PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sprejetju sprememb Protokola iz leta 1998 o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

6.1.2016 - (08651/2015 – C8-0158/2015 – 2014/0358(NLE)) - ***

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Giovanni La Via

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sprejetju sprememb Protokola iz leta 1998 o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

(08651/2015 – C8-0158/2015 – 2014/0358(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08651/2015),

–  ob upoštevanju spremembe Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (08651/2015 ADD 1 in ADD 2),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0158/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0001/2016),

1.  odobri spremembo sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja je zaščititi človekovo okolje pred onesnaževanjem zraka. Več študij, izvedenih med letoma 1972 in 1977, je pokazalo, da onesnaževala zraka lahko prepotujejo več tisoč kilometrov, preden se usedejo. Zato je treba težave, ki jih povzroča onesnaževanje zraka, obravnavati na mednarodni ravni. Konvencija, ki je bila podpisana leta 1979 in je začela veljati leta 1983, je bila prvi mednarodni pravno zavezujoči instrument na tem področju. Z njo je bil ustvarjen okvir za nadzor in zmanjševanje škode za človekovo zdravje in okolje, ki jo povzroča onesnaževanje zraka na velike razdalje preko meja. Konvencija je kot svoj sekretariat opredelila izvršnega sekretarja Gospodarske komisije OZN za Evropo (UNECE). Konvencija se izvaja in nadzoruje v okviru programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP).

Doslej je bila razširjena z osmimi protokoli, s katerimi so opredeljeni posebni ukrepi, ki jih morajo pogodbenice sprejeti za zmanjšanje svojih emisij onesnaževal zraka. Prvi protokol, ki izhaja iz konvencije, je bil podpisan leta 1984 in zagotavlja finančno shemo za dejavnosti v okviru EMEP. Drugi protokol, ki obravnava emisije žvepla, je bil prvi konkretni ukrep za zmanjšanje onesnaževanja. Tretji, četrti in peti protokol obravnavajo dušikove okside, hlapne organske snovi ter ponovno emisije žvepla in njihove čezmejne tokove. Protokol iz leta 1991 o hlapnih organskih snoveh pomeni premik od ene same snovi k učinkovitejšemu skupinskemu pristopu. To se je nadaljevalo s protokoloma iz leta 1998 o težkih kovinah in obstojnih organskih onesnaževalih. Osmi protokol, katerega namen je boj proti zakisljevanju, evtrofikaciji in prizemnemu ozonu, je prvi protokol, ki upošteva več onesnaževal in več učinkov hkrati, in zajema posebne nacionalne zgornje meje emisij in zaveze za zmanjšanje emisij za različne snovi.

Cilj Aarhuškega protokola iz leta 1998 je nadzirati, zmanjšati ali odpravljati izpuste, emisije in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Od pogodbenic zahteva, da opustijo proizvodnjo in uporabo teh snovi, omejijo uporabo diklorodifeniltrikloroetana (DDT), heksaklorocikloheksana (HCH) in polikloriranih bifenilov (PCB-jev) ter zmanjšajo svoje skupne letne emisije policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), dioksinov in furanov (PCDD in PCDF) ter heksaklorobenzena (HCB) pod raven iz leta 1990 ali kakega drugega leta med 1985 in 1995. Pogodbenice morajo zagotoviti, da bodo upravljavci večjih nepremičnih virov emisij uporabljali najboljše razpoložljive tehnologije, da bodo nekatere sežigalnice odpadkov spoštovale predpisane mejne vrednosti, da se sprejmejo učinkoviti ukrepi za nadzor nad emisijami obstojnih organskih onesnaževal iz premičnih virov ter da se obstojna organska onesnaževala, ko postanejo odpadek, uničijo in odstranijo na način, sprejemljiv za okolje. Pogodbenice morajo pripraviti in posodabljati evidence emisij za nekatera obstojna onesnaževala ter zbirati podatke o proizvodnji in prodaji drugih obstojnih organskih onesnaževal, ki so zajeta v Protokolu.

Pristop Skupnosti k Protokolu je bil odobren v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 2004/259/ES z dne 19. februarja 2004. Protokol, ki je začel veljati 23. oktobra 2003, je bil prenesen v pravni red EU s pomočjo več instrumentov. Pogodbenice so se pri pregledu osredotočile na zadostnost in učinkovitost obveznosti, ki iz njega izhajajo, ter se leta 2007 dogovorile o začetku pogajanj za revizijo njegovega besedila in prilog. Spremenjen je bil leta 2009 s sklepi 2009/1, 2009/2 in 2009/3 in 2009/4, pri čemer se zadnja dva nanašata na najboljše razpoložljive tehnike.

Sklepa 2009/1 in 2009/2 morajo pogodbenice še ratificirati. Spremenjeni protokol vključuje sedem novih snovi, posodablja zahteve glede več snovi, posodablja omejitve za emisije dioksinov in furanov (PCDD in PCDF) iz več virov in dodaja poliklorirane bifenile (PCB-je) na seznam snovi, za katere veljajo omejitve skupnih letnih emisij in o katerih je treba poročati. Da bodo pogodbenice z gospodarstvom v tranziciji lažje ratificirale protokol, jim ta omogoča prožnost pri časovnem okviru za doseganje mejnih vrednosti emisij, uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in izbiro referenčnega leta za skupne letne emisije.

Spremembe protokola so v glavnem že zajete z zakonodajo EU in bodo nadalje prenesene z novo direktivo, ki bo določala posodobljene nacionalne zgornje meje emisij za nekatera onesnaževala zraka in omogočila uvedbo letnih nacionalnih evidenc emisij, ki bodo med drugim zajemale emisije obstojnih organskih onesnaževal, vključno s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH), dioksini in furani (PCDD in PCDF), heksaklorobenzenom (HCB) in polikloriranimi bifenili (PCB).

V prilogah k osnutku sklepa Sveta je navedeno besedilo sprememb k protokolu, sprejeto s sklepoma 2009/1 in 2009/2. Kot je pojasnjeno zgoraj, so spremembe v celoti skladne z obstoječo zakonodajo EU. Posebne izjeme in prožni časovni okviri v prehodnem obdobju za gospodarstva v tranziciji bi vsem pogodbenicam omogočali skladnost s protokolom. Ratifikacija sprememb bo pomemben korak k večji ravni zaščite človekovega zdravja in okolja pred čezmejnim onesnaževanjem zraka. Poročevalec zato pozdravlja osnutek sklepa Sveta in predlaga, da ga Parlament odobri.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	22.12.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	59 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Buşoi, Soledad Cabezón Ruiz, Alberto Cirio, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Jean-François Jalkh, Giovanni La Via, Norbert Lins, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Martin Häusling, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Ulrike Müller, James Nicholson, Alojz Peterle, Christel Schaldemose, Jasenko Selimovic
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Lucy Anderson, Beatriz Becerra Basterrechea, Michał Boni, Neena Gill, Monika Hohlmeier, Sander Loones, Helga Stevens