POROČILO o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014

2.2.2016 - (2015/2231(INI))

Odbor za peticije
Poročevalka: Soledad Cabezón Ruiz
PR_INI_AnnOmbud


Postopek : 2015/2231(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0020/2016
Predložena besedila :
A8-0020/2016
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014

(2015/2231(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 11, 19, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Sklepa (94/262/ESPJ, ES, Euratom) Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic[1],

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 220(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0020/2016),

A.  ker je bilo letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2014 uradno posredovano predsedniku Evropskega parlamenta 26. maja 2015, varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly pa ga je Odboru za peticije predstavila 23. maja 2015 v Bruslju;

B.  ker je Evropski parlament 16. decembra 2014 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu Emily O’Reilly ponovno izvolil za evropsko varuhinjo človekovih pravic;

C.  ker je osrednja prednostna naloga Evropskega varuha človekovih pravic zagotoviti, da se bodo pravice državljanov dosledno spoštovale in da bo pravica do dobrega upravljanja odražala najvišje standarde, ki se pričakujejo od institucij, organov, uradov ter agencij Unije; ker ima varuhinja bistveno vlogo, s tem ko institucijam EU pomaga pri doseganju večje odprtosti in učinkovitosti ter da bi postale državljanom prijazne in tako okrepile njihovo zaupanje v Unijo;

D.  ker po raziskavi Eurobarometra iz maja 2015 40 % državljanov zaupa v Evropsko unijo, 46 % pa ne; ker je medsebojno nadzorovanje institucij bistveno za izboljšanje ravni zadovoljstva evropskih državljanov;

E.  ker člen 24 PDEU določa, da se ima vsak državljan Unije „pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228“;

F.  ker je evropski varuh človekovih v skladu s členom 228 PDEU pooblaščen, da izvaja preiskave glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije; ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, „da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“;

G.  ker člen 43 Listine o temeljnih pravicah določa: „Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije“;

H.  ker po mnenju prvega evropskega varuha človekovih pravic do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli[2]; ker morajo zato institucije, organi, uradi ter agencije Unije poleg spoštovanja pravnih zavez zagotoviti, da bodo delovali storilnostno naravnano in da bodo posamezniki primerno obravnavani ter v celoti uživali svoje pravice; ker bi bilo treba pojem dobrega upravljanja razumeti kot stalen proces izboljševanja;

I.  ker je v letu 2014 evropsko varuhinjo človekovih pravic za pomoč prosilo 23 072 državljanov; ker je 19 170 državljanov dobilo nasvet prek interaktivnega vodnika na spletnem mestu njenega urada; ker je urad Evropskega varuha človekovih pravic leta 2014 zabeležil 2079 pritožb in 1823 zahtevkov za informacije;

J.  ker je 736 od skupno 2163 pritožb, ki jih je obravnavala varuhinja, sodilo v njeno pristojnost, 1427 pa ne;

K.  ker je varuhinja od 2163 obravnavanih pritožb v 1217 primerih pritožniku svetovala ali primer posredovala primer, v 621 primerih je bil pritožnik obveščen, da nadaljnje svetovanje ni mogoče, v 325 primerih pa je sprožila preiskavo;

L.  ker je varuhinja sprožila 342 preiskav, od tega 325 preiskav na podlagi pritožb in 17 preiskav na lastno pobudo; ker je zaključila 400 preiskav, od tega 13 preiskav na lastno pobudo; ker je 335 zaključenih preiskav temeljilo na pritožbah posameznih državljanov in 52 na pritožbah podjetij, združenj ali drugih pravnih oseb;

M.  ker je varuhinja 772 pritožb posredovala članom Evropske mreže varuhov človekovih pravic, pri čemer jih je bilo 86 posredovanih Odboru za peticije, 144 Komisiji ter 524 drugim institucijam in organom; ker je večina preiskav zadevala Komisijo (59,6 %), ki ji sledijo agencije EU (13,7 %), EPSO (9,4 %), druge institucije (8,5 %), Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) (3,8 %), Parlament (3,5 %) in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (3,2 %).

N.  ker je 21,5 % zaključenih preiskav zadevalo zahteve za informacije in dostop do dokumentov, 19,3 % Komisijo kot varuhinjo pogodb, 19,3 % natečajne in izbirne postopke, 16 % institucionalne in politične zadeve, 11,3 % upravne in kadrovske predpise, 8,3 % dodeljevanje javnih naročil ali subvencij ter 6 % izvajanje pogodb;

O.  ker je od zaključenih preiskav 133 primerov rešila institucija ali je bil primer zaključen, ker je bila sprejeta sporazumna rešitev, v 163 primerih pa je varuhinja ocenila, da nadaljnja preiskava ni upravičena;

P.  ker v 76 primerih niso bile ugotovljene nepravilnosti; ker so bile v 39 primerih ugotovljene nepravilnosti, 13 primerov pa je bilo rešenih na drugačen način; ker je varuhinja v 27 primerih, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, podala kritično oceno, v 12 primerih pa osnutek priporočila;

Q.  ker so preiskave, ki jih je varuhinja zaključila v letu 2014, v večini primerov trajale od 3 do 18 mesecev; ker so bile preiskave zaključene v povprečju v 11 mesecih;

R.  ker so institucije v 80 % primerov upoštevale priporočila varuhinje človekovih pravic; ker je 20 % priporočil še vedno odprtih in jih je treba upoštevati;

S.  ker je Odbor za peticije, ki je samo leta 2014 prejel 2714 peticij, pomemben element v institucionalnem delovanju Evropske unije ter s tem Parlament združuje z državljani; ker bi tesno sodelovanje med Evropskim varuhom človekovih pravic in Odborom za peticije izboljšalo raven demokratičnega nadzora nad delovanjem evropskih institucij;

1.  odobri letno poročilo za leto 2014, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic;

2.  čestita Emily O'Reilly za njeno ponovno izvolitev za evropsko varuhinjo človekovih pravic; podpira njen cilj, da institucijam EU pomaga pri prizadevanjih, da državljanom in prebivalcem Evrope zagotovijo čim boljše storitve; meni, da je bistveno, da se varuhinja osredotoči na preglednost kot zagotovilo dobrega upravljanja;

3.  pozdravlja in v celoti podpira odločitev varuhinje, da bolje izrablja svojo pristojnost odpiranja strateških preiskav na lastno pobudo; pozdravlja imenovanje koordinatorke za preiskave na lastno pobudo in uvedbo novih notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; čestita varuhinji za opravljeno delo na področju reorganizacije njenega urada, ki že deluje bistveno učinkoviteje; pozdravlja in podpira njen dolgoročni pristop in sprejetje nove petletne strategije z naslovom „Do leta 2019“, ki prinaša bolj strateški pristop k reševanju sistemskih težav in spodbujanju dobrega upravljanja;

4.  pozdravlja preiskave, ki jih je varuhinja sprožila v letu 2014 in zadevajo naslednje glavne teme: preglednost v institucijah EU, preglednost pri lobiranju in v kliničnih preskušanjih, temeljne pravice, etična vprašanja, sodelovanje državljanov pri sprejemanju odločitev v EU, projekti in programi, financirani s sredstvi EU, ter konkurenčna politika EU;

5.  želi spomniti, da se je tekom let 20–30 % pritožb nanašalo na preglednost in da je bila najpogostejša težava v zvezi s preglednostjo ta, da institucije niso omogočile dostopa do dokumentov in/ali informacij; meni, da sta odprtost in dostop do dokumentov v skladu s členom 15 PDEU in členom 42 Listine bistveni del sistema institucionalnega nadzora in ravnotežja; podpira pobude Komisije in drugih institucij za zagotovitev pravičnega in preprostega dostopa za vse do dokumentov EU; pozdravlja okrepljeno preglednost zaradi vzpostavitve spletnega javnega registra dokumentov; poziva varuhinjo, naj razišče vprašanje preglednosti pri dostopu Parlamenta do ustreznih dokumentov Komisije o kršitvah in pilotnih postopkih EU; meni, da je treba opredeliti in vzpostaviti ustrezne mehanizme, da bi zagotovili zvest medinstitucionalni dialog;

6.   opozarja, da vse določbe v zvezi z Aarhuško konvencijo in z njo povezanima uredbama (1367/2006/ES in 1049/2001/ES) še niso ustrezno upoštevane; meni, da lahko Komisija na področju preglednosti še veliko izboljša, zlasti kar zadeva razpoložljivost informacij (s kakovostnega in kvantitativnega vidika), ki se jih zagotovi posameznim državljanom in organizacijam civilne družbe na njihovo zahtevo za dostop do dokumentov; poziva varuhinjo, naj izvede preiskavo na osnovi izčrpne peticije 0134/2012 na tem področju, da bi opredelila in odpravila morebitne nepravilnosti v zvezi z izvajanjem teh uredb v okviru zadevnih institucij EU;

7.  pozdravlja preiskave, ki jih je varuhinja opravila v zvezi s pojavom „vrtljivih vrat“, tj. prestopanjem visokih uradnikov EU v zasebni sektor oziroma obratno; je seznanjen s preiskavami, ki jih je varuhinja opravila v zvezi s pritožbami petih nevladnih organizacij in v 54 primerih, ki zadevajo Komisijo; spodbuja varuhinjo, naj pomaga pri razvoju jasnih in podrobnih meril in izvršnih mehanizmov in jih tudi uvede, da bi opredelili, preiskali in po možnosti preprečili navzkrižja interesov na kateri koli ravni institucij, organov in agencij EU;

8.  meni, da pri navzkrižju interesov še zdaleč ne gre zgolj za vprašanje preglednosti in da je bistveno, da se v okviru prizadevanj za vzpostavitev resnične evropske demokracije ter zaupanja evropskih državljanov, med javnimi uslužbenci in institucijami zagotovi odsotnost tovrstnih navzkrižij interesov v evropski javni upravi; priporoča varuhinji, naj v okviru preiskav upošteva določbe Konvencije Združenih narodov proti korupciji, smernice OECD za obvladovanje navzkrižja interesov v javnem sektorju in posebna priporočila organizacije Transparency International;

9.  ugotavlja, da je zaradi preiskav, ki jih je sprožila varuhinja, Komisija objavila dokumente o vstopu Grčije v euroobmočje, Evropska centralna banka je objavila pismo irski vladi o finančni krizi, obenem pa je Komisija upoštevala priporočilo varuhinje in objavila dokumente o reformi skupne ribiške politike, čeprav šele po doseženem dogovoru o reformi;

10.  pozdravlja napredek na področju odprtosti pri pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), dosežen po preiskavah v zvezi s preglednostjo v okviru teh pogajanj, ki jih je izvedla varuhinja; ugotavlja, da je Svet po tem objavil smernice, ki jim EU sledi v pogajanjih o TTIP, Komisija pa je objavila, da namerava povečati preglednost na področju lobiranja in razširiti dostop do dokumentov o TTIP; je seznanjen s pomisleki državljanov glede preglednosti pri pogajanjih o TTIP;

11.  želi opomniti, da njegov Odbor za peticije prejema številne anonimne pritožbe skupin in državljanov v zvezi s pomanjkanjem preglednosti pri pogajanjih o TTIP, kar kaže na globoko zaskrbljenost evropske javnosti o tem vprašanju;

12.   se sprašuje, ali morda dolge zamude pri odločanju Sveta o nekaterih zakonodajnih pobudah, denimo v primeru horizontalne direktive o preprečevanju diskriminacije, ki je v obravnavi že več kot šest let, ali ratifikacije Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem, niso povezane z nepravilnostmi, saj ustvarjajo veliko nezadovoljstvo državljanov, ki jih ti vprašanji zadevata, z delovanjem institucij EU; poziva Svet, zlasti manjšine, ki v njem preprečujejo sprejetje odločitev, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo navedenih nesprejemljivih razmer; predlaga varuhinji, naj to vprašanje preuči v okviru svojih pristojnosti;

13.  pozdravlja nujno večjo osredotočenost varuhinje na preglednost pri lobističnih dejavnostih in njena prizadevanja za obvezni register za preglednost, da bi državljani vedeli, kdo poskuša vplivati na organe odločanja v EU; pozdravlja njeno preiskavo o sestavi in preglednosti skupin strokovnjakov pri Komisiji, zlasti tistih, ki svetujejo pri skupni kmetijski politiki, za katero EU porabi več kot tretjino svojega proračuna; podpira njen pristop v zvezi s temi skupinami in jo spodbuja, naj še naprej spremlja njihovo preglednost in sestavo, da bi zagotovili uravnoteženo zastopanost različnih deležnikov in spolov v vrsti gospodarskih in negospodarskih interesnih skupin na vseh političnih področjih;

14.  ugotavlja, da se je več kot 7000 institucij prostovoljno vpisalo v register za preglednost, kar kaže na raznolikost javnih in zasebnih deležnikov, s katerimi sodelujejo evropske institucije; pozdravlja podporo, ki jo je varuhinja izrazila načrtu podpredsednika Fransa Timmermansa za uvedbo obveznega registra; pozdravlja odločitev z dne 1. decembra 2014, v skladu s katero morajo vsi člani in vodstveno osebje Komisije objaviti vse stike in srečanja z deležniki in lobisti; pozdravlja obvezo, da se v register vključijo informacije o kadrovskih in finančnih virih, ki jih imajo na voljo lobistične organizacije, kar je bolj skladno z veljavnimi pravili in določbami o odprtosti in dobremu upravljanju v institucijah EU;

15.  spodbuja varuhinjo, naj ostane pozorna in odločna ter naj Komisijo še naprej poziva k popolni preglednosti podatkov o njenih članih in srečanjih vseh strokovnih skupin, tehnoloških platformah in agencijah; želi opomniti na pogoje, ki jih je določil leta 2012 ob odpravi zamrznitve proračuna za strokovne skupine;

16.  ugotavlja, da je imela varuhinja leta 2014 ključno vlogo pri zagotavljanju preglednosti podatkov o kliničnih preskušanjih, saj je pomagala pri oblikovanju proaktivne politike preglednosti Evropske agencije za zdravila (EMA); je seznanjen, da se je EMA oktobra 2014 odločila, da bo aktivno objavljala svoja poročila o kliničnih preskušanjih; spodbuja varuhinjo, naj še naprej spremlja, kako EMA daje na voljo podatke kliničnih preskušanj, in zagotovi, da ustreza najvišjim standardom preglednosti;

17.  poziva države članice, naj bodo bolj dosledne pri obveznem sodelovanju z varuhinjo;

18.  poziva varuhinjo, naj še naprej spodbuja večjo preglednost o kliničnih preskušanjih, zlasti glede ocen kakovosti rezultatov, ki jih pripravlja EMA; opozarja, da bi morale te ocene temeljiti na dodani vrednosti inovativnih zdravil in dejanskih stroških raziskav, da bi državam članicam olajšali oblikovanje modelov za določanje cen in financiranje;

19.  poziva varuhinjo, naj v okviru svojih pristojnosti še naprej podpira prizadevanje za večjo preglednost na področju raziskav in razvoja, da bi zagotovili dostop do zdravstvenega varstva;

20.  pozdravlja novo uredbo EU o kliničnem preskušanju, ki zahteva dostopnost informacij o kliničnih preskušanjih; je seznanjen, da je varuhinja mednarodni dan pravice do informacij v letu 2014 posvetila preglednosti podatkov kliničnih preskušanj;

21.  pozdravlja preiskavo, ki jo je varuhinja izvedla na področju varstva temeljnih pravic v vseh primerih izvajanja kohezijske politike EU, ki je bila zasnovana za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest, reševanje vprašanj podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti;

22.  ugotavlja, da je program Obzorje 2020 s proračunom v višini skoraj 80 000 milijonov EUR tretji najpomembnejši sveženj proračunskih naložb (za skupno kmetijsko politiko in strukturnimi skladi) ter je bistven za gospodarski in socialni razvoj v prihodnosti; poziva varuhinjo, naj še naprej zagotavlja preglednost celotnega postopka analize in dodeljevanje projektov v okviru programa Obzorje 2020;

23.  poziva agencijo Frontex, naj zagotovi spoštovanje dobrobiti povratnikov med povratnimi leti in pravilno izvajanje njenega kodeksa ravnanja za skupne operacije vračanja; pozdravlja poziv varuhinje tej agenciji, naj vzpostavi mehanizem za posamezne pritožbe v primerih morebitnih kršitev temeljnih pravic; jo vabi, naj glede na trenutne razmere, ko je na mejah EU čedalje več beguncev, nadaljuje preiskavo v zvezi s tem;

24.  pozdravlja preiskavo, s katero želi varuhinja ugotoviti, ali institucije EU izpolnjujejo svojo obvezo v zvezi z uvedbo notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; želi opomniti devet institucij EU, vključno s Komisijo, Parlamentom in Svetom, da jih je varuhinja pozvala, naj jo obvestijo o njihovih veljavnih in načrtovanih pravilih;

25.  izreka pohvalo varuhinji za preiskave v zvezi s pravico državljanov, da sodelujejo v procesu odločanja v EU, zlasti v zvezi z delovanjem Evropske državljanske pobude; je seznanjen, da je leta 2014 povabila organizatorje Evropske državljanske pobude, organizacije civilne družbe in druge deležnike, naj ji posredujejo povratne informacije o evropski državljanski pobudi, da bi jo lahko izboljšali; izraža zaskrbljenost, ker so predstavniki organizacij za vlaganje peticij pozvali k boljšemu usklajevanju ter izboljšanju upravnih metod za zbiranje in beleženje podpisov; pričakuje nadaljnje predloge za izboljšanje, zlasti na področju obstoječih tehničnih omejitev in omejitev v zvezi z varstvom podatkov v procesu zbiranja podpisov; poziva varuhinjo, naj deli svoje izkušnje in prispeva k pregledu uredbe o evropski državljanski uredbi;

26.  pozdravlja dejstvo, da institucije EU v 80 % primerov upoštevajo predloge varuhinje človekovih pravic; je zaskrbljen, ker se 20 % predlogov ne upošteva; se zaveda, da predlogi varuhinje niso pravno zavezujoči; poziva institucije, organe in agencije EU, naj se hitro, učinkovito in odgovorno odzovejo na kritične ocene in osnutke priporočil varuhinje človekovih pravic; podpira varuhinjo pri nadaljnjih preiskavah v okviru njenih pristojnosti, da bi opredelila morebitno pomanjkljivo preglednost pri izvajanju proračuna EU;

27.  izreka pohvalo varuhinji za njeno pobudo, da v času pred evropskimi volitvami priredi interaktivni dogodek z naslovom „Vaš seznam želja za Evropo“ (Your wish list for Europe), s katerim je državljane skušala postaviti v središče odločanja;

28.  spodbuja varuhinjo, naj še naprej podpira Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, da bi državljane EU bolje obveščali o porazdelitvi odgovornosti med evropskim ter nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic ter Odborom Parlamenta za peticije; priznava, da mreža pomembno prispeva k izmenjavi zgledov najboljše prakse in informacij o mandatu in pristojnostih njenih članov; ugotavlja, da je 59,3 % pritožb, obravnavanih leta 2014, sodilo v pristojnost člana te mreže; poziva Odbor za peticije, naj bo bolj aktiven član mreže in okrepi svoje sodelovanje z njo na področju skupnih politik, ki sodijo na področje dejavnosti Evropske unije; ugotavlja, da je varuhinja v letu 2014 Odboru za peticije posredovala 86 pritožb;

29.  spodbuja varuhinjo, naj ob usklajevanju z Evropskim računskim sodiščem razišče programe in projekte, ki jih financira Evropska unija, zlasti financiranje projektov, namenjenih zmanjšanju neenakosti v razvoju;

30.  se strinja z varuhinjo, da bi morale institucije EU invalidnim osebam zagotoviti dostop do svojih storitev ter dostop do informacij in sredstev komunikacije; poziva institucije, naj zagotovijo odprto, vključujoče in dostopno delovno okolje za invalide, da se bodo lahko učinkovito in v celoti vključevali v politično in javno življenje;

31.  poziva k povečanju proračuna urada Varuha človekovih pravic;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je 16. decembra 2014 na plenarni seji v Strasbourgu Emily O’Reilly ponovno izvolil za evropsko varuhinjo človekovih pravic.

Svoje letno poročilo za leto 2014 je 26. maja 2015 predstavila predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu in 23. junija 2015 na seji Odbora Evropskega parlamenta za peticije, ki je pristojen za odnose z njeno institucijo.

Pravna podlaga mandata evropskega varuha človekovih pravic je člen 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Naloga Evropskega varuha človekovih pravic je, da sprejema pritožbe v primerih nepravilnosti pri delovanju institucij Evropske unije[3].

Pravica do pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic je zagotovljena v členu 24 PDEU in členu 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z začetkom veljave Lizbonske pogodbe je bil mandat varuha človekovih pravic razširjen, da bi vključeval morebitne nepravilnosti v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).

Varuh človekovih pravic je nepravilnosti opredelil, Evropski parlament in Komisija pa sta to opredelitev potrdila: „Do nepravilnosti pride, ko javni organ ne deluje v skladu z pravilom ali načelom, ki je zanj zavezujoče. Za institucije to pomeni, da morajo spoštovati načelo pravne države, načela dobrega upravljanja in temeljne pravice.“ Listina o temeljnih pravicah vključuje pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov EU (člen 41), ki je za upravo institucij EU zavezujoča.

Varuhinja človekovih pravic je leta 2014 sprožila 325 preiskav na podlagi pritožb ter 17 preiskav na lastno pobudo in zaključila 387 preiskav na podlagi pritožb ter 13 preiskav na lastno pobudo. Največ pritožb so vložili posamezni državljani (335) ter podjetja, združenja in druge pravne osebe (52).

Glede na izvor po državah je največ pritožb prišlo iz Španije (309), sledile so Nemčija (219), Poljska (208) in Belgija (147). Dejstvo, da mnoge pritožbe prihajajo iz ene države članice, še ne pomeni, da je sproženo sorazmerno število preiskav. Podatki za leto 2014 na primer kažejo, da je bilo na podlagi 147 pritožb iz Belgije sproženih 50 preiskav, medtem ko jih je bilo na podlagi 309 pritožb iz Španije sproženih le 19.

Izmed 342 preiskav, ki jih je sprožila varuhinja, so 204 (59,6 %) preiskave zadevale Evropsko komisijo, 47 (13,7 %) agencije EU, 29 (8,5 %) druga telesa, 32 (9,4 %) Evropski urad za izbor osebja (EPSO), 12 (3,8 %) Evropski parlament, 13 (3,8 %) Evropsko službo za zunanje delovanje in 11 (3,2 %) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Ker je Komisija glavna institucija EU, njene odločitve pa neposredno vplivajo na državljane, je razumljivo, da je tudi glavni predmet pritožb državljanov.

Glede na obravnavano temo se največ zaključenih preiskav nanaša na zahteve za informacije in dostop do dokumentov (86), nato na Komisijo kot varuhinjo pogodb (77), natečaje in izbirne postopke (77), institucionalne in politične zadeve (64), upravne in kadrovske predpise (45), dodeljevanje javnih naročil ali subvencij (33) in izvajanje pogodb (24).

V letu 2014 je varuhinja ukrepala na podlagi 2163 prejetih pritožb. V 1217 primerih je dala nasvet ali je primer posredovala dalje (na primer članu Evropske mreže varuhov človekovih pravic ali Odboru EP za peticije), v 621 primerih je bil pritožnik seznanjen z dejstvom, da varuhinja ne more dati nobenega nadaljnjega nasveta, v 325 primerih pa je bila sprožena preiskava.

Varuh človekovih pravic skuša doseči pozitiven rezultat, po možnosti s prizadevanjem za sporazumno rešitev, ki je sprejemljiva tako za pritožnika kot za zadevno institucijo. Leta 2014 so sporazumno rešitev našli v 133 primerih, v 163 primeri pa se je varuhinja odločila, da nadaljevanje preiskave niso upravičene. Če sporazumne rešitve ni mogoče doseči, varuh človekovih pravic zadevo zaključi s kritično oceno ali pripravi osnutek priporočila.

Kritična ocena se pripravi v primerih, ko institucija ne more več odpraviti nepravilnosti, ko nepravilnosti nimajo splošnih posledic ali ko ni potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic. Ta lahko pripravi kritično oceno tudi, če meni, da osnutek priporočila ne bi bil učinkovit ali kadar zadevna institucija ne sprejme osnutka priporočila, vendar nepravilnosti ne upravičujejo priprave posebnega poročila za Parlament.

Vseeno kritična ocena služi kot potrdilo pritožniku, da je bila njegova pritožba upravičena, zadevni instituciji pa pokaže, kje je storila napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje. V letu 2014 je varuhinja na institucije naslovila kritično oceno v 27 primerih.

Dodatne pripombe so instrument, ki ga varuh človekovih pravic uporablja v primerih, kjer vidi možnost za izboljšanje kakovosti upravljanja. Namenjene niso kritiziranju zadevne institucije, ampak jih je treba obravnavati kot smernice in nasvet, kako izboljšati kakovost storitev.

Varuh človekovih pravic na svojem spletnem mestu vsako leto objavi študijo nadaljnjih ukrepov institucij na podlagi svojih kritičnih ocen in institucije pozove k ukrepanju, vse to pa je namenjeno obveščanju javnosti

in zagotavljanju, da se institucije učijo iz svojih napak.

Varuhinja je ugotovila nepravilnosti v 39 zaključenih primerih in izdala 12 osnutkov priporočil.

Osnutek priporočila se izda, če zadevna institucija lahko odpravi nepravilnosti ali ko gre za hude nepravilnosti, ki imajo splošne posledice. Če zadevna institucija prejme osnutek priporočila, mora v skladu s Pogodbo v treh mesecih Evropskemu varuhu človekovih pravic poslati podrobno mnenje.

Če se institucija EU na osnutek priporočila ne odzove zadovoljivo, lahko varuh pripravi posebno poročilo in ga posreduje Evropskemu parlamentu. Posebno poročilo je skrajni ukrep in zadnji korak varuha človekovih pravic, ki ga stori pri obravnavi pritožbe. Nato se Parlament odloči ali bo sprejel dodatne ukrepe, na primer pripravil resolucijo. Posebna poročila se predložijo Odboru za peticije, ki je pristojni odbor za odnose z Evropskim varuhom človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic v letu 2014 Parlamentu ni poslala nobenega posebnega poročila.

V letnem poročilu varuhinje človekovih pravic v tematiki pritožb očitno izstopa vprašanje dostopa javnosti do dokumentov institucij EU, saj je sprožilo veliko pritožb. Kar 86 primerov (21,5 %) vseh zaključenih preiskav v letu 2014 je namreč zadevalo dostop do dokumentov.

Institucije morajo v skladu s Pogodbo zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotavljanja sodelovanja civilne družbe opravljati svoje delo čim bolj javno. Pravico dostopa do dokumentov institucij določata člen 15(3) PDEU in člen 42 Listine o temeljnih pravicah. To pravico je uveljavila Uredba (ES) št. 1049/2001.

Evropska varuhinja človekovih pravic tesno sodeluje s svojimi kolegi v državah članicah. To sodelovanje poteka v okviru Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic, odbore za peticije in podobne organe držav članic Evropske unije, držav kandidatk za članstvo v EU in drugih držav evropskega gospodarskega prostora in/ali schengenskega območja. Odbor Evropskega parlamenta za peticije je polnopravni član te mreže.

Pritožbe, ki ne sodijo v pristojnost Evropskega varuha človekovih pravic, lahko v večini primerov najbolje obravnava član mreže, npr. nacionalni ali regionalni varuh. Leta 2014 je varuhinja članom mreže posredovala 636 pritožb, od tega 86 pritožb Odboru za peticije. Preostale pritožbe je posredovala Komisiji (144) ter drugim institucijam in telesom, tudi sistemu Solvit.

Mreža vsaki dve leti pripravlja seminarje za nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic. Leta 2014 sta evropska varuhinja človekovih pravic in varuh človekovih pravic v okviru javnih služb v Walesu (Združeno kraljestvo) skupaj priredila 9. regionalni seminar mreže, ki je potekal v Cardiffu.

Člen 33(2) Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov določa vzpostavitev okvira EU, ki naj bi spodbujal, varoval in nadzoroval izvajanje konvencije. Njegovi člani so Evropski varuh človekovih pravic, odbora Parlamenta za peticije ter za zaposlovanje in socialne zadeve, agencija za temeljne pravice, Evropska komisija in evropski invalidski forum.

Naloga Evropskega varuha človekovih pravic je varstvo pravic invalidov ter preverjanje, ali se uprava EU zaveda svojih odgovornosti v zvezi s temi pravicami. Posamezniki, ki menijo, da institucija EU ne ravna v skladu s konvencijo o pravicah invalidov, se lahko obrnejo na varuhinjo človekovih pravic in zahtevajo popravo krivic. Na začetku leta 2014 se je ekipi varuhinje pridružil napoteni nacionalni strokovnjak, da bi pomagal sestaviti delovni program za invalidnost ter najti način za boljše seznanjanje državljanov in osebja EU o pravicah in obveznostih, ki jim jih nalaga konvencija o pravicah invalidov.

Varuhinja se tudi redno sestaja s člani in uradniki institucij EU, s katerimi razpravlja o načinih za dvig kakovosti uprave, da se poudari pomen dobrega pristopa pri obravnavi pritožb ter da se zagotovi ustrezno ukrepanje na podlagi njenih priporočil in poročil.

Proračun Evropskega varuha človekovih pravic je neodvisna postavka proračuna EU in je za leto 2014 znašal 9 857 002 EUR, kadrovski načrt urada pa obsega 67 delovnih mest.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

28.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Soledad Cabezón Ruiz, Pál Csáky, Miriam Dalli, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvie Goddyn, Daniel Hannan, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Sofia Sakorafa, Yana Toom, Bodil Valero, Jarosław Wałęsa, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Jérôme Lavrilleux, Gabriel Mato, Ángela Vallina, Axel Voss, Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

25

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Enrique Calvet Chambon, Yana Toom,

ECR

Daniel Hannan, Rikke Karlsson, Notis Marias,

EFDD

Eleonora Evi,

PPE

Pál Csáky, Peter Jahr, Jérôme Lavrilleux, Svetoslav Hristov Malinov, Gabriel Mato, Julia Pitera, Axel Voss, Jarosław Wałęsa, Rainer Wieland,

S&D

Soledad Cabezón Ruiz, Miriam Dalli, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jude Kirton-Darling, Marlene Mizzi, Gabriele Preuß,

VERTS/ALE

Margrete Auken, Bodil Valero, Tatjana Ždanoka,

1

-

ENF

Sylvie Goddyn,

3

0

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Sofia Sakorafa, Ángela Vallina

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

  • [1]  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
  • [2]  „Evropski varuh človekovih pravic – Letno poročilo za leto 1999“ ((2000/C 260/01), UL C 260, 11.9.2000, str. 1).
  • [3]  Za namene tega dokumenta izraz „institucija“ zajema tudi organe, agencije in urade Unije.