POROČILO o zunanjih dejavnikih, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi
17.12.2015 - (2015/2111(INI))
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Barbara Matera
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zunanjih dejavnikih, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 16, 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z resolucijo št. 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,
– ob upoštevanju Direktive 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi in s tem povezane sodbe Sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2011 v zadevi Test-Achats (C-236/09)[1],
– ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)[2],
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. oktobra 2008 z naslovom Uresničevanje barcelonskih ciljev glede varstva predšolskih otrok (COM(2008)0638),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),
– ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS[3],
– ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih, COM(2012)0614),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. januarja 2013 z naslovom Akcijski načrt za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi (COM(2012)0795),
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. maja 2013 o barcelonskih ciljih z naslovom Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast (COM(2013)0322),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o ženskem podjetništvu v malih in srednjih podjetjih[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja[8],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0369/2015),
A. ker je podjetništvo bistveno za zaposlovanje, gospodarsko rast, inovacije, razvoj in splošno zmanjšanje revščine;
B. ker je v členu 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno navedena svoboda gospodarske pobude za vse državljane EU, kar krepi in spodbuja podjetništvo, tudi med ženskami;
C. ker so ženske leta 2012 v EU-28 predstavljale le 31 % podjetnikov (10,3 milijona)[9] in ker je med samozaposlenimi v EU le 34,4 % žensk;
D. ker so ženske pogosto lastnice podjetij le na papirju, in sicer zgolj za zagotovitev finančnih koncesij in ugodnih pogojev pri kreditnih institucijah ter evropskih, nacionalnih in regionalnih javnih upravah; ker te ženske v resnici delujejo kot „fasada“, saj kljub temu, da nosijo poslovno tveganje, dejansko o podjetju odločajo moški;
E. ker stopnja podjetništva med ženskami v vseh državah članicah zaostaja in skriva neizkoriščen potencial za rast in blaginjo;
F. ker so ovire za žensko podjetništvo, ki na primer izhajajo iz tega, da so med brezposelnimi večinoma ženske, da je v podjetniški dejavnosti stalna vrzel in da so ženske nezadostno zastopane pri vodstvenih dejavnostih, prepletene in jih je težko premagovati ter bo treba za njihovo odpravo določiti zapletena merila;
G. ker so kvantitativne raziskave o podjetništvu med ženskami redke, nedavne študije pa kažejo, da se moških bolj kot ženske odločajo za podjetniško poklicno pot[10];
H. ker je podjetništvo med ženskami, ki ga je seveda treba natančno razlikovati od navideznega samozaposlovanja, močan vir ekonomske neodvisnosti, ki ženskam omogoča močnejše vključevanje na trg dela; ker podjetništvo ženskam omogoča, da na čelu podjetij okrepijo svojo vlogo in sprožijo kulturne spremembe v svojem podjetju in drugod; ker so lahko te ženske vzornice dekletom in mladim ženskam, ki bodo hodile po njihovih stopinjah;
I. ker imajo ženske ogromen podjetniški potencial in podjetništvo med njimi prinaša gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in krepitev njihove vloge;
J. ker je odločitev za samozaposlitev dejanje samouresničitve, pri katerem je potrebno tudi veliko predanosti; ker velika osebna odgovornost s seboj prinaša izjemno dolg delovni čas, zato samozaposlitve ne bi smeli enostavno obravnavati kot dodaten vir prihodka; ker lahko podjetnice družinsko in poklicno življenje usklajujejo le, če to dopuščajo zunanje okoliščine, in sicer če je na voljo primerno otroško varstvo in če očetje dejavno sodelujejo pri varstvu in negi ter v gospodinjstvu;
K. ker so razpoložljivost, kakovost in cenovna sprejemljivost storitev otroškega varstva ter nege starejših in invalidov še vedno glavno gonilo za večjo udeležbo žensk na trgu dela;
L. ker delitev družinskih nalog ter nalog varstva in nege med ženskami in moškimi vpliva na podjetništvo med ženskami, pa tudi na njihovo udeležbo na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pa je nujno za ekonomsko neodvisnost žensk; ker v četrtini držav članic ne omogočajo očetovskega dopusta;
M. ker upravne obremenitve še vedno negativno vplivajo na podjetniški duh žensk in moških, zato je treba sprejeti učinkovito uredbo in zakonodajo, da se ženskam da ekonomska moč in se ustvari gospodarstvo s trajnostno, pametno in vključujočo rastjo;
N. ker ženske običajno nižje ocenijo raven inovativnosti svojih podjetij kot moški in ker je le majhen delež patentov Evropskega patentnega urada podeljen ženskam[11];
O. ker izbira žensk v okviru izobraževanja ter horizontalna in vertikalna segregacija spolov na področju zaposlovanja pomenita, da bo lahko manj žensk kot moških ustanovilo podjetje na področju znanosti in tehnologije ali izum pretvorilo v dobičkonosni proizvod; ker se področja znanosti in tehnologije, inovacij in izumov tudi večinoma povezujejo z moškimi, zaradi česar so ta področja manj privlačna za ženske ter so posledično njihovi inovacije in izumi manj priznani in cenjeni;
P. ker se podjetnice pogosteje osredotočajo na sektorje, ki veljajo za manj dobičkonosne, kot so izobraževanje, zdravstvo in družbenokoristno delo, in manj na tehnološke sektorje in sektor informacijske tehnologije, ki imajo visok potencial za rast in v katerih prevladujejo moški, in ker pogosteje delujejo v manjših podjetjih z nizko stopnjo rasti in prometa; ker je zato povprečna razlika v neto dohodkih med podjetnicami in podjetniki v EU-28 leta 2012 znašala 6 %[12];
Q. ker nove zelene tehnologije in ekološko podjetništvo sestavljajo sektor, ki ima velik potencial za razvoj in spodbujanje enakosti v podjetništvu, kar zadeva enak dostop do financiranja in enako število udeleženih podjetnic in podjetnikov;
R. ker ureditev, da se ženska kot edina uslužbenka samozaposli v svojem podjetju, kar velja za mnoge ženske, pogosto ni posebej dobičkonosna, zato je pri teh ženskah v delovni dobi in v starosti še posebej prisotno tveganje revščine;
S. ker so različne študije[13] pokazale, da podjetnice ustanavljajo podjetja z manj kapitala, najemajo manjša posojila, nasvete in finančna sredstva pa črpajo iz družine namesto iz dolžniškega in lastniškega financiranja s strani bank, naložb poslovnih angelov, zasebnega kapitala ali naložb iz tveganega kapitala;
T. ker je cilj evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress spodbujati enake možnosti za ženske in moške, vendar je bilo razmerje mikroposojil moški:ženske v letu 2013 60:40[14];
U. ker so podjetnice v primerjavi z moškimi bolj zadržane do tega, da bi se zadolžile ali razširile svoje podjetje, saj so v glavnem manj samozavestne, kar zadeva njihovo podjetje;
V. ker so lahko večje težave pri dostopu do financiranja za podjetnice deloma povezane s težavami pri ustvarjanju zadostne kreditne zgodovine in nabiranju vodstvenih izkušenj;
W. ker lahko stereotipi o sposobnosti žensk in moških na področju podjetništva vplivajo tudi na ocene deležnikov o novih podjetjih; ker lahko velika verjetnost diskriminacije pri dostopu do financiranja vpliva na odločitve žensk o ustanovitvi podjetja ali za manjše posojilo;
X. ker lahko vključevanje ljudi iz različnih okolij v naložbene postopke pripomore k preprečevanju skupinskega in stereotipnega mišljenja;
Y. ker Direktiva 2004/113/ES prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola pri dostopu do blaga in storitev, v njeno področje uporabe pa sodijo tudi banke in finančne storitve ter storitve, povezane z ustanavljanjem podjetij; ker je v tem kontekstu težko dokazati posredno diskriminacijo, države članice pa nimajo podatkov ali natančnih informacij o primerih diskriminacije pri dostopu do finančnih sredstev;
Z. ker kljub prepričanju, da so ženske boljše pri obvladovanju tveganja naložb[15], podatki pri njih izkazujejo večjo verjetnost za težnjo po izogibanju tveganja in pomanjkanje zaupanja; ker lahko to privede do manjše zmožnosti za ustvarjanje zaupanja pri zunanjih strankah in lahko posledično vpliva na njihove možnosti financiranja;
AA. ker podjetnice veliko prispevajo k ustvarjanju novih priložnosti za razvoj, pa tudi k zmanjšanju socialne izključenosti in h krepitvi socialne kohezije; ker so pri socialnem podjetništvu manjše ovire za ženske in ker enaka udeležba v socialnem sektorju pomeni pozitivno izkušnjo za ženske in se zato lažje lotijo podjetništva v drugih sektorjih;
AB. ker podjetnice v večini primerih poslujejo v sekundarnih sektorjih z vidika ekonomske donosnosti in konkurenčnosti na trgu;
AC. ker obstaja premalo raziskav o spolu in dostopu do finančnih sredstev za socialne podjetnike in ker naj bi bilo na splošno bolj zapleteno pridobiti financiranje za socialna podjetja;
AD. ker je podjetniško izobraževanje, formalno in neformalno, poglavitno za to, da se na to področje spodbudi več žensk in deklet;
1. spodbuja države članice, naj priznajo vrednost podjetništva med ženskami za svoja gospodarstva in ovire, ki jih je treba odpraviti; poziva države članice in regije, naj pripravijo konkretne strategije za spodbujanje podjetniške kulture med ženskami, pri čemer je treba upoštevati opravljeno delo v zvezi s potrebami, motivi in pogoji pri odpravljanju spolnih stereotipov, pa tudi različne načine upravljanja in vodenja ter nove oblike organiziranja in vodenja družb;
2. poziva Komisijo, naj zagotovi popolno vključevanje načela enakosti spolov v vse prihodnje politike na področju podjetništva;
3. poziva države članice, naj dejavno sodelujejo z zasebnim sektorjem, da bi izpostavile podjetja, ki si prizadevajo za spodbujanje enakosti spolov, in njihove primere najboljše prakse;
4. poziva države članice, naj sprejmejo programe za pomoč, podporo in svetovanje podjetnicam pri ustanavljanju inovativnih podjetij, ki ustvarjajo vrednost in bogastvo ter temeljijo na načelih družbene odgovornosti;
5. poziva države članice, naj na regionalni ravni zbirajo podatke, ločene po spolu, med drugim z različnih področij podjetništva med ženskami, da se prizna prispevek podjetnic k socialnemu področju, in naj redno poročajo o številu podjetnic; priporoča, da se podatki v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Eurostatom zbirajo in združijo na evropski ravni; priporoča, naj se načelo enakosti spolov vključi v metodologijo vsake raziskave o podjetništvu, socialni ekonomiji in socialnih podjetjih, kar bi moral storiti usposobljen strokovnjak s področja enakosti spolov, in naj se posebna pozornost nameni izkušnjam žensk, ki so žrtve večkratne marginalizacije;
6. poziva Komisijo, naj vprašanje podjetništva med ženskami vključi v strategijo za enakost med ženskami in moškimi po letu 2015;
7. poziva k celostnemu pristopu k podjetništvu med ženskami, katerega cilj naj bo spodbujanje in podpiranje žensk na poklicni poti v podjetništvu, lajšanje dostopa do finančnih in poslovnih priložnosti ter ustvarjanje okolja, v katerem lahko ženske uresničijo svoj potencial in postanejo uspešne podjetnice, med drugim tako, da se jim omogoči usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostop do otroškega varstva in prilagojeno usposabljanje;
8. poziva institucije EU, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj se odločneje borijo proti spolnim stereotipom in sprejmejo ukrepe za odpravo stereotipnega razmišljanja o moških in ženskih značilnostih in sposobnostih, ki je še vedno prisotno v sektorjih, v katerih prevladujejo moški, na primer na področju znanosti in tehnologije, inovacij in izumov; meni, da utegnejo nosilci odločanja, vlagatelji, finančni sektor in trg v teh sektorjih ženske obravnavati kot manj verodostojne ali manj strokovne, zaradi česar so lahko morebitni potrošniki, dobavitelji, partnerji, banke in vlagatelji včasih nezaupljivi do podjetnic, ki morajo precej vztrajneje dokazovati svoje znanje, spretnosti in sposobnosti, da pridobijo potrebna finančna sredstva;
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
9. poziva Komisijo in države članice, naj priznajo vrednost podjetništva za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških, odpravijo ovire, ki ovirajo ali celo preprečujejo podjetništvo žensk, in sprejmejo usklajen okvir ukrepov v podporo udeležbi žensk na trgu dela; glede na odločitev o umiku predloga o spremembi direktive o materinstvu in za ohranitev napredka pri politikah enakosti spolov na ravni EU poziva h konstruktivnemu dialogu med institucijami o tem, kako najbolje podpreti in izvajati politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter za enako porazdelitev družinskih nalog, tudi z izpostavljanjem vloge moških pri spodbujanju enakosti; ponavlja, da lahko starševski in očetovski dopust pozitivno vplivata na udeležbo žensk na trgu dela, in poziva države članice, naj razmislijo o tem, da bi uvedle starševski dopust, če ga še niso; poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predlaga konkretne ukrepe, vključno z zakonodajnimi predlogi, za povečanje udeležbe žensk na trgu dela z ukrepi za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
10. poziva Komisijo in države članice, naj opozarjajo na pomen uresničitve barcelonskih ciljev, da bi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja postalo realnost za vse, pa tudi na pomen izvajanja ustreznih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov iz načrta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki ga je avgusta 2015 objavila Komisija, in uporabe ustreznih orodij in spodbud, vključno z evropskimi skladi, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, da se zagotovi cenovno sprejemljivo in kakovostno otroško varstvo in nega drugih vzdrževanih oseb, med drugim starejših in invalidnih družinskih članov; poudarja pomen razumnega in prožnega delovnega časa, da bodo lahko starši in skrbniki prispevali k dobro usklajenemu poklicnemu in zasebnemu življenju; želi spomniti na pomen popolne zaščite socialnih pravic v posebnih razmerah samozaposlenih, brez katere inovativno in vključujoče podjetništvo ni možno;
11. poudarja, da je treba spremeniti način, na katerega so se v družbi, na delovnem mestu in v družini tradicionalno pripisovale spolne vloge, in moške spodbuditi, da bodo bolj sodelovali pri domačih opravilih in negi vzdrževanih sorodnikov, na primer s pomočjo obveznega očetovskega dopusta, neprenosljivega starševskega dopusta in javnih politik, ki omogočajo učinkovito usklajevaje družinskih in poklicnih nalog, zlasti za ženske in še posebej v zelo konkurenčnih mobilnih sektorjih, v katerih je dolg in prožen delovni čas norma, pa tudi s pomočjo vseživljenjskega učenja, da bo mogoče slediti najnovejšemu tehnološkemu razvoju in izkoristiti priložnosti na trgu;
Informacije in omrežja
12. poudarja pomen obravnavanja po začetni fazi ustanovitve podjetja, da se ženskam, ki so se odločile za podjetništvo pomaga utrditi in razširiti podjetje, pri čemer so pomembni tudi mreženje in izmenjava najboljše prakse, mentorstvo, ženske vzornice in vzajemna podpora tem ženskam, pa tudi da prestopijo v bolj inovativne, trajnostne in donosne sektorje, pri čemer pa se ne ogrozijo njihovi pogoji za splošno zdravje in dobro počutje;
13. poudarja ogromen potencial inovatork in podjetnic, ki imajo lahko pomembno vlogo pri digitalnem preoblikovanju gospodarstva; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v digitalni potencial žensk in deklet ter naj v celoti podprejo in spodbujajo digitalno podjetniško kulturo pri ženskah ter njihovo vključevanje v informacijsko družbo in udeležbo v njej;
14. poudarja velik pomen javnih mest pri razvoju projektov (omogočajo prepoznavnost in delujejo kot inkubatorji za družbe) ter pri zagotavljanju finančne in z davki povezane podpore, ustreznih najnovejših informacij in svetovanja o ustanovitvi podjetja, zlasti mladim podjetnicam; poudarja tudi pomen finančnih sredstev za utrditev podjetij, večje prisotnosti na družbenih forumih, politik za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter priznavanja pomembne vloge, ki jo ima ta skupina – novih in že dolgo uveljavljenih podjetnikov – za družbo, s strani javnih organov;
15. pozdravlja vzpostavitev različnih evropskih omrežij za podjetnice; poziva Komisijo, naj dejavneje poroča o dosežkih podjetnic ter naj tem potencialnim vzornicam podeli izrecno priznanje prek nagrade za spodbujanje podjetništva in evropskega natečaja za najboljše socialne inovacije;
16. meni, da bi morala evropska mreža podjetnic vzpostaviti evropsko in nacionalno mrežo za spodbujanje in pomoč ženskam pri iskanju financiranja in svetovalnih storitev za lažji dostop;
17. poziva Komisijo, naj v svoji prihodnji evropski e-platformi za podjetništvo med ženskami poudarja uporabo forumov ter vanjo vključi načrt po korakih za dostop do evropskih sredstev, hkrati pa naj e-platformo naredi privlačno za morebitne vlagatelje in za vladne službe držav članic, da bi skrajšali upravne postopke za podjetnice in jih naredili bolj jasne, torej naj ustvari tako e-platformo, na katero se bo lahko sektor v prihodnje obračal;
18. poziva Komisijo, naj brez posledic za svoj proračun in v okviru obstoječih struktur v tesnem sodelovanju z državami članicami in družbami iz zasebnega sektorja ustanovi evropski poslovni center za ženske, ki bo deloval kot kontaktna točka za promocijo pobude Komisije za podjetnice, zagotavljal upravno in tehnično pomoč, ustvarjal mreže in spodbujal obstoječe mreže ter spremljal poslovne pobude in programe, ki se financirajo iz proračuna EU, ter skrbel za vključevanje načela enakosti spolov pri teh pobudah in programih;
19. poziva Komisijo in države članice, naj podjetnicam olajšajo dostop do najpomembnejših tehničnih, znanstvenih in poslovnih mrež, saj je ta dostop bistven za razvoj poslovnih konceptov, spoznavanje potencialnih strank, dobaviteljev in partnerjev, razumevanje trga in njegovih trendov, priložnosti in šibkih točk ter pridobivanje strateških informacij, sodelovanja in podpore;
Dostop do financiranja
20. poziva vlade in organe držav članic ter organe za enakost (kjer obstajajo), naj v okviru obveznosti, da zagotovijo enakost med moškimi in ženskami pri dostopu do kapitala za samostojne delavce ter mala in srednja podjetja, sodelujejo s finančnim sektorjem; poziva jih tudi, naj preučijo možnost, da se načelo enakosti spolov uvede v strukturo poročanja o dodeljevanju posojil, oblikovanje profilov tveganja, naložbeno politiko in kadrovske strukture ter v finančne produkte in njihovo oglaševanje;
21. poziva države članice, naj pripravijo karte pomoči, v katerih naj oblikujejo ukrepe v podporo podjetništvu med ženskami ter podjetništvu in konkurenčnosti podjetij, ki bodo zajemali vse od spodbujanja podjetniške kulture do sprejetja novih tehnologij ali financiranja raziskav, razvoja in inovacij;
22. poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev EU za podjetništvo skrbno spremlja izvajanje vključevanja načela enakosti spolov; priporoča Komisiji, da v vse oblike namenske pomoči uvede kvote po spolu za nezadostno zastopane in prikrajšane skupine, da se zagotovi napredek pri doseganju enakosti v podjetništvu;
23. poziva Komisijo in države članice, naj med drugim povečajo vidnost financiranja podjetniške dejavnosti s pripravo kart pomoči za mikrofinance v okviru evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress ter naj preučijo možnosti sodelovanja z zasebnim sektorjem pri naložbah v t. i. ženske sektorje, na primer prek vladnih jamstev za posojila;
24. poudarja pomen uporabe vseh možnih finančnih tokov in zlasti strukturnih skladov v naslednjem programskem obdobju 2014–2020;
25. poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe in dejavnosti za pomoč in svetovanje ženskam, ki se odločijo za podjetništvo, in naj spodbujajo podjetništvo žensk ter jim omogočijo in poenostavijo dostop do financiranja in druge podpore ter naj odpravijo upravne in druge ovire za zagonska podjetja pod vodstvom žensk;
26. poziva Komisijo, naj preuči in razvije predloge, kako bi pritegnili zanimanje žensk za ustanavljanje podjetij; poudarja, da bi bilo treba ženske s potrebno poslovno prodornostjo seznaniti s podpornimi programi in možnostmi financiranja;
27. poziva Komisijo in države članice, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov začnejo pridobivati podatke, ločene po spolu, o dostopu podjetnikov do financiranja ter naj poleg tega preučijo in raziščejo, ali obstajajo trdni dokazi o neposredni ali posredni diskriminaciji žensk v tem okviru in, če ugotovijo obstoj diskriminacije, kako bi bilo treba obravnavati zunanje dejavnike, ki vplivajo na oceno vlagateljev glede uspešnosti poslovanja novoustanovljenih podjetij, ki jih vodijo ženske;
28. poziva Komisijo, naj v okviru naslednjega pregleda in posodobitve akta za mala podjetja (SBA), pa tudi v letnih poročilih o tem aktu, obravnava posebne izzive, s katerimi se soočajo podjetnice; meni, da bi bilo treba te izzive upoštevati v vseh programih SBA in da bi bilo treba oblikovati dodatni akcijski načrt za odpravo ovir, s katerimi se soočajo podjetnice;
29. pozdravlja pregled Komisije o uporabi Direktive 2004/113/ES in njenega prenosa v nacionalno pravo držav članic, vendar obžaluje, da se pregled ne osredotoča na odkrivanje posredne diskriminacije; poziva Komisijo, naj direktivo še dodatno pregleda in pri tem preuči učinkovitejše ukrepe za reševanje morebitne diskriminacije te vrste;
30. meni, da bi bilo treba podjetnicam v inovativnih in trajnostnih sektorjih, v katerih prevladujejo moški, zlasti v sektorju IKT ter v gradbeništvu in prometu, zagotoviti lažji dostop do financiranja; v zvezi s tem poziva k podrobnejšemu spremljanju, da se prepreči praksa, pri kateri moški ženske uporabijo za „fasado“, da bi pridobili financiranje pod manj strogimi pogoji;
Podjetniško izobraževanje in usposabljanje
31. poziva države članice, naj v okviru izobraževanja in usposabljanja spodbujajo podjetniško kulturo; poudarja pomen izobraževanja na vseh stopnjah, tako formalnega in neformalnega, vključno z vseživljenjskim učenjem, za spodbujanje podjetništva in razvoja novih poslovnih dejavnosti, tudi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije in zlasti na področjih, za katera se v okviru izobraževanja odločajo v glavnem dekleta, kot so zdravstvene in druge storitve; poziva Komisijo in države članice, naj s spodbudami zagotovijo bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških v poslovnem sektorju, kar naj spodbudijo z boljšim ozaveščanjem žensk o prednostih poslovnega usposabljanja;
32. poziva šole in univerze, naj dekleta in ženske spodbujajo k izbiri predmetov, ki vodijo v poklicno pot v smeri financ in hitro rastočih sektorjev, kot so nove tehnologije, vključno z zeleno tehnologijo, digitalna okolja in informacijska tehnologija;
33. poziva države članice, naj v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem, nevladnimi organizacijami, univerzami in šolami poskrbijo za vzpostavitev več programov vajeništva ter neformalnih in formalnih učnih programov, vključno s tistimi, pri katerih lahko študenti vodijo razvojne projekte na podlagi realnih poslovnih konceptov od mladih let dalje, in podjetniškimi inkubatorji, ki so namenjeni opolnomočenju mladih podjetnikov, obenem pa se ti učijo o pravicah delavcev, se seznanjajo s to kulturo in jo izvajajo;
34. poziva EU k naložbam v programe, ki zagotavljajo nadaljnje usposabljanje žensk, tako delavk kot tudi podjetnic, stalno izpopolnjevanje njihovih spretnosti in kakovosten poklicni razvoj, zlasti v poslovnem sektorju;
35. poudarja, kako pomembno je, da se ženskam omogoči enostavnejši dostop, tudi s pomočjo nepovratnih sredstev in tečajev usposabljanja o osnovnih pravnih vidikih ustanovitve in vodenja podjetja, kot so zakoni o ustanavljanju podjetij, pravicah intelektualne lastnine in varstvu podatkov, davčna pravila, e-trgovina, razpoložljiva javna nepovratna sredstva itd., ter s pomočjo usposabljanja na področju novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, družbenih omrežij, spletne trgovine, mreženja itd.;
36. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske pogosto podcenjujejo svoje spretnosti, verjetno zaradi stereotipov, ki so zakoreninjeni v družbi, in da veliko pogosteje kot moški priznajo, da nimajo podjetniških spretnosti, samozavesti in odločnosti ter pri zagonu podjetja niso pripravljene tvegati, torej so potrebni motivacijski in psihološki podporni programi, da bodo podjetnice bolj samozavestne;
Socialno podjetništvo
37. poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo raziskave in pojasnijo večjo podjetniško dejavnost žensk v socialnem podjetništvu in morebitni multiplikacijski učinek na tradicionalno podjetništvo;
38. poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo razvoj finančnih instrumentov, prek katerih bodo gospodarske družbe ovrednotene glede na njihov prispevek k družbi, ter oblikovanje oznak zaupanja za socialno in okoljsko podjetništvo; priporoča, naj se enakost spolov in krepitev vloge žensk vključita med merila za socialni učinek, saj bo to spodbudilo več podjetnikov k temu, da svoje podjetje obravnavajo z vidika spola;
39. poudarja, da imajo alternativni poslovni modeli, kot so zadruge in vzajemne družbe, pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov ter uresničevanju trajnostnega in vključujočega razvoja in rasti; poziva Komisijo in države članice, naj te alternativne modele olajšajo in spodbujajo;
40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
Podjetnost je v okviru EU opredeljena kot miselnost, ki posameznikom omogoča, da svojo motivacijo in sposobnosti uporabijo za to, da prepoznajo priložnost, in kot odločenost, da pri njej vztrajajo, dokler je v celoti ne uresničijo. Z uvedbo Lizbonske pogodbe je podjetništvo sicer postalo politična prednostna naloga, vendar Evropska unija z 12-odstotno stopnjo podjetništva v državah EU-27 v letu 2009 še vedno zaostaja za Kitajsko in ZDA, kjer je ta stopnja istega leta znašala 27 % oz. 21 %[16]. Splošno priznano je, da Evropska unija za vrnitev Evrope na pot rasti in ustvarjanje novih delovnih mest potrebuje več podjetnikov, v njeni strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020) pa je tudi izrecno omenjeno, da so za razvoj evropskega podjetništva potrebne konkretnejše politične pobude. V zvezi s tem si podjetništvo med ženskami zasluži posebno pozornost, saj enaka ekonomska neodvisnost v Evropski uniji še vedno ni samoumevna, stopnja zaposlenosti žensk, ki je leta 2014 v državah EU-28 znašala 59,6 %, pa ni v skladu niti s ciljem 75-odstotne stopnje zaposlenosti, določenim v strategiji Evropa 2020, niti s stopnjo zaposlenosti moških, ki je znašala 70,1 %[17].
1. Podjetništvo med ženskami v EU: pregled
Razlike v poklicni poti žensk in moških v podjetništvu so še vedno očitne: leta 2012 je delež žensk med vsemi samozaposlenimi v EU-28 znašal le 31 %. Te podatke potrjujejo tudi zaposlitvene preference evropskih državljanov: raziskava Flash Eurobarometer iz leta 2012 je pokazala, da ženske dajejo delovnemu razmerju večjo prednost kot moški (63 % proti 53 %), moški pa se v večji meri kot ženske samozaposlijo (42 % proti 33 %). Moški bolj kot ženske težijo k temu, da samozaposlitev dojemajo kot izvedljivo alternativo in je torej zanje bolj verjetno kot za ženske (29 % proti 17 %), da so ustanovili svoje podjetje, podjetje prevzeli ali da načrtujejo ustanovitev podjetja[18]. Zato imajo ženske pri ustanovitvi lastnega podjetja pogosteje manj izkušenj kot moški.
Ko ženske ustanavljajo podjetje, to pogosteje storijo v sektorjih, povezanih z zdravjem ljudi in socialnim delom ali izobraževanjem, podjetniki pa so pogosteje dejavni v sektorjih gradbeništva, prometa in IKT. Ker je stopnja podjetništva v slednjih večinoma višja in ker imajo vsi višjo ekonomsko dodano vrednost, ni presenetljivo, da je bil leta 2012 neto dohodek podjetnic v primerjavi s podjetniki za 6 % nižji. Poleg tega so podjetja, ki jih vodijo ženske, še vedno manjša, v EU-28 je delež podjetnic, ki so bile delodajalke, namreč znašal 23 %, medtem ko je ta delež med podjetniki znašal 30 %[19].
Poleg tega se evropske ženske za podjetništvo odločijo iz drugih razlogov: pogosteje navajajo, da so v podjetništvo prisiljene, saj jim to omogoča združitev dela ter varstvo in nego, na primer svojih otrok ali starejših, ter boljše možnosti za delo od doma. To predpostavko potrjujejo podatki, ki kažejo, da 30 % podjetnic dela s skrajšanim delovnim časom, v primerjavi z 12 % podjetnikov.
2. Ovire za podjetništvo med ženskami: izziv dostopa do finančnih sredstev
Prav to usklajevanje med poklicnim in zasebnim življenjem, ki ga podjetništvo ženskam omogoča, lahko pomeni tudi prvo oviro zanje, saj obstaja tveganje, da se bodo z njim ujele v začaran krog, v katerem bodo imele manj možnosti za nabiranje vodstvenih izkušenj za vodenje lastnega podjetja, za oblikovanje svoje kreditne zgodovine in pridobitev zaupanja vlagateljev.
V zvezi s temi vlagatelji se ženske in moški razlikujejo tudi po tem, kako svoja podjetja financirajo. Velik del teh razlik[20] je sicer neizogibno povezan s sektorji, v katerih podjetnice poslujejo, ter velikostjo njihovih podjetij, nekatere pa so povezane tudi s tem, da ženske podjetje ustanovijo z manj kapitala in nižjimi posojili, glede financiranja pa se pogosteje kot moški zanašajo na družinske člane in so manj odvisne od dolžniških virov financiranja. Z drugimi besedami: ženske redkeje uporabljajo zunanje financiranje, kot so bančna posojila in krediti dobaviteljev, in pogosteje izberejo dražje financiranje. To potrjuje ugotovitev, da imajo podjetnice po navadi težave pri dostopu do lastniškega financiranja; ker vlagatelje lastniškega kapitala, kot so poslovni angeli, pogosto še bolj zanima potencial podjetij za rast, bi lahko bilo tudi to povezano z velikostjo podjetij, ki jih vodijo ženske. Po drugi strani pa so raziskave pokazale tudi, da ženske pogosto sploh ne poskušajo pridobiti lastniškega financiranja. Čeprav je raziskav[21] malo, bi bilo zanimivo ugotoviti, kako bi lahko delež žensk med vlagatelji vplival na te podatke: ne nazadnje bi lahko vključevanje ljudi iz različnih okolij v naložbene postopke pripomoglo tudi k preprečevanju skupinskega in stereotipnega mišljenja.
Te razlike v dostopu do financiranja in uporabi sredstev je še vedno težko pojasniti. Kot je Evropski parlament predstavil že v svoji resoluciji iz leta 2011 o ženskem podjetništvu v malih in srednjih podjetjih[22], so ženske morda manj seznanjene z možnostmi financiranja, ki so na voljo, bolj previdne od moških pri prevzemanju ekonomskih in finančnih tveganj ali imajo manj izkušenj s področja finančnega upravljanja kot njihovi moški kolegi. Problem diskriminacije podjetnic pri dostopu do posojil, ki jo izvajajo ponudniki finančnih storitev, je treba še naprej obravnavati, kljub njegovi veliki kompleksnosti in pomanjkanju prepričljivih dokazov. Stereotipi o sposobnosti žensk in moških na področju podjetništva lahko še vedno vplivajo na ocene deležnikov o novih podjetjih. Že samo zaznavanje žensk, da so pri dostopu do financiranja diskriminirane, bo verjetno vplival na njihovo odločitev o ustanovitvi podjetja ali na to, da se pri tem odločijo za manjše posojilo.
Direktiva 2004/113/ES izrecno prepoveduje neposredno ali posredno diskriminacijo pri finančnih storitvah, vključno z bančnimi posojili. Ni prepričljivih dokazov, da v državah članicah prihaja do neposredne diskriminacije – navsezadnje je lahko neodobritev financiranja podjetnicam povezana tudi z ekonomsko logiko, po kateri želijo vlagatelji doseči višje donose, tako da vlagajo v večja podjetja, ki so pogosto dejavna v bolj donosnih sektorjih, v katerih prevladujejo moški. Vseeno obstaja nekaj dokazov o posredni diskriminaciji, kot je opisana zgoraj, na katero vpliva tudi zaznavanje žensk pri dostopu do financiranja.
3. Socialno podjetništvo: priložnost za običajno podjetništvo?
Pogosto se navaja, da so razlike med spoloma v socialnem podjetništvu manjše kot v tradicionalnem podjetništvu, kar lahko ponudi dragocen vpogled v odpravljanje ovir za podjetništvo med ženskami. Delovanje na področju socialnega podjetništva ženskam omogoča, da prispevajo k lokalnim skupnostim in socialni vključenosti[23], poleg tega pa se pri tem utegne njihova vloga podjetnic okrepiti, saj na ta način pridobijo ustrezne spretnosti in zaupanje. Da bi lahko to dosegli in da se nenazadnje tudi zagotovi financiranje socialnih podjetniških pobud, je treba socialno podjetništvo jasno opredeliti in ga razumeti, socialni partnerji pa ga morajo pravilno vrednotiti.
Ne obstaja dovolj podatkov o dejavnosti žensk v podjetjih, ki uporabljajo trg za izpolnjevanje socialnih potreb, vendar raziskave v okviru projekta GEM[24] (Global Entrepreneurship Monitor) iz leta 2009 kažejo, da moški sicer pogosteje kot ženske ustanovijo socialno podjetje, vendar so ženske kot podjetnice bolj dejavne v socialnih podjetjih. OECD[25] pojasnjuje, da bi, prvič, praktične izkušnje pokazale, da so ženske bolj nesebične in dajejo večjo prednost delitvi, drugič, pa so manj nagnjene k tekmovalnosti in bi bile zato bolj naklonjene novim trgom za socialna podjetja. Zlasti ob upoštevanju drugega razloga in predvidene rasti v zadevnih sektorjih, ki bodo nedvomno okrepila konkurenčni pritisk, je pomembno, da danes zagotovimo zastopanost žensk v socialnem podjetništvu.
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
14.12.2015 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 1 5 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Barbara Matera, Angelika Mlinar, Krisztina Morvai, Maria Noichl, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg)-Vrionidi, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Biljana Borzan, Eleonora Forenza, Alessandra Mussolini, Monika Vana, Julie Ward |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
David Coburn |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
26 |
+ |
|
|
ALDE |
Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar |
|
|
EFDD |
Daniela Aiuto |
|
|
NI |
Krisztina Morvai |
|
|
PPE |
Anna Maria Corazza Bildt, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Elisabeth Köstinger, Barbara Matera, Alessandra Mussolini, Marijana Petir, Michaela Šojdrová, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg)-Vrionidi |
|
|
S&D |
Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Maria Noichl, Liliana Rodrigues, Julie Ward |
|
|
VERTS/ALE |
Terry Reintke, Jordi Sebastià, Monika Vana |
|
|
1 |
- |
|
|
EFDD |
David Coburn |
|
|
5 |
0 |
|
|
ECR |
Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská |
|
|
GUE/NGL |
Malin Björk, Eleonora Forenza |
|
|
PPE |
Anna Záborská |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL C 130, 30.4.2011, str. 4.
- [2] UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
- [3] UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
- [4] UL C 51 E, 22.2.2013, str. 56.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0074.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.
- [7] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0311.
- [8] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.
- [9] Poročilo Komisije (2014) o statističnih podatkih o podjetnicah v Evropi.
- [10] Komisija (2012), raziskava Flash Eurobarometer 354 o podjetništvu v EU in zunaj nje.
- [11] Poročilo Komisije (2008) o ovrednotenju politike: spodbujanje žensk k inovacijam in podjetništvu.
- [12] Komisija (2014), študija o statističnih podatkih o podjetnicah v Evropi.
- [13] Parlament (2015), študija tematskega sektorja o podjetništvu med ženskami: odprava razlik med spoloma pri dostopu do finančnih in drugih storitev ter pri socialnem podjetništvu.
- [14] Komisija (2015), vmesna ocena evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress.
- [15] KPMG (2015), poročilo o ženskah v alternativnih naložbah.
- [16] Komisija (2010), Flash Eurobarometer 283 o podjetništvu v EU in zunaj nje.
- [17] Komisija (2015), Vodnik po statističnih podatkih Eurostata, statistika o zaposlovanju.
- [18] Komisija (2012), raziskava Flash Eurobarometer 354 o podjetništvu v EU in zunaj nje.
- [19] Komisija (2014), poročilo o statističnih podatkih o podjetnicah v Evropi.
- [20] Parlament (2015), študija tematskega sektorja o podjetništvu žensk: odprava razlik med spoloma pri dostopu do finančnih in drugih storitev ter pri socialnem podjetništvu.
- [21] KPMG (2015), poročilo o ženskah v alternativnih naložbah.
- [22] P7_TA(2011)0367.
- [23] EIGE (2015), študija o spodbujanju ekonomske neodvisnosti žensk in podjetništva – primeri dobre prakse.
- [24] Konzorcij GEM (2009), Global Entrepreneurship Monitor.
- [25] OECD (2014), delovni dokument o socialnem podjetništvu in inovacijah žensk.