POROČILO o kohezijski politiki in obrobnih skupnostih

30.10.2015 - (2014/2247(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Terry Reintke


Postopek : 2014/2247(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0314/2015
Predložena besedila :
A8-0314/2015
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o kohezijski politiki in obrobnih skupnostih

(2014/2247(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 151, 153, 162 in 174 do 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju evropskih konvencij o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in z njo povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, Evropske socialne listine in z njo povezanih priporočil Evropskega odbora za socialne pravice ter Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin,

–   ob upoštevanju Deklaracije ZN o pravicah avtohtonih ljudstev,

–   ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih v neodvisnih državah,

–   ob upoštevanju direktiv EU proti diskriminaciji, člena 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah in protokola št. 12 k tej konvenciji,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov z dne 5. januarja 2011 o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti posegov na stanovanjskem področju v korist obrobnih skupnosti[3],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[4],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020[5],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim[6],

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov[7],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o 7. in 8. poročilu Komisije o napredku kohezijske politike Evropske unije ter strateškem poročilu 2013 o izvajanju programov 2007–2013[8],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov[9],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji[10],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov[11],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o prispevku kohezijske politike k doseganju lizbonskih ciljev in ciljev strategije EU 2020[12],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU[13],

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 z naslovom „Naložbe za delovna mesta in rast: krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji“,

–  ob upoštevanju tematskih smernic Komisije z dne 27. februarja 2014 o Romih in obrobnih skupnostih (tematski cilj 9 – socialno vključevanje in revščina),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2014 z naslovom „Poročilo o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov“ (COM(2014)0209),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2012 z naslovom „Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU“ (COM(2012)0226),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Strategija Evropske unije za Podonavje“ (COM(2010)0715),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo” (COM(2010)0758),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 –Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah[14],

–   ob upoštevanju smernic Komisije o uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri odpravljanju izobraževalne in prostorske segregacije (osnutek) z dne 1. julija 2015,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji za pisni odgovor z dne 24. februarja 2015 o finančnih sredstvih za obrobne skupnosti (E-002782-15),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij o strategijah vključevanja Romov[15],

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0314/2015),

A.  ker je kohezijska politika namenjena krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, zmanjševanju socialne neenakosti, vključno z zmanjševanjem in odpravljanjem revščine in izključenosti, kar zahteva preprečitev ločevanja in spodbujanje enakega dostopa in možnosti za vse državljane, vključno z najbolj obrobnimi skupinami in posamezniki vseh starosti, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo ter nimajo dostopa do izobraževanja, zaposlitve, bivališča in sistemov zdravstvenega varstva;

B.  ker je namen kohezijske politike, kot je opredeljena v Enotnem evropskem aktu iz leta 1986, zmanjševati neskladje med različnimi regijami in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi; ker je bil s Pogodbo o delovanju Evropske unije koheziji dodan še en vidik, in sicer sklicevanje na „ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo“;

C.  ker socialna kohezija kot zastavljeni cilj zahteva, da EU odigra svojo vlogo v politikah vključevanja obrobnih skupnosti ter da države članice uporabijo svoje pristojnosti na tem področju in sprejmejo podporne ukrepe in ukrepe tudi v okviru nadnacionalnih in nacionalnih programov sodelovanja;

D.  ker so bile leta 2010 v Evropski sklad za regionalni razvoj vpeljane možnosti financiranja obrobnih skupnosti; ker zakonodajni okvir za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 omogoča strateški pristop;

E.  ker Uredba (EU) št. 1304/2013[16] določa, da Evropski socialni sklad koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, obrobne skupnosti in ljudje vseh starosti, ki jim grozita revščina in socialna izključenost;

F.   ker bo v programskem obdobju 2014–2020 vsaj 23,1 % proračuna za kohezijsko politiko dodeljenih naložbam v okviru Evropskega socialnega sklada; ker imata Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad posebno in pomembno vlogo, saj je vsaj 20 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada v vsaki državi članici namenjenih posebnemu cilju spodbujanja socialnega vključevanja in boja proti revščini in vsem oblikam diskriminacije, zaradi česar gre za pomembno orodje za spodbujanje tesnejšega vključevanja obrobnih skupnosti;

G.  ker Uredba 1303/2013 določa številne pogoje, povezane z nediskriminacijo, enakostjo med spoloma in invalidnostjo, ki morajo biti izpolnjeni[17];

H.  ker je šesto poročilo Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji pokazalo, da sta se z gospodarsko krizo povečali revščina in socialna izključenost;

I.  ker so gospodarska kriza, posledično zmanjševanje proračuna in varčevalni ukrepi pripeljali do številnih težav in večkrat povzročili resne proračunske zaplete občinam, zaradi česar prihaja do pomanjkanja možnosti pri obravnavi obrobnih skupnosti ter prizadevanjih za njihovo boljšo vključenost in preprečevanje ločevanja, saj so tovrstne politike povečini, v nekaterih primerih pa tudi izključno, odvisne od sredstev za Evropske strukturne in investicijske sklade;

J.  ker se je zaradi posledic gospodarske krize in zmanjšanja sredstev za javne storitve položaj žensk v obrobnih skupnostih močno poslabšal;

K.  ker so ženske v obrobnih skupnostih izpostavljene bolj intenzivni, večplastni diskriminaciji in je stopnja njihove zaposlenosti v primerjavi z moškimi v teh skupnostih in z drugimi ženskami veliko nižja;

L.   ker je vključenih veliko javnih in zasebnih akterjev na različnih ravneh in v različnih sektorjih, vključno s predstavniki civilne družbe, in ker ti pogosto igrajo pomembno vlogo pri izvajanju politik vključevanja, zaradi česar je potreben skladen in dobro usklajen pristop;

M.   ker trenutno ni opredelitve obrobne skupnosti, ki bi veljala na ravni Evropske unije; ker se razumevanje poročila začne z razumevanjem potiskanja na rob družbe na podlagi analize posebnih značilnosti in lastnosti obrobnih skupnosti, ki bi upoštevala njihove življenjske in delovne pogoje, omejen dostop do sistemov izobraževanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja ter zgodnje opuščanje šolanja v navezi s strukturno in sistemsko izključenostjo, pri tem pa si prizadevala za zagotavljanje njihovega učinkovitega socialno-ekonomskega vključevanja;

N.  ker Komisija ni opredelila obrobnih skupnosti, ampak je državam članicam prepustila odgovornost, da jih opredelijo na podlagi nacionalnih kazalnikov; ker po drugi strani ugotavlja, da se marginalizacija lahko ugotovi s pregledom niza ustreznih kazalnikov, kot so socialna izključenost, visoka dolgotrajna brezposelnost, nizka stopnja izobrazbe, (izredno) slabe stanovanjske razmere, visoka stopnja diskriminacije ter pretirana izpostavljenost zdravstvenim tveganjem in/ali pomanjkljiv dostop do zdravstvenega varstva, pri čemer se take populacije štejejo za najbolj ranljive in najbolj pomoči potrebne;

O.  ker je socialna izključenost družbeni pojav, pri katerem so posamezniki ali skupnosti izključeni iz družbe in se dosledno ovira ali onemogoča njihovo sodelovanje v družbenih in političnih procesih, ki so bistveni za njihovo družbeno vključevanje; ker izraz „obrobne skupnosti“ pomeni različne skupine in posameznike, kot so manjšine, Romi, invalidi, ljudje, ki živijo pod pragom ali na pragu revščine, migranti, begunci in socialno izključene skupine v družbi; ker rasizem, patriarhalnost, homofobija, ekonomska prikrajšanost in drugi diskriminatorni dejavniki prispevajo k nastanku slojev neenakosti in šibijo vlogo žensk znotraj obrobnih skupnosti,

P.   ker skupne značilnosti obrobnih skupnosti vključujejo prostorske skupnosti, kot so skupnosti, ki živijo na podeželju in v prikrajšanih soseskah, ter interesne skupnosti, kot so begunci, prosilci za azil ter etnične in jezikovne manjšine, invalidi, starejši ljudje, brezdomci ter avtohtoni prebivalci; ker se različne vrste obrobnih skupnosti srečujejo z enakimi težavami in številnimi oblikami stigmatizacije in diskriminacije;

Q.  ker je v Evropi veliko obrobnih skupnosti; ker so med njimi Romi – izraz, katerega razumevanje se po Evropi razlikuje – največja evropska etnična manjšina in ena od skupnosti, najbolj odrinjenih na obrobje;

R.  ker bi morala kohezijska politika obravnavati obrobne skupnosti v njihovi raznolikosti in upoštevati njihove posebne potrebe; ker vključevanje obrobnih skupnosti v financiranje zahteva prizadevanja na vseh ravneh, vključno z dolgoročnim celovitim in usklajenim pristopom, trajnimi rešitvami, krepitvijo družbene vloge, opiranjem na izkušnje in krepitev zmogljivosti, tudi v primeru žensk in deklet iz obrobnih skupnosti, prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti, da bi odpravili ločevanje in dosegli normalizacijo;

S.  ker je treba v strategijah evropske kohezijske politike za opolnomočenje žensk v obrobnih skupnostih upoštevati položaj starejših žensk, invalidk, družinskih negovalk in žensk s težavami z duševnim zdravjem;

T.  ker so projekti, ki temeljijo na umetnosti in kulturi ter spodbujajo medkulturno izmenjavo, krepitev vloge udeležencev, razvoj ustvarjalnih in socialnih spretnosti ter dejavno sodelovanje v življenju lokalne skupnosti, med najbolj učinkovitimi orodji za doseganje socialne vključenosti in integracije;

U.  ker sta formalna in neformalna izobrazba bistveni za premostitev socialne izključenosti in večplastne diskriminacije, saj z opolnomočenjem obrobnih skupnosti ustvarjata dialog, in odprtost med skupnostmi ter medsebojno razumevanje; ker vidika spolov ne gre prezreti pri izobraževanju in njegove vloge pri opolnomočenju žensk in deklet v obrobnih skupnostih;

Splošna načela

1.  opozarja, da je treba nujno obravnavati vprašanje obrobnih skupnosti; poudarja pomembno vlogo kohezijske politike pri podpiranju njihovega gospodarskega, socialnega in teritorialnega vključevanja;

2.  opozarja, da so bile obrobne skupnosti postavljene v središče ukrepov kohezijske politike zaradi čedalje večjih skrbi in prizadevanj za boj proti socialni izključenosti, pa tudi zaskrbljenosti nad položajem Romov in že v preteklosti izraženih zahtev za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev;

3.  poziva Komisijo, naj pripravi smernice za opredelitev obrobnih skupnosti, v katerih bi določila vrsto značilnosti in lastnosti obrobnih skupin, pri tem pa vključila predstavnike skupnosti in upoštevala posebne razmere, izzive in potrebe vseh morebitnih ciljnih skupin, da bi spodbujala njihovo socialno-ekonomsko vključevanje, ; poudarja, da bi takšne smernice dodatno povečale učinkovitost kohezijske politike pri krepitvi socialne in teritorialne kohezije po vsej Evropski uniji;

4.  pozdravlja dejstvo, da so bili v zakonodajni okvir kohezijske politike za obdobje 2014–2020 vključeni novi elementi, ki utrjujejo prvotni pristop s širjenjem možnosti financiranja in uvajanjem mehanizmov za zagotavljanje, da podpora obrobnim skupnostim spoštuje evropske vrednote in cilje ter upošteva potrebo po sodelovanju teh skupin v celotnem procesu;

5.  poziva Komisijo, naj posreduje podrobne informacije o tem, kako se izkoriščajo možnosti financiranja obrobnih skupnosti; poziva k izvedbi analize, s katero bi prišli do ustreznih zaključkov in opredelili ovire, ki preprečujejo dodatno izkoriščanje sredstev ali doseganje najboljših rezultatov;

6.  poziva Komisijo, naj spremlja učinkovito uporabo Evropskega kodeksa dobre prakse v zvezi z načelom partnerstva in udeležbo civilne družbe; opozarja, da je treba pri pripravi in izvajanju programov v okviru Evropskega strukturnega in investicijskega sklada uporabljati horizontalna načela iz uredbe o skupnih določbah, ki določajo temeljne pravice, kot so spodbujanje enakih možnosti, preprečevanje diskriminacije in spodbujanje trajnostnega razvoja; opozarja, da bi morali ukrepi držav članic, ki se financirajo v okviru kohezijske politike EU, spoštovati načela temeljnih pravic in ne bi smeli nikakor prispevati k ločevanju;

7.  poudarja, da so enake možnosti in nediskriminacija navedeni v pravilih za financiranje iz Evropskega strukturnega in investicijskega sklada, da bi odpravili sistemske vzroke neenakosti, pa naj gre za ekonomske, socialne, kulturne ali na spolu temelječe vzroke oziroma dostop do kulture in izobraževanja; poudarja, da bi moralo biti razumevanje sistemske ksenofobije in rasizma in ozaveščanje o njiju osrednja točka pri analiziranju izvora izključenosti;

8.  opozarja, da je enakost med spoloma načelo, ki se za kohezijsko politiko uporablja horizontalno; obžaluje, da se zlasti ženske, migranti in invalidi v obrobnih skupnostih soočajo z diskriminacijo na več področjih;

9.  poudarja, da je treba pri izvajanju kohezijske politike obravnavati ključni izziv revščine in izključenosti mladih in otrok, odraslih in invalidov, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe in storitev na oskrbo in storitve v skupnosti; poziva ustrezne države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe za oblikovanje in začetek izvajanja strategij v zvezi s tem, pri tem pa naj uporabijo celovit pristop;

10.  opozarja, da je treba pri razvoju politik, usmerjenih v posebne ciljne skupine, ki sledijo načelu „izrecne, vendar ne izključne ciljne usmerjenosti“, paziti, da ne izključujejo drugih skupin v podobnih socialnih in gospodarskih razmerah, da ne bi sprožili obrambnih odzivov; poudarja, da je to načelo zgolj prvi korak pri priznavanju, da je treba pozornost posvetiti nekaterim najbolj ranljivim in obrobnim skupnostim in posameznikom;

11.  poudarja, da je treba vzpostaviti odgovorne, pregledne in demokratične strukture za boj proti korupciji in goljufivi uporabi sredstev, da bi zagotovili vključenost obrobnih skupnosti;

12.  meni, da je dostop do javnih storitev eden izmed najpomembnejših ciljev pri obravnavanju vključevanja obrobnih skupin; poziva države članice, naj izboljšajo pripravo prilagojenega informativnega gradiva o zdravju ter razvoj strategij za preprečevanje bolezni in pobud v okviru skupnosti za zdravje v obrobnih skupnostih; poziva k oblikovanju specializiranih struktur, kot so svetovalne točke, ki svetujejo o vprašanjih v zvezi z dostopom do zdravstvene oskrbe, trga dela in izobraževanja; zahteva, da se sprejmejo ukrepi, ki bi omogočili prehod javne uprave s pristopa, ki temelji na povpraševanju, na uslužnostno naravnan storitveni pristop;

13.  poziva k boljšemu usklajevanju in močnejšim povezavam med nacionalnimi strategijami za obrobne skupnosti, vključno z nacionalnimi strategijami za vključevanje Romov, nacionalnimi strategijami za zmanjšanje revščine, strategijami za vključevanje drugih obrobnih ali prikrajšanih skupnosti in strategijami za enakost spolov ter kohezijsko politiko;

14.  poziva države članice in Komisijo, naj pri izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov prednostno obravnavajo otroke, ter znova poudarja, kako pomembno je spodbujati enak dostop do stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dostojnih življenjskih pogojev za otroke;

15.  poziva države članice in lokalne organe, naj spodbujajo uporabo sredstev iz Evropskega socialnega sklada za podporo projektom neformalnega in vseživljenjskega učenja, da bi dosegli cilje vlaganja v nove veščine za inovacije ter boja proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti;

16.  glede na rastoče regionalne razlike, demografske izzive in položaj, v katerem se znajde vse več ljudi, ki so zapustili svojo državo izvora ali jo nameravajo zapustiti, opozarja, da je v proračunskem obdobju 2014–2020 na voljo manj finančnih sredstev za kohezijsko politiko; je prepričan, da ima kohezijska politika potencial, da doda vrednost delu, ki že poteka v državah članicah, in da bo kohezijska politika, če se osredotoči na izboljševanje zaposlitvenih možnosti ter naložbe v znanja zlasti v regijah, kjer je to najbolj potrebno, poleg drugih pozitivnih učinkov privedla tudi do večje socialne vključenosti in manjše revščine, v ta namen pa mora omogočati primerno prožnost, da državam članicam zagotovi izvajanje prilagojene pomoči v skladu z lokalnimi potrebami ter da se zagotovi poraba finančnih sredstev na območjih, kjer je brezposelnost najvišja in kjer so ta sredstva najbolj potrebna;

17.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice ta načela uporabljale pri izvajanju operativnih programov; poziva Komisijo, naj svoje analize vključi v svoja poročila, vključno s poročili o nacionalnih strategijah vključevanja Romov;

18.  poudarja, da je krčenje proračunov za javne storitve v nekaterih državah v času krize privedlo do višje brezposelnosti, nižje ravni socialnega varstva, slabših stanovanjskih razmer in zdravstvenih težav; poziva države članice, naj učinkoviteje uporabljajo pomoč iz Evropskega socialnega sklada za izboljšanje kakovosti in enakega dostopa do javnih storitev za obrobne skupnosti ter naj se borijo proti vsem oblikam diskriminacije.

19.  poziva k temu, da se vidik človekovih pravic upošteva pri pripravi ukrepov s podporo iz kohezijskega sklada, in poudarja, da bi bilo treba kulturne, ekonomske in socialne pravice vključiti v politike, katerih namen je priznati ženske iz obrobnih skupnosti kot polnopravne aktivne državljanke, ter da je treba pri pripravi ukrepov in politik vedno izrecno obravnavati tako odkriti kot prikriti rasizem;

Priprava programov

20.  poudarja, da mora načelo partnerstva pripeljati do udejstvovanja na vseh ravneh in da ga morajo države članice obvezno uporabljati, ne pa da se izvaja zgolj navidezno; poudarja pomen izvajanja kodeksa ravnanja pri partnerstvu, da se zagotovita enakopravna udeležba in zastopanost partnerjev, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti vključevanju obrobnih skupnosti, da bi upoštevali njihov posebni položaj in morebitne izzive pri znatnem prispevanju k partnerstvu; je zaskrbljen zaradi slabega upoštevanja obveznega sodelovanja partnerjev v skladu z ustreznimi načeli iz uredbe o skupnih določbah in evropskega kodeksa ravnanja pri partnerstvu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vključitev partnerjev, tudi najbolj zaskrbljenih, in uvede sistem spodbud in izmenjave primerov najboljše prakse, vključno s posebno podporo upravnim organom in upravičencem, ki dosegajo še posebej dobre rezultate na tem področju;

21.  obžaluje, da je Komisija sprejela partnerske sporazume, ki ne vključujejo obrobnih skupnosti; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za enostavnejše vključevanje obrobnih skupnosti pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju projektov kot instrument za opolnomočenje zadevnih skupnosti; predlaga, da se priporočila predstavijo v okviru evropskega semestra, saj gre za primeren način spodbujanja ukrepov, ki jih morajo izvajati države članice;

22.  poziva države članice, naj ukrepajo v skladu s priporočili posameznim državam o socialnem vključevanju obrobnih skupnosti, Komisijo pa, naj tesno spremlja njihovo uresničevanje;

23.  pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice, tudi tiste, ki so prejele priporočila, v svojih operativnih programih določile socialno-ekonomsko vključevanje obrobnih skupin kot prednostno nalogo z vidika vlaganj; svari pa, da je treba ta pristop vključiti tudi v posamezna politična področja, kot sta izobraževanje ali zaposlovanje;

24.  poziva države članice, naj v celoti uporabijo sredstva; poudarja, da se je treba posebej osredotočiti na ukrepe financiranja, ki presegajo ciljno usmerjene ukrepe v okviru tematskega cilja „spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji“, pri čemer je treba dati prednost celovitemu in sistematičnemu pristopu;

25.  meni, da ima upravljanje in usklajevanje na več ravneh pomembno vlogo; poudarja, da je vključevanje lokalnih organov in deležnikov bistveno, če želimo doseči ciljno skupino, in zahteva čim večjo ozemeljsko bližino;

Izvajanje programov

26.  poudarja, kako pomemben je celosten pristop; meni, da bi bilo treba sredstva uporabljati bolj celovito, vključno s pomočjo programov, ki se financirajo iz več skladov, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celovitih ozemeljskih naložb in navzkrižnega financiranja iz člena 98(2) uredbe o skupnih določbah, ter doseči sinergije z drugimi evropskimi in nacionalnimi instrumenti financiranja; poziva zadevne uprave in organe, naj si prizadevajo za dejavno sodelovanje na vseh ravneh, tudi čezmejni;

27.  ugotavlja, da je uporaba navzkrižnega financiranja trenutno omejena, kar je mogoče v določeni meri pripisati kompleksnim pravilom iz člena 98(2) uredbe o skupnih določbah; meni, da bi z večjo prožnostjo pravil za navzkrižno financiranje, zlasti kar zadeva obrobne skupnosti, lahko povečali učinkovitost projektov in zagotovili pomembno dodano vrednost njihovih učinkov; zato poziva Komisijo, naj izvede analizo izvajanja in ravni uporabe navzkrižnega financiranja;

28.  ugotavlja, da obrobne skupnosti pogosto živijo v manj ugodnih delih mest; poudarja, kako pomembno je dejansko izvajati programe prenove mest za prikrajšane soseske, ki združujejo celostne in lokalne pristope in partnerstva, se spopadajo z gospodarskimi, socialnimi in ozemeljskimi izzivi ter izboljšujejo mestno okolje, pri čemer je poudarek na izboljševanju povezljivosti, da bi izboljšali dostop za skupnosti; meni, da bi morala prihodnja mestna agenda EU ustrezno obravnavati ključne izzive in potrebe, povezane z obrobnimi skupnostmi v mestih, da bi preprečili oblikovanje getovskih območij in se uspešno borili proti ločevanju, revščini in socialni izključenosti;

29.  spominja na posebne potrebe, ki jih imajo obrobne skupnosti na podeželju ter v gorskih in odročnih območjih, vključno z izzivi v zvezi s povezljivostjo, mobilnostjo in dostopom do storitev, pa tudi v smislu kulturnih in družbenih priložnosti; poudarja, kako pomembno je bolje povezati regije; ugotavlja tudi, da so ljudje na čezmejnih, podeželskih in osamljenih območjih pogosto potisnjeni na rob družbe zaradi svoje geografske lege in bi jih morali bolj upoštevati pri oblikovanju kohezijske politike, zlasti v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja;

30.  poudarja potrebo po krepitvi zmogljivosti deležnikov, vključno z javnimi službami, upravami in organi civilne družbe, da bi okrepili vlogo skupnosti, zlasti tako da bi jim omogočili več sodelovanja pri oblikovanju politik; poziva, naj se v ta namen uporabi namenska tehnična pomoč in finančna sredstva;

31.  poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno tehnično podporo za izboljšanje upravnih zmogljivosti organov, ki imajo opravka z upravljanjem strukturnih skladov, države članice pa poziva, naj zagotovijo svetovanje in upravno podporo, na primer z organizacijo usposabljanja in pomočjo pri vlogah za pomoč in pojasnili, da bi obrobnim skupinam, kot so npr. Romi, olajšali pridobivanje informacij o evropskih in nacionalnih programih financiranja za podporo podjetništvu in zaposlovanju ter vlaganje ustreznih vlog;

32.  poudarja, da morajo imeti socialni partnerji dostop do tehnične pomoči, da se zagotovi krepitev njihovih zmogljivosti, pa tudi njihovo usklajevanje in zastopanost v ad hoc odborih, ki določajo in izvajajo operativne programe;

33.  poudarja, da bi morala Komisija v partnerstvu s predstavniki obrobnih skupnosti po oblikovanju smernic o opredelitvi obrobnih skupnosti vzpostaviti ad hoc skupino strokovnjakov za nasvete in spodbujati ustrezno usposabljanje upravnega osebja, da bi posredovala posebno znanje o težavah, s katerimi se srečujejo obrobne skupnosti, se borila proti diskriminatorni praksi ter tako spodbujala vključevanje s konstruktivnim in učinkovitim dialogom ter celovito in učinkovito izvajala in spremljala projekte, ki jih financira EU in obravnavajo obrobne skupnosti, s tem pa povečala njihov učinek;

34.  meni, da je treba organe za enakost, organizacije žensk in ženske iz obrobnih skupnosti vključiti v proces odločanja o dodelitvi, uporabi, izvajanju in spremljanju sredstev na vseh ravneh, od lokalnih in regionalnih pa do držav članic in EU, ter meni, da bi moralo biti spremljanje in ocenjevanje izvedenih programov ključni postopek pri povečevanju udeležbe žensk iz obrobnih skupnosti;

35.  je seznanjen s pristopom, da morajo biti pred izvedbo naložb zagotovljene vse strateške in operativne politične ureditve, vključno z zadostnimi upravnimi ali institucionalnimi zmogljivostmi; spodbuja Komisijo, naj temeljito spremlja izpolnjevanje teh pogojev in zagotovi, da države članice sprejmejo dopolnilne ukrepe, zlasti na področju spodbujanja vključevanja ter boja proti revščini in diskriminaciji;

Spremljanje in priporočila

36.  opozarja, da morajo imeti projekti, ki jih financira EU, dolgoročno perspektivo, da bi bili učinkoviti, in da je treba s temi sredstvi podpirati vlaganje v dejanske potrebe upravičencev, z ustreznimi mehanizmi pa zagotoviti, da so ciljne skupine dosežene, ter obravnavati izključenost in potiskanje na obrobje; poziva h kvalitativnim mehanizmom ocenjevanja in spremljanja; poziva Komisijo, naj uvede proaktivne in participativne mehanizme za spremljanje in opazovanje ukrepov držav članic v postopku načrtovanja in ocenjevanja uporabe sredstev, namenjenih obrobnim skupnostim;

37.  poudarja, da so stanovanjska izključenost, brezdomnost, izključenost iz izobraževanja in brezposelnost pogosto ključni elementi marginalizacije; zato poudarja pomen celovitih posegov na stanovanjskem, izobraževalnem področju in področju zaposlovanja v prid obrobnih skupnosti;

38.  ob upoštevanju, da je nedavna gospodarska in finančna kriza posebej prizadela obrobne skupine, ki so ob pretresih na trgu dela bolj izpostavljene tveganju za izgubo delovnega mesta, opozarja, da sta izobraževanje in zaposlovanje najboljša načina za izhod iz revščine, zaradi česar bi moralo biti vključevanje obrobnih skupnosti v družbo in na trg dela prednostna naloga; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so pripadniki obrobnih skupnosti pogosto izključeni iz družbe in diskriminirani, zaradi česar se srečujejo z ovirami pri dostopu do kakovostnega izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva, prevoza, informacij in storitev na splošno, kar je zapletena težava, ki jo je treba pravilno reševati s komplementarno uporabo in učinkovitim kombiniranjem Evropskega strukturnega in investicijskega sklada ter nacionalnih virov; zato poudarja, da si je treba še posebej prizadevati, da bi obstoječi programi EU, kot so pobuda za zaposlovanje mladih, Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, dosegli pripadnike obrobnih skupnosti, ter redno spremljati uspešnost programov v tem pogledu, da se prekine krog revščine in marginalizacije ter da se izboljšajo poklicna znanja in kvalifikacije ljudi;

39.  poziva, naj se sredstva uporabijo za izboljšanje življenjskih razmer in naj se olajša dostop žensk v obrobnih skupnostih do kakovostnega, zanesljivega izobraževanja, stanovanj, zdravstvenega varstva, zaposlitve, otroškega varstva, socialnih storitev, storitev podpore žrtvam in pravnih sistemov;

40.  poudarja, da morajo predstavniki obrobnih skupnosti dejavno sodelovati in jim je treba omogočiti udeležbo pri spremljanju kot polnopravnim članom; opozarja, da bi bilo mogoče precej izkušenj pridobiti na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni; poudarja potrebo po širjenju in izkoriščanju najboljših praks; poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo dosedanje najboljše prakse, vključno z inovativnimi praksami, ki so povezane z vključevanjem obrobnih skupin in posameznikov v družbo, ter dajo pobudo za dejavnosti mreženja, tudi med socialnimi, mladinskimi in občinskimi delavci ter akademiki in znanstveniki; poudarja potrebo po mrežni platformi na ravni EU, ki bi olajšala izmenjavo najboljših praks in skupno reševanje problemov ter bi lahko služila tudi kot sredstvo za e-učenje, namenjeno razvoju zmogljivosti;

41.   spodbuja Komisijo, naj obravnava kohezijsko politiko in obrobne skupnosti v svojem letnem strukturiranem dialogu s civilno družbo in organizacijami, ki predstavljajo partnerje, hkrati pa zagotovi sodelovanje predstavnikov obrobnih skupnosti ter olajša razpravo na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize;

42.  opozarja, da se mora strukturne in sistemske vključenosti zavedati ne le družba kot celota, temveč je osveščenost posebej pomembna pri delu nosilcev odločanja in deležnikov na vseh upravnih ravneh ter drugih udeleženih javnih organov; poziva vse javne deležnike in institucije za usposabljanje, naj opravijo celovito analizo vzrokov za diskriminacijo in marginalizacijo ter izvajajo osveščanje o dejstvu, da je treba odpraviti ksenofobijo in rasizem, pa tudi vse vrste marginalizacije, ki vodi do sistemske izključenosti; odločno poziva Komisijo, naj izvaja in spremlja zakonodajo EU o diskriminaciji; poziva javne zavode za zaposlovanje, naj zagotavljajo kakovostne in prilagojene storitve; poudarja, da je treba pri pomoči obrobnim skupinam in njihovem vključevanju ubrati dvojen pristop, in sicer delo neposredno s prizadetimi z zagotavljanjem izobraževanja, vključno z izobraževalnimi ustanovami, usposabljanja, poklicnega usmerjanja in zaposlitvenih možnosti ter delo z lokalno skupnostjo in lokalnimi organi, da se izboljša in/ali spremeni mnenje javnosti z ozaveščanjem o učinkih predsodkov, izboljšanjem javnih storitev in prilagoditvijo socialnih sistemov;

44.  poudarja, da je izobraževanje temeljna pravica, zapisana v Pogodbi o Evropski uniji; poudarja, da je zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse člane družbe bistvenega pomena za to, da se prekine krog socialne izključenosti; meni, da je formalno, neformalno in priložnostno učenje, ki ga označuje učenje o raznolikosti, prvi korak k resničnemu političnemu, ekonomskemu in socialnemu vključevanju obrobnih skupnosti; poudarja, da je treba z izvajanjem programov, projektov in podpornih dejavnosti za obrobne skupnosti zagotavljati predšolsko izobraževanje, podpreti potrebo po formalnem izobraževanju, hkrati pa ponujati priložnosti za druge vrste izobraževanja, tudi vseživljenjskega, zlasti pri poklicnih veščinah in znanju ter informacijski in komunikacijski tehnologiji, ter izboljšati dostop do medijev, tudi s ciljem krepiti vlogo deklet in žensk v obrobnih skupnostih;

45.  poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj za podporo MSP in socialnim podjetjem, ki vključujejo obrobne skupnosti ali delajo za njihovo dobrobit; poudarja, da je treba podpirati dejavnosti za obrobne skupnosti ter tako zagotoviti podporo in ustvariti pogoje za mikropodjetništvo, s tem pa ohraniti različne načine poslovanja;

46.  poudarja, da bo v bližnji prihodnosti v številnih sektorjih prišlo do velikih sprememb, deloma zaradi večje uporabe spletnih orodij in rešitev; opozarja, da bodo nizko in srednje kvalificirani delavci zaradi tega občutili pritisk, najbolj prizadeti pa bodo pripadniki obrobnih skupnosti, saj se običajno prav ti zaposlujejo v teh sektorjih; poudarja, kako pomembno je dostopno in ugodno usposabljanje za vse na področju novih tehnologij in sektorjev s posebnim poudarkom na priložnostih v digitalnem sektorju in zelenem gospodarstvu, zlasti za najbolj prikrajšane skupine; opozarja, kako pomembna so mikro in mala podjetja za pomoč pri ohranjanju delovnih mest na podeželskih območjih, zato poziva k večjemu poudarku na zagotavljanju dostopa teh podjetij do financiranja;

47.  poudarja pomen opolnomočenja žensk v obrobnih skupnostih s spodbujanjem žensk podjetnic in udeležbo žensk v teh skupnostih;

48.  poudarja, da imajo lahko socialno podjetništvo, zadruge, vzajemne družbe in alternativni poslovni modeli pomembno vlogo pri opolnomočenju žensk v obrobnih skupnostih; priporoča, da bi s kohezijskimi sredstvi, zlasti pa z Evropskim socialnim skladom, podprli naložbe na tem področju z močnim vidikom spolov;

49.  poziva Komisijo, naj preuči omejitve sedanjega ključa za dodeljevanje in določanje podpore iz skladov kohezijske politike, ki temelji na BDP na prebivalca, pri tem pa bolje uporabi razpoložljive kazalnike, kot so podatki Eurostata EU-SILC o dohodkih in življenjskih pogojih, s katerimi bi bilo mogoče prepoznati območja revščine in socialne krhkosti na ozemlju Unije, da bi podporo EU bolje usmerili v obrobne skupnosti;

50.  poudarja, da se v politični razpravi EU obrobne skupnosti pogosto pristransko izkoriščajo v politične namene in da je potrebna podrobna analiza strukturne izključenosti, tako v partnerskih sporazumih kot v ustreznih operativnih programih; poziva Komisijo, naj pripravi skladne, dosledne in jasne smernice o pripravi, izvajanju in upravljanju projektov, ki jih financira EU in obravnavajo obrobne skupnosti, vključno s poglobljenimi analizami, primeri najboljše prakse in priporočili glede politik, s čimer bi glede na prihajajoče programsko obdobje zagotovili, da bodo obrobne skupnosti zajete v sredstvih EU;

51.  poziva k temu, da se v vse pobude, programe, ukrepe in pogoje financiranja, povezane z integracijo in socialnim vključevanjem, ki se financirajo s sredstvi EU, vključita vidik spolov in presečna analiza, da bi lahko bolje upoštevali potrebe žensk v obrobnih skupnostih ter bolje zajeli različna mnenja in poglede žensk v različnih strukturnih položajih in vlogah; meni, da sta ocena učinka z vidika spola in vključevanje načela enakosti spolov v načrtovanje proračuna koristna za oceno vpliva prednostnih področij financiranja, dodelitve finančnih sredstev in načrti programov financiranja na ženske; poudarja, da je treba dosledno zbirati in redno analizirati podatke, zbrane ločeno po spolih;

52.  poziva države članice, naj ponudijo nagrado za zgledno prizadevanje na področju integracije in vključevanja obrobnih skupin prebivalstva pri izvajanju skladov EU; predlaga, da bi to nagrado za izjemno opravljeno delo podeljevali občinam ali regijam v državah članicah;

53.  poziva države članice, naj omogočijo in spodbujajo mreženje med občinami in mesti, ki se ukvarjajo z vključevanjem obrobnih skupin prebivalstva; predlaga, da bi kot zgled takšne mreže lahko služila Konvencija županov v boju proti podnebnim spremembam;

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji;

  • [1]  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
  • [2]  UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
  • [3]  UL L 132, 29.5.2010, str. 1.
  • [4]  UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
  • [5]  UL L 354, 28.12.2013, str. 62.
  • [6]  UL L 72, 12.3.2014, str. 1.
  • [7]  UL L 74, 14.3.2014, str. 1.
  • [8]  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0132.
  • [9]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0594.
  • [10]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246.
  • [11]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0092.
  • [12]  UL C 161 E, 31.5.2011, str. 120.
  • [13]  UL C 87 E, 1.4.2010, str. 60.
  • [14]  UL C 378, 14.12.2013, str. 1.
  • [15]  UL C 114, 15.4.2014, str. 73.
  • [16]  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006.
  • [17]  Del II Priloge XI k Uredbi 1303/2013.

OBRAZLOŽITEV

Kohezijska politika je eden najmočnejših instrumentov, ki jih ima Evropska unija na voljo za boj proti neenakosti ter podporo teritorialni in socialni koheziji v svojih regijah.

V vseh evropskih družbah so skupine in skupnosti, ki se soočajo s strukturno izključenostjo in ločevanjem od večinske družbe ter nimajo dostopa niti do osnovne javne infrastrukture in storitev. Poleg tega jih pogosto nesorazmerno prizadenejo revščina, brezposelnost in slabo zdravstveno stanje.

Veliko zmanjševanje javne porabe med krizo je pripeljalo do poslabšanja obstoječih težav v državah članicah, kot so brezposelnost, odsotnost socialnega varstva, težke stanovanjske razmere in pomanjkanje javnih zdravstvenih storitev. Zato je kriza neposredno negativno vplivala na pripadnike obrobnih skupnosti. Tudi številne občine se še vedno soočajo z resnimi proračunskimi omejitvami, ki jim onemogočajo ustrezno spopadanje z marginalizacijo v družbi.

Kljub vsemu poglavitno odgovornost za spremembo razmer obrobnih skupnosti nosijo države članice. Čeprav se posebne nacionalne okoliščine, potrebe in rešitve po Evropi močno razlikujejo, socialna kohezija kot zastavljeni cilj zahteva, da Evropa odigra svojo vlogo v politikah vključevanja obrobnih skupin.

Obrobne skupnosti in diskriminacijske strukture

Enotna evropska opredelitev obrobnih skupnosti ne obstaja; ta izraz zajema široko paleto pojmov, kot so prikrajšane soseske, najbolj ogroženi ali materialno ogroženi ljudje, ljudje, ki jim grozi revščina, in prikrajšane ali diskriminirane družbene skupine.

Kljub temu je bil pojem obrobnih skupnosti leta 2013 vpeljan v uredbo o ESRR z jasnim ciljem boja proti posledicam marginalizacije. Zato mora EU to zdaj nadgraditi in dosledno slediti temu cilju.

Obstaja veliko različnih diskriminacijskih struktur, vključno s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto ter različnimi kulturnimi, verskimi ali etničnimi ozadji. Številni ljudje se hkrati soočajo z različnimi oblikami diskriminacije, zlasti znotraj romskih skupnosti, ki so v evropskih družbah pogosto odrinjene na rob.

Kohezijska politika je močno orodje

Kohezijska politika lahko odigra pomembno vlogo pri spreminjanju teh razmer. Ne le, če se osredotočimo na izzive na stanovanjskem področju ali na področju dostopa do javne infrastrukture, kar se že dogaja v okviru ESRR, temveč tudi z zagotavljanjem celovitega pristopa k spopadanju z različnimi oblikami diskriminacije, s katerimi se soočajo obrobne skupnosti.

Vendar obrobne skupnosti pogosto nimajo koristi od evropske kohezijske politike. Niso vključene v strukture odločanja niti v postopek izvajanja in spremljanja projektov. To lahko povzroči, da EU celo zaostruje težave ranljivih skupin, in obstaja več primerov zlorabe sredstev, zlasti kar zadeva obrobne skupnosti.

Pri analiziranju vzrokov za izključenost je treba osrednjo pozornost nameniti razumevanju sistematičnih oblik diskriminacije, kot je sovraštvo do Romov, in osveščanju o njih.

Celosten pristop: izrecno, vendar ne izključno

Številni deležniki so pri obravnavi vključevanja obrobnih skupin sprejeli načelo „izrecno, vendar ne izključno“. To načelo predvideva osredotočenost na določene ciljne skupine, vendar ne izključuje drugih ljudi v podobnih socialnih in gospodarskih okoliščinah. Toda zgolj omemba obrobnih skupnosti, kot so Romi, še ne zagotavlja sprejetja posebnih ukrepov za reševanje njihovih razmer.

V ta namen je ključnega pomena ustrezno izvajanje kodeksa ravnanja pri partnerstvih, ki je namenjen zagotavljanju enakopravne udeležbe in zastopanosti deležnikov. Poroča se o velikih razlikah med državami članicami, kar zadeva njihovo izvajanje načela partnerstva, ki segajo od rednega posvetovanja s socialnimi partnerji do popolnega zanemarjanja in nepoznavanja kodeksa ravnanja.

Poleg tega je ocena projektov v prejšnjem programskem obdobju pokazala, da financiranje ni vedno usmerjeno v dejanske potrebe upravičencev. Izvajalci včasih celo zadostijo merilom zgolj z „odkljukanjem posameznih točk“, na primer z vključevanjem nevladnih organizacij, ki domnevno predstavljajo Rome, ali z navideznimi posvetovanji brez pravega dialoga.

Zato obstaja jasna potreba po kakovostnih mehanizmih ocenjevanja in spremljanja. Potreben je premik h kakovostnemu spremljanju, da bodo posegi prinesli dolgoročne in trajne rezultate. To je zapleten in dolgotrajen proces, ki zahteva usmerjeno in učinkovito krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe na lokalni in nacionalni ravni ter krepitev vloge obrobnih skupnosti, da bodo zmožne proaktivno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju posegov. Proračun za tehnično pomoč pogosto ostane neporabljen in bi ga bilo treba dodeliti projektom za krepitev zmogljivosti in programom usposabljanja za civilno družbo.

To poročilo vsebuje priporočila za razrešitev opisanih problemov. Na ta način lahko uporaba sredstev EU za vključevanje obrobnih skupnosti postane odlična priložnost za spodbujanje večje kohezije v evropskih družbah in podporo le-tej.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (25.6.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

Kohezijska politika in obrobne skupnosti
(2014/2247(INI))

Pripravljavec mnenja: Ádám Kósa

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je namen kohezijske politike, kot je opredeljena v Enotnem evropskem aktu iz leta 1986, zmanjševati neskladje med različnimi regijami in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi; ker je bil s Pogodbo o delovanju Evropske unije koheziji dodan še en vidik, in sicer sklicevanje na „ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo“;

B.  ker Komisija ni opredelila obrobnih skupnosti, ampak je državam članicam prepustila odgovornost, da odločijo na podlagi nacionalnih kazalnikov; ker po drugi strani ugotavlja, da se marginalizacija lahko ugotovi s pregledom niza ustreznih kazalnikov, kot so socialna izključenost, visoka dolgotrajna brezposelnost, nizka stopnja izobrazbe, diskriminacija, (izredno) slabe stanovanjske razmere, visoka stopnja diskriminacije ter pretirana izpostavljenost zdravstvenim tveganjem in/ali pomanjkljiv dostop do zdravstvenega varstva, pri čemer se take populacije štejejo za najbolj ranljive in najbolj pomoči potrebne;

C.  ker Uredba (EU) št. 1304/2013[1] določa, da Evropski socialni sklad koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, obrobne skupnosti in ljudje vseh starosti, ki jim grozita revščina in socialna izključenost;

D.  ker Uredba (EU) št. 223/2014[2] določa, da Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim spodbuja socialno kohezijo, povečuje socialno vključenost in tako sčasoma prispeva k doseganju cilja o odpravljanju revščine v Uniji ter podpira ukrepe držav članic za zagotavljanje materialne pomoči najbolj prikrajšanim;

1.  ob upoštevanju, da je nedavna gospodarska in finančna kriza posebej prizadela obrobne skupine, ki so ob pretresih na trgu dela bolj izpostavljene tveganju za izgubo delovnega mesta, opozarja, da sta izobraževanje in zaposlovanje najboljši način za izhod iz revščine, zaradi česar bi moralo biti vključevanje obrobnih skupnosti v družbo in na trg dela prednostna naloga; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so pripadniki obrobnih skupnosti pogosto izključeni iz družbe in diskriminirani, zaradi česar se srečujejo z ovirami pri dostopu do kakovostnega izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva, prevoza, informacij in storitev na splošno, kar je zapletena težava, ki jo je treba pravilno reševati s komplementarno uporabo in učinkovitim kombiniranjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter nacionalnih virov; zato poudarja, da si je treba še posebej prizadevati, da bi obstoječi programi EU, kot so pobuda za zaposlovanje mladih, Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, dosegli pripadnike obrobnih skupnosti, ter redno spremljati uspešnost programov v tem pogledu, da se prekine krog revščine in marginalizacije ter da se izboljšajo poklicna znanja in kvalifikacije ljudi;

2.  poudarja, da je treba pri pomoči obrobnim skupinam in njihovem vključevanju ubrati dvojen pristop, in sicer delo neposredno s prizadetimi z zagotavljanjem izobraževanja, vključno z izobraževalnimi ustanovami, usposabljanja, poklicnega usmerjanja in zaposlitvenih možnosti ter delo z lokalno skupnostjo in lokalnimi organi, da se izboljša in/ali spremeni mnenje javnosti z ozaveščanjem o učinkih predsodkov, izboljšanjem javnih storitev in prilagoditvijo socialnih sistemov;

3.  spominja, da je glavni cilj kohezijske politike spodbujanje teritorialnega razvoja in zmanjševanje regionalnih neenakosti, zato poudarja, da bi bilo treba pri izvajanju in upravljanju ustreznih skladov EU sprejeti posebne medsektorske ukrepe, da se doseže ta cilj; poudarja, da bi moral biti Evropski socialni sklad glavni instrument za izvajanje strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, politik trga dela, mobilnosti, izobraževanja, usposabljanja in socialnega vključevanja, da bi s tem prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; poudarja, da bi morali evropski strukturni in investicijski skladi spodbujati raziskave in analize za pridobivanje znanja o dejanskih življenjskih pogojih obrobnih skupnosti; poudarja, da je kohezijska politika pomembno orodje za prehod na oblikovanje politik, ki temelji na rezultatih, ter za učinkovito doseganje pametne in trajnostne rasti v regijah, kjer je najbolj potrebna, s podporo odpiranju in razvoju mikro, malih in srednjih podjetij in s poudarkom na pomenu mikro in malih podjetij za ohranitev delovnih mest na podeželskih in obrobnih območjih;

4.  glede na rastoče regionalne razlike, demografske izzive in položaj, v katerem se znajde vse več ljudi, ki so zapustili svojo državo izvora ali jo nameravajo zapustiti, opozarja, da je v proračunskem obdobju 2014–2020 na voljo manj finančnih sredstev za kohezijsko politiko; je prepričan, da ima kohezijska politika potencial, da doda vrednost delu, ki že poteka v državah članicah, in da bo kohezijska politika, če se osredotoči na izboljševanje zaposlitvenih možnosti ter naložbe v znanja zlasti v regijah, kjer je to najbolj potrebno, poleg drugih pozitivnih učinkov privedla tudi do večje socialne vključenosti in manjše revščine, v ta namen pa mora omogočati primerno prožnost, da državam članicam zagotovi izvajanje prilagojene pomoči v skladu z lokalnimi potrebami ter da se zagotovi poraba finančnih sredstev na območjih, kjer je brezposelnost najvišja in kjer so ta sredstva najbolj potrebna;

5.  pozdravlja dejstvo, da Uredba (EU) 1303/2013[3] vsebuje elemente, ki so se začeli uporabljati leta 2014 in naj bi podprli najbolj prikrajšane skupine; odločno poziva države članice, naj te elemente vključijo v svoje operativne programe ter naj s konkretnimi in takojšnjimi ukrepi uvedejo obveznost oblikovanja strategije za prehod z velikih institucij na storitve v okviru skupnosti in naj si prizadevajo za sprejetje ustreznih ukrepov; poleg tega meni, da morajo države članice pomagati pri spodbujanju socialnega vključevanja, boju proti revščini in vsem oblikam diskriminacije, kakor je določeno v pravu EU, boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, storjenim nad ljudmi iz obrobnih skupnosti, ter spodbujanju protidiskriminacijskih politik, med drugim, če je potrebno, s sprejetjem ustrezne zakonodaje, krepitvijo nacionalnih organov za boj proti diskriminaciji in spodbujanjem posebnega usposabljanja za javne uslužbence; ugotavlja, da prej omenjena uredba prispeva k integraciji in/ali vključevanju obrobnih skupnosti tudi z obravnavanjem njihovih potreb glede na vse večje izzive, s katerimi se soočajo v družbi, temelječi na znanju; meni, da bi bilo treba v skladu z uredbo dosledno spoštovati in izvajati Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo;

6.  poudarja, da je izobraževanje temeljna pravica, zapisana v Pogodbi o Evropski uniji, in da bi morala politika izobraževanja in usposabljanja vsem članom družbe omogočiti dostop do kakovostnega izobraževanja; poudarja, da v evropskih izobraževalnih sistemih še vedno obstaja neenakost, ki jo močno spodbuja podedovani socialni položaj; poudarja, da je zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse člane družbe bistvenega pomena za to, da se prekine krog socialne izključenosti; v zvezi s tem opozarja, da so potrebne naložbe, da bi vsem ljudem v kateri koli fazi življenja omogočili udejstvovanje v spodbudnih učnih izkušnjah ter spodbudili vseživljenjsko učenje za povečanje socialne vključenosti, aktivnega državljanstva in samozadostnosti; v zvezi s tem opozarja tudi na potrebo po poklicnem usposabljanju in razvoju osnovnih znanj, ki bi moralo upoštevati razlike med trgi dela in izobraževalnimi sistemi v različnih državah članicah in torej ne bi smelo biti enako za vse; opozarja, da je potreben okvir za oblikovanje politike, ki bo upošteval potencialne inovacije in podjetniške priložnosti glede na obstoječe značilnosti regije ter realen potencial za diverzifikacijo, da se oblikujejo ustrezni strateški posegi na podlagi teh značilnosti in pričakovanih izidov ter da se prepreči tveganje za odliv usposobljenih delavcev proti razvitejšim regijam;

7.  v zvezi s tem opozarja na potrebo po poklicnem usposabljanju in razvoju osnovnih znanj za ljudi, ki imajo malo znanj in kvalifikacij ali so brez njih, in sicer ne na podlagi političnih rešitev, ki bi bile enake za vse, ampak na podlagi prilagojenih političnih priporočil glede na obstoječo bazo znanja v regiji; poudarja načrt učenja javno-zasebne politike, ki je rezultat partnerstev med organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi ter lahko gradi na kazalnikih rezultatov/izidov, nenehnem spremljanju in ocenjevanju, pilotnih projektih, političnih poskusih in poskusnih primerih;

8.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da sredstva EU ne bi kakor koli prispevala k segregaciji; poziva Komisijo, naj tesno spremlja spoštovanje načela nediskriminacije in s tem povezane zakonodaje, ter jo podpira pri sprožitvi postopkov v primeru kršitev zoper države članice, ki kršijo Direktivo 2000/43/ES o enakosti ras;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno tehnično podporo za izboljšanje upravnih zmogljivosti organov, ki imajo opravka z upravljanjem strukturnih skladov, države članice pa poziva, naj zagotovijo svetovanje in upravno podporo, na primer z organizacijo usposabljanja in pomočjo pri vlogah za pomoč in pojasnili, da bi obrobnim skupinam, kot so npr. Romi, olajšali pridobivanje informacij o evropskih in nacionalnih programih financiranja za podporo podjetništvu in zaposlovanju ter vlaganje ustreznih vlog;

10.  kar zadeva spodbujanje storitev v okviru skupnosti, poziva, naj se oskrba doma, na primer skrb za otroke, starejše in invalide, prizna kot dejansko delo ter naj se vzpostavijo mehanizmi za boj proti neprijavljenemu delu; poziva, naj se prizna pravica do socialne podpore, socialne pomoči in pridobivanja sredstev;

11.  poziva države članice, naj ukrepajo v skladu s priporočili posameznim državam o socialnem vključevanju obrobnih skupnosti, Komisijo pa, naj tesno spremlja njihovo uresničevanje;

12.  poudarja, da morajo imeti socialni partnerji dostop do tehnične pomoči, da se zagotovi krepitev njihovih zmogljivosti, pa tudi njihovo usklajevanje in zastopanost v ad hoc odborih, ki določajo in izvajajo operativne programe;

13.  pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice, tudi tiste, ki so prejele priporočila, v svojih operativnih programih določile socialno-ekonomsko vključevanje obrobnih skupin kot prednostno nalogo z vidika vlaganj; svari pa, da je treba ta pristop vključiti tudi v posamezna politična področja, kot sta izobraževanje ali zaposlovanje;

14.  ugotavlja, da so Romi, ki so največja evropska etnična manjšina in ena od najbolj obrobnih skupnosti v EU, slabšega zdravja od ostalega prebivalstva, in resno opozarja, da po podatkih iz raziskave v okviru Programa Združenih narodov za razvoj okoli 20 % Romov nima zdravstvenega zavarovanja ali pa ne ve, ali ga ima, in okoli 15 % romskih otrok, mlajših od 14 let, ni cepljenih, medtem ko je takih otrok v neromskih gospodinjstvih 4 %; poziva države članice, naj izboljšajo in pospešijo pripravo prilagojenih informativnih gradiv o zdravju ter razvoj strategij za preprečevanje bolezni in pobud v okviru skupnosti za boljšo skrb za zdravje v romskih skupnostih;

15.  poziva države članice, naj upoštevajo večrazsežnostne in teritorialne vidike revščine, mobilizirajo dovolj proračunskih sredstev iz nacionalnega proračuna in programov EU z uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, skupnih akcijskih načrtov, celostnih teritorialnih naložb in celostnih operacij, da bi dosegle cilje, ki so jih določile v svojih strategijah vključevanja Romov, ter naj pripravijo celostne večsektorske programe, financirane iz več skladov, ki naj bodo usmerjeni v najbolj prikrajšane mikroregije;

16.  opozarja države članice in Evropsko komisijo, da bodo po letu 2020 kljub vse manjšemu deležu delovno sposobnega prebivalstva zanje potrebne dejavne politike vključevanja in da bo konkurenca na trgu dela vse večja, zasebni sektor pa bo zagotavljal vse manj delovnih mest za delavce, ki so sedaj sorazmerno nizko kvalificirani; opozarja, da tudi v nekaterih najbogatejših državah članicah, kot sta Danska in Luksemburg, zbuja skrb naraščanje dolgotrajne brezposelnosti (v Evropski uniji med dolgotrajno brezposelne spada skoraj 12 milijonov ljudi, kar je 5 % delovne sile, 59 % tovrstnih brezposelnih pa je brez dela že več kot dve leti); poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za praktične premostitvene rešitve na področju zaposlovanja za najbolj nizko kvalificirane in nekvalificirane delavce in jim pomaga, da se bodo lahko ponovno zaposlili, zaradi česar bo nujno potreben nov pristop, ki ne bo vključeval le dolgoročne strategije, marveč tudi kratkoročne ukrepe, kot so različne oblike dohodkovne podpore, da bi preprečili socialno izključenost najbolj prikrajšanih skupin, ter prilagoditev obstoječih instrumentov, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, da bi preprečili trajno brezposelnost, nadaljevanje nedavnega odliva prebivalstva proti razvitejšim regijam, zlasti starejših od 50 let in mladih, ter stalno povečevanje tega odliva; poziva Komisijo, naj preveri, katera delovna mesta v zasebnem sektorju so dostopna za najbolj nizko kvalificirane delavce, in naj ugotovi, kakšna nova delovna mesta, ki ne zahtevajo kvalifikacij, bi bilo mogoče ustvariti kratkoročno do leta 2020;

17.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, organi za enakost in drugimi mehanizmi za človekove pravice strogo izvaja in spremlja zakonodajo EU o diskriminaciji, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja; poziva javne zavode za zaposlovanje, naj zagotovijo kakovostne, prilagojene storitve strankam v ranljivem položaju ter naj izvajajo usposabljanja za ozaveščanje zaposlenih na zavodih za zaposlovanje, da bodo bolj občutljivi do večkrat prepletajočih se dejavnikov prikrajšanja, s katerimi se soočajo brezposelni v ranljivem položaju, ter da se odpravijo predsodki in negativen odnos do njih;

18.  poudarja, da bo v bližnji prihodnosti v številnih sektorjih prišlo do velikih sprememb, deloma zaradi večje uporabe spletnih orodij in rešitev; opozarja, da bodo nizko in srednje kvalificirani delavci zaradi tega občutili pritisk, najbolj prizadeti pa bodo pripadniki obrobnih skupnosti, saj se običajno prav ti ljudje zaposlujejo v teh sektorjih; poudarja, kako pomembno je dostopno in ugodno usposabljanje za vse na področju novih tehnologij in sektorjev s posebnim poudarkom na priložnostih v digitalnem sektorju in zelenem gospodarstvu, zlasti za najbolj prikrajšane skupine; opozarja, kako pomembna so mikro in mala podjetja za pomoč pri ohranjanju delovnih mest na podeželskih območjih, zato poziva k večjemu poudarku na zagotavljanju dostopa teh podjetij do financiranja;

19.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja predloži celovit sveženj pravil in smernic za spodbujanje dostopa za invalide in njihovega vključevanja;

20.  opozarja Komisijo, da so potrebna okrepljena prizadevanja za zagotovitev, da bo na trgu dela dejansko občutiti pozitiven učinek tehnoloških inovacij, ter meni, da je treba državam članicam zagotoviti več podpore, da bi svoje sisteme za izobraževanje in usposabljanje preoblikovale tako, da bodo v prihodnje razmeroma prikrajšani delavci lažje pridobivali kompleksnejše, prožnejše in konkurenčnejše znanje, da se zviša raven zaposlenosti; poziva evropske institucije, naj v bodoče več pozornosti posvetijo pripravi napovedi glede trgov dela ter pri tem upoštevajo tudi inovativne in naprednejše tehnologije, pri čemer bi izhodišče lahko predstavljal nov raziskovalni projekt, ki ga je začel Parlament[4], Komisijo pa spodbuja, naj izvede podobne raziskave;

21.  poziva države članice, naj v okviru preudarnega in uravnoteženega načrtovanja proračuna posebej upoštevajo socialni učinek ekonomskih ukrepov, se zavežejo k zagotovitvi več sredstev in zadostna sredstva ter sprejmejo učinkovite ciljne ukrepe za zagotovitev, da razvojne neenakosti v posameznih geografskih regijah, tako podeželskih kot mestnih, ne bodo prerasle v družbene neenakosti in neenake možnosti, ki se kažejo že v rani mladosti; meni, da tega tudi kasneje ne bi smeli dopustiti ter da bi bilo zato treba na podlagi socialnih in ekonomskih kazalnikov določiti območja (mikroregije, dele naselij), kjer je opaziti koncentracijo ekonomske, socialne in druge prikrajšanosti; poudarja, da je treba posvetiti več pozornosti temu, da se tem območjem pomaga ujeti korak z razvitejšimi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v šolah za otroke s posebnimi potrebami preveč otrok iz prikrajšanih družin, ki tja ne sodijo; v zvezi s tem poudarja pomen prepoznavanja potreb in razvoja v zgodnjem otroštvu, nediskriminacije, enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja in stabilnosti družine;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo reševati problem visokih stopenj brezposelnosti med mladimi v obrobnih skupinah, zlasti med Romi, z uporabo obstoječih mehanizmov, kot je jamstvo za mlade, in specializiranih programov usposabljanja, kot je program Erasmus+, da bo romskim otrokom zagotovljen dostop do zgodnjega izobraževanja, s podporo programom vseživljenjskega učenja pa naj odraslim Romom olajšajo dostop do trga dela; poziva tudi k učinkoviti uporabi drugih instrumentov EU, npr. Programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), da se spodbudita kakovost in trajnostno zaposlovanje ter zagotovita primerno in dostojno socialno varstvo ter boj proti revščini in socialni izključenosti;

23.  priznava, da večina Romov opravlja neprijavljena dela, in glede na to, da je treba zagotoviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, poziva države članice, naj se v sodelovanju s socialnimi partnerji učinkovito spopadejo z neprijavljenim delom, in sicer tako, da v celoti izkoristijo evropsko platformo za izboljšanje sodelovanja na tem področju;

24.  poziva Komisijo, naj spremlja in oceni izvedljivost izvrševanja predpisov, ki zadevajo sklade EU, saj je mogoče najbolj pereče vprašanje v zvezi z življenjskimi razmerami Romov, ki zahteva nujno rešitev, tj. izboljšanje položaja odrinjenih ljudi, ki živijo v slabih razmerah, obravnavati le na kompleksen način (s celostnim pristopom), izvajanje takšnih programov pa posledično zahteva ukrepe, kakršni so predvideni v okviru Evropskega socialnega sklada (ukrepi za ljudi) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (infrastruktura);

25.  opozarja, da so romske ženske dvakrat diskriminirane, ker so v romskih skupnosti razlike med spoloma na področju zaposlovanja in plačil zelo velike; zato poudarja, da je treba zagotoviti vključitev posebnih ukrepov za pravice žensk in enakost spolov v nacionalne strategije vključevanja Romov;

26.  poziva države članice in Komisijo, naj pri izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov prednostno obravnavajo otroke, ter znova poudarja, kako pomembno je spodbujati enak dostop do stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dostojnih življenjskih pogojev za otroke;

27.  poudarja, da je krčenje proračunov za javne storitve v nekaterih državah v času krize privedlo do višje brezposelnosti, nižje ravni socialnega varstva, slabših stanovanjskih razmer in zdravstvenih težav; poziva države članice, naj učinkoviteje uporabljajo pomoč iz Evropskega socialnega sklada za izboljšanje kakovosti in enakega dostopa do javnih storitev za obrobne skupnosti ter naj se borijo proti vsem oblikam diskriminacije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Ulla Tørnæs, Marita Ulvskog, Renate Weber, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Georges Bach, Heinz K. Becker, Miapetra Kumpula-Natri, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Csaba Sógor, Helga Stevens, Monika Vana, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Branislav Škripek

  • [1]  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006.
  • [2]  Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
  • [3]  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006.
  • [4]  Projekt o učinku digitalizacije na trg dela je bil sprejet na sejah odbora za presojo znanstvenih in tehnoloških izbir (STOA) in predsedstva 30. aprila 2015.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (15.7.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o kohezijski politiki in obrobnih skupnostih
(2014/2247(INI))

Pripravljavec mnenja: Ernest Urtasun

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je socialna izključenost družbeni pojav, pri katerem so posamezniki ali skupnosti izključeni iz družbe in se dosledno ovira ali onemogoča njihovo sodelovanje v družbenih in političnih procesih, ki so bistveni za njihovo družbeno vključevanje; ker izraz „obrobne skupnosti“ pomeni različne skupine in posameznike, kot so manjšine, Romi, invalidi, ljudje, ki živijo pod pragom ali na pragu revščine, migranti, begunci in socialno izključene skupine v družbi; ker rasizem, patriarhalnost, homofobija, ekonomska prikrajšanost in drugi diskriminatorni dejavniki prispevajo k nastanku slojev neenakosti in šibijo vlogo žensk znotraj obrobnih skupnosti,

B.  ker revščina, ki jo trpijo obrobne skupnosti, različno vpliva na ženske, otroke ali moške, saj je za ženske in otroke ponavadi težje dostopati do socialnih storitev ali prejemati dostojno plačilo;

C.  ker ta socialna izključenost in dvojna diskriminacija, ki jo trpijo ženske v teh skupinah, otežuje njihov dostop do storitev, informacij ter javnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakopravnosti;

D.  ker imajo ženske v obrobnih skupnostih odločilno vlogo v ekonomskem smislu ter pri izobraževanju in negi; ker je treba njihovo odločilno vlogo podpreti s posebnimi ukrepi, da se odpravijo ovire za vključevanje in enakopravno udeležbo žensk pri odločanju, izboljšajo njihove življenjske razmere in jim ponudi usposabljanje, ki ga potrebujejo, da bi lahko dejavno sodelovale v družbenem in gospodarskem življenju države;

E.  ker se je zaradi posledic gospodarske krize in zmanjšanja sredstev za javne storitve položaj žensk v obrobnih skupnostih močno poslabšal;

F.  ker so ženske v obrobnih skupnostih izpostavljene bolj intenzivni, večplastni diskriminaciji in je stopnja njihove zaposlenosti v primerjavi moškimi v teh skupnostih in z drugimi ženskami veliko nižja;

G.  ker je treba za premostitev socialne izključenosti in večplastne diskriminacije neposredno, na kraju samem sodelovati s temi skupnostmi na socialni, politični in gospodarski ravni ter vključiti deležnike, civilne družbe in državljane v postopke oblikovanja politik; ker je treba v teh postopkih vedno upoštevati vidik spolov, zato da se ženske, ki so izpostavljene večplastni diskriminaciji, opolnomočijo za sodelovanje v njih in javno izražanje svojega mnenja;

H.  ker sta formalna in neformalna izobrazba bistveni za premostitev socialne izključenosti in večplastne diskriminacije, saj z opolnomočenjem obrobnih skupnosti ustvarjata dialog, in odprtost med skupnostmi ter medsebojno razumevanje; ker vidika spolov ne gre prezreti pri izobraževanju in njegove vloge pri opolnomočenju žensk in deklet v obrobnih skupnostih;

I.  ker je zastopanost žensk iz obrobnih skupnosti v umetnosti in kulturi ter v medijih pomembna za premostitev socialne izključenosti, stereotipizacije in večplastne diskriminacije;

J.  ker je treba v strategijah evropske kohezijske politike za opolnomočenje žensk v obrobnih skupnostih upoštevati položaj starejših žensk, invalidk, družinskih negovalk in žensk s težavami z duševnim zdravjem;

K.  ker je vloga držav članic pri ustvarjanju okolja, v katerem nastaja in se oblikuje socialna izključenost, odločilna, in ker morajo upoštevati potrebe obrobnih skupnosti ter vključiti njihove interese v pripravo in utemeljitev operativnih programov, ki jih predložijo Komisiji;

1.  opozarja, da so ženske v obrobnih skupnostih izpostavljene večplastni diskriminaciji, zaradi česar je tveganje revščine in socialne izključenosti, zlasti pri dostopu do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev, zanje še večje;

2.  poziva k temu, da se v vse pobude, programe, ukrepe in pogoje financiranja, povezane z integracijo in socialnim vključevanjem, ki se financirajo s sredstvi EU, vključita vidik spolov in presečna analiza, da bi lahko bolje upoštevali potrebe žensk v obrobnih skupnostih ter bolje zajeli različna mnenja in poglede žensk v različnih strukturnih položajih in vlogah; meni, da sta ocena učinka z vidika spola in vključevanje načela enakosti spolov v načrtovanje proračuna koristna za oceno vpliva prednostnih področij financiranja, dodelitve finančnih sredstev in načrti programov financiranja na ženske; poudarja, da je treba dosledno zbirati in redno razčlenjevati podatke, zbrane ločeno po spolih;

3.  poziva Komisijo, naj v pripravo regionalnih programov vključi pozitivne ukrepe, da prepreči nadaljnje nazadovanje žensk v obrobnih skupnostih pod prag revščine in prepreči revščino otrok na zgodnji stopnji;

4.  poziva k izboljšanju kakovosti in usposabljanja specializiranih socialnih služb (vključno s svetovalci za pogojni odpust), ki imajo opraviti z obrobnimi družinami;

5.  poziva Komisijo, naj upošteva Priporočilo Sveta 92/441/EGS, v katerem je priznana osnovna pravica posameznika do zadostnih sredstev in socialne pomoči za človeka dostojno življenje, kar je bistveno za ženske, za katere je tveganje revščine večje kot za moške; poudarja, da je pomembno določiti splošno metodo za izračun praga preživetja v smislu življenjskih stroškov („nakupovalna košarica“ blaga in storitev), da bi se lahko oprli na primerjalne meritve stopenj revščine in določili sredstva socialnega ukrepanja, vključno s shemo minimalnega dohodka, kar je pomembno za ekonomsko in socialno kohezijo ljudi, ki živijo na različnih območjih Evropske unije;

6.  meni, da je treba organe za enakost, organizacije žensk in ženske iz obrobnih skupnosti vključiti v proces odločanja o dodelitvi, uporabi, izvajanju in spremljanju sredstev na vseh ravneh, od lokalnih in regionalnih organov do institucij držav članic in EU, ter meni, da bi moralo biti spremljanje in ocenjevanje izvedenih programov ključni postopek pri povečevanju udeležbe žensk iz obrobnih skupnosti;

7.  poudarja pomen opolnomočenja žensk v obrobnih skupnostih s spodbujanjem žensk podjetnic in udeležbo žensk v teh skupnostih;

8.  poziva Komisijo, naj si v večji meri prizadeva za spodbujanje trajnostne in celovite gradnje zmogljivosti za ženske v obrobnih skupnostih;

9.  poudarja, da bi se morale vse evropske možnosti financiranja, ki podpira obrobne skupnosti, posebej pa ženske, celovito izkoriščati, da bi se izboljšala sinergija in dopolnjevanje med strukturnima skladoma in programom za pravice, enakost in državljanstvo; poziva ustrezne uprave in organe na vseh ravneh upravljanja, naj si prizadevajo za dejavno vzajemno sodelovanje;

10.  opozarja, da družba ne priznava socialne izključenosti nekaterih skupnosti, kot so ženske, ki delajo v negotovih delovnih pogojih, revne zaposlene, matere samohranilke in prikrajšane starejše upokojenke; poziva države članice, naj te skupine natančno opredelijo in sprejmejo programe za izboljšanje življenjskih razmer, dostopa do zdravstvenega varstva in osnovnih storitev;

11.  močno obsoja, da vidik spola ni bil upoštevan pri Evropski platformi za boj proti revščini in socialni izključenosti, eni sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 za trajnostno, pametno in vključujočo rast, katere namen je med drugim izboljšati uporabo sredstev EU v podporo socialnemu vključevanju, pri čemer je 20 % Evropskega socialnega sklada namenjenega boju proti revščini in socialni izključenosti;

12.  poziva k podpori izmenjavi dobre prakse in povezovanja žensk v obrobnih skupnostih na vseh ravneh upravljanja; poudarja, da je treba v teh skupnostih spodbujati ženske na vodilnih položajih ter jih vključevati v ozaveščanje in širjenje javnih storitev in programov, namenjenih boju proti socialni izključenosti in diskriminaciji žensk;

13.  odločno poziva k uporabi sredstev za izboljšanje življenjskih razmer in temu, da bi imele ženske v obrobnih skupnostih lažji dostop do kakovostnega, zanesljivega izobraževanja, stanovanj, zdravstvenega varstva, zaposlitve, otroškega varstva, socialnih storitev, pravnega sistema in storitev podpore žrtvam;

14.  v okviru kohezijske politike EU Komisijo in države članice poziva, naj se osredotočijo na regije z resnimi in stalnimi neugodnimi naravnimi in demografskimi razmerami, kot je navedeno v členu 121(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, in naj posebej poskrbijo za možnosti nadomestne zaposlitve in dela za obrobne skupine žensk v teh skupnostih, za katere so značilne visoke ravni revščine, pomanjkanje možnosti za zaposlitev, prostovoljno opuščanje izobraževanja, pomanjkanje socialnih storitev in socialna osamitev ter iz tega izhajajoče večje tveganje revščine otrok;

15.  poziva k temu, da se vidik človekovih pravic upošteva pri pripravi ukrepov s podporo iz kohezijskega sklada, in poudarja, da bi bilo treba kulturne, ekonomske in socialne pravice vključiti v politike, katerih namen je priznati ženske iz obrobnih skupnosti kot polnopravne aktivne državljanke, ter da je treba pri pripravi ukrepov in politik vedno izrecno obravnavati tako odkriti kot prikriti rasizem;

16.  poudarja, da je treba v vseh programih, pobudah in ukrepih, ki jih financira EU, nameniti posebno pozornost posebnim okoliščinam in potrebam večine ogroženih skupin žensk v obrobnih skupnostih, kot so starejše ženske, invalidke, ženske, ki so žrtve nasilja in trgovine z ljudmi, priseljenke, ženske pripadnice etničnih manjšin, begunke itd.;

17.  ugotavlja, da je mogoče s sredstvi za storitve podpore in financiranje MSP, ki so skladne s potrebami žensk, ki ustanavljajo in širijo podjetja, izboljšati sodelovanje žensk v podjetništvu in rasti;

18.  poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost odpravljanju ovir za dostop do zaposlitve, ki jih imajo ženske v obrobnih skupnostih, pa tudi razlikam v plačilu in pokojninah zaradi spola, ki se pojavljajo v teh skupnostih;

19.  poudarja, da je treba pozorno in vztrajno spremljati uporabo finančnih virov, namenjenih za obrobne skupnosti;

20.  poudarja, da je tveganje za ženske v obrobnih skupnostih, da postanejo žrtve nasilja zaradi spola in trpijo druge kršitve svojih temeljnih pravic, večje; poziva k temu, da bi bil boj proti vsem oblikam nasilja zoper ženske ključni dejavnik programov integracije za obrobne skupnosti in pri dodeljevanju sredstev EU;

21.  poudarja, da imajo lahko socialno podjetništvo, zadruge, vzajemne družbe in alternativni poslovni modeli pomembno vlogo pri opolnomočenju žensk v obrobnih skupnostih; priporoča, da bi s kohezijskimi sredstvi, zlasti pa z Evropskim socialnim skladom, podprli naložbe na tem področju z močnim vidikom spolov;

22.  znova opozarja na sklep Evropskega varuha človekovih pravic v zadevi OI/8/2014/AN o spoštovanju temeljnih pravic pri izvajanju kohezijske politike EU; odločno poudarja, da morajo biti vsi kohezijski programi držav članic popolnoma skladni z Listino o temeljnih pravicah; se strinja, da bi bilo treba dati civilni družbi, vključno z organizacijami žensk, platformo za poročanje o zlorabi sredstev in kršitvi Listine;

23.  poudarja pomen vseživljenjskega učenja za izboljšanje enakosti pri izobraževanju in usposabljanju, zlasti pri poklicnih veščinah in znanju ter informacijski in komunikacijski tehnologiji; poudarja, da je potrebna pri izobraževanju in usposabljanju žensk na podeželskih območjih prožnost;

24.  poudarja, da je treba okrepiti regionalne, nacionalne in evropske mreže žensk v obrobnih skupnostih, zlasti na področju poslovanja, podjetništva, znanosti in tehnologije, izobraževanja, medijev ter civilnega in političnega vodstva;

25.  poziva k temu, da bi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, zlasti pa iz Evropskega socialnega sklada, podprli programe formalnega in neformalnega izobraževanja, vključno s poklicnim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, da bi opolnomočili ženske in dekleta v obrobnih skupnostih;

26.  poziva k uporabi sredstev kohezijske politike za umetniške, kulturne in medijske projekte, ki opolnomočajo ženske v obrobnih skupnostih in s katerimi si prizadevajo odpravljati stereotipe, stigmatizacijo in večplastno diskriminacijo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.7.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Catherine Bearder, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Elissavet Vozemberg, Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Louise Bours, Stefan Eck, Linnéa Engström, Julie Girling, António Marinho e Pinto, Dubravka Šuica, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Therese Comodini Cachia

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.10.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Edward Czesak, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Bill Etheridge, Anna Hedh, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Viorica Dăncilă, Andor Deli, Elena Gentile, Josu Juaristi Abaunz, Jan Olbrycht, Bronis Ropė, Julie Ward, Damiano Zoffoli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Boris Zala