflaciji gospodarskih vrednosti, kot so plače, najemnine in obrestne mere, zato na njem temeljijo gospodarske in monetarne odločitve. Zato je izjemno pomembno, da so ti statistični podatki objektivni, nepristranski in primerljivi po vseh državah članicah in na vseh področjih proizvodov.

    Zdaj veljavna uredba o HICP je bila sprejeta leta 1995. Zaradi razvoja dogodkov na področju statistike o cenah življenjskih potrebščin je treba ta okvir revidirati in tako zagotoviti čim večjo primerljivost za glavne uporabnike HICP. V uredbi se upoštevajo tudi novosti na področju odločanja v EU, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba, v skladu s katerimi ima Komisija (v tem primeru Eurostat) pravico sprejemati izvedbene ukrepe (izvedbeni akti) ali zakonodajne ukrepe, s katerimi lahko spremeni nebistvene elemente predpisa (delegirani akti). Zato naj bi se v skladu s predlogom Komisije številne dejavnosti določile z delegiranimi akti, kot na primer določitev ustrezne metodologije za pripravo harmoniziranih indeksov med državami ali posodabljanje uteži podindeksov HICP.

    Poročevalec je na splošno naklonjen predlogu Komisije, zlasti glede tega, da bi morala analiza inflacije zajemati informacije o vplivu davčnih sprememb na inflacijo. HICP-CT je pomembno orodje za analizo vzrokov inflacije in za napovedovanje vpliva prihodnjih davčnih sprememb nanjo, zato se v osnutku poročila predlaga razčlenitev tako HICP kot HICP-CT po kategorijah evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP). Kar pa zadeva pooblastilo Komisije za spreminjanje nekaterih elementov z delegiranimi akti, sta bili iz tega izključeni dve zadevi, ki se uredita neposredno v uredbi. Prva je določitev podindeksov HICP, katerih delež je zanemarljiv glede na celotno košarico. Druga je skupina podindeksov, katerih priprava se lahko začasno prekine, bodisi ker nekateri izmed njih ne zajemajo denarnih izdatkov za končno potrošnjo ali ker metodologija še ni dovolj harmonizirana.

    Ker so začasni podatki o inflaciji ključnega pomena, zlasti za izvajanje monetarne politike, je v osnutku poročila navedena tudi zahteva, da države članice euroobmočja vsak mesec pripravijo hitre ocene HICP, z izvedbenimi akti pa naj se sprejme razčlenitev hitrih ocen HICP, indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki (OOH), in HPI.

    Glede na pomembnost pilotnih študij je bilo tudi določeno, da bo Komisija po potrebi prispevala k njihovemu financiranju. Komisija bi morala vsakih pet let za Evropski parlament in Svet pripraviti poročilo, v katerem bi ocenila glavne izsledke pilotnih študij.

    POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

    Naslov

    Indeksi cen življenjskih potrebščin (razveljavitev Uredbe (ES) št. 2494/95

    Referenčni dokumenti

    COM(2014)0724 – C8-0283/2014 – 2014/0346(COD)

    Datum predložitve EP

    9.12.2014

     

     

     

    Pristojni odbor

           Datum razglasitve na zasedanju

    ECON

    15.12.2014

     

     

     

    Odbori, zaprošeni za mnenje

           Datum razglasitve na zasedanju

    IMCO

    15.12.2014

     

     

     

    Odbori, ki niso podali mnenja

           Datum sklepa

    IMCO

    21.1.2015

     

     

     

    Poročevalec/-ka

           Datum imenovanja

    Roberto Gualtieri

    13.1.2015

     

     

     

    Obravnava v odboru

    16.7.2015

    13.10.2015

     

     

    Datum sprejetja

    13.10.2015

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    45

    6

    3

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Doru-Claudian Frunzulică, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Danuta Jazłowiecka, Petr Ježek, Eva Kaili, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Michał Marusik, Marisa Matias, Emmanuel Maurel, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Alfred Sant, Andreas Schwab, Peter Simon, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Nils Torvalds, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Beatrix von Storch, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni

    Datum predložitve

    27.10.2015

    • [1]  UL C 209, 25.6.2015, str. 3.
    • [2] * Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
    • [3]   UL C 209, 25.6.2015, str. 3.
    • [4]   Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 257, 27.10.1995, str. 1).
    • [5]   Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“, COM(2010)0543.
    • [6]   Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje, COM(2009)0404.
    • [7]    Uredba Komisije (EU) št. 93/2013 z dne 1. februarja 2013 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin v zvezi z določitvijo indeksov cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (UL L 33, 2.2.2013, str. 14).
    • [8]   Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
    • [9]   Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
    • [10]   Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).
    • [11]   Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (UL L 76, 30.3.1993, str. 1).