POROČILO o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

12.2.2016 - (2015/2128(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Benedek Jávor

Predlogi sprememb

• 001-009 (PDF - 374 KB)
• 001-009 (DOC - 337 KB)
• 010-014 (PDF - 350 KB)
• 010-014 (DOC - 310 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

(2015/2128(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. julija 2015 z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2014“ (COM(2015)0386) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2015)0151, SWD(2015)0152, SWD(2015)0153, SWD(2015)0154, SWD(2015)0155 in SWD(2015)0156),

–  ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna v proračunskem letu 2014, skupaj z odgovori institucij;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2015 o zaščiti proračuna do konca leta 2014 (COM(2015)0503),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. septembra 2015 z naslovom „Boj proti korupciji v EU: odziv na vprašanja podjetij in civilne družbe“ (CCMI/132),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES[1],

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 17. julija 2013 za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999[2],

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, ki ga je podala Komisija (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji[4], izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji[5] ter sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom "Boj proti korupciji v EU" (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[6],

–  ob upoštevanju poročila o vrzeli pri pobiranju DDV za leto 2015, ki ga je naročila Komisija,

– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14 – Taricco in drugi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve (A8-0026/2016),

A.  ker so države članice in Komisija skupaj pristojne za izvrševanje približno 80 % proračuna Unije; ker so države članice v prvi vrsti pristojne za zbiranje lastnih sredstev, med drugim v obliki DDV in carinskih dajatev;

B.  ker bi morali biti smotrna javna poraba in zaščita finančnih interesov EU osrednja elementa politike EU, zato da bi se denar davkoplačevalcev uporabljal smiselno, preudarno in učinkovito in da bi se s tem povečalo njihovo zaupanje; ker bi morali dobro finančno poslovodenje združiti s pristopom, pri katerem bi čim bolje izkoristili vsak evro;

C.  ker je treba za uspešno poslovanje pri revizijah uspešnosti redno ocenjevati vložke, izložke, rezultate in učinke;

D.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah pomeni okolje, polno izzivov, v katerem je treba odpraviti nepravilnosti in se boriti proti goljufijam, in ker si mora Komisija bolj prizadevati za učinkovit boj proti goljufijam in korupciji, ki bo privedel do oprijemljivejših in bolj zadovoljivih rezultatov;

E.  ker Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) skrbi za zaščito finančnih interesov Unije s preiskovanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti; ker je bil njegov nadzorni odbor ustanovljen zato, da bi zagotavljal in povečal neodvisnost urada z rednim spremljanjem njegovih preiskovalnih nalog; ker nadzorni odbor glede na informacije, ki jih je posredoval generalni direktor v skladu s členom 7(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, spremlja zlasti novosti pri uporabi postopkovnih jamstev in trajanje preiskav;

F.  ker so zaradi korupcije prizadete vse države članice, njeni stroški za gospodarstvo EU pa znašajo okrog 120 milijard EUR na leto, kot navaja Komisija v prvem poročilu o protikorupcijski politiki EU, objavljenem februarja 2014;

G.  ker lahko korupcija prispeva k financiranju mrež organiziranega kriminala ali terorističnih mrež v Evropi; ker korupcija tudi spodkopava zaupanje državljanov v institucije in demokratični proces;

H.  ker boj proti goljufijam in korupciji poleg civilizacijskih predpostavk, izhajajočih iz etičnih načel, ki so del pravne države, prispeva h konkurenčnosti Unije v svetovnem gospodarstvu;

1.  je seznanjen s poročilom Komisije z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2014“; poziva Komisijo, naj v letnih poročilih o zaščiti finančnih interesov Unije hitreje odgovarja na zahteve Parlamenta;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

2.  ugotavlja, da je znesek vseh sporočenih nepravilnosti približno 3,24 milijarde EUR; poudarja, da je skupni finančni učinek v letu 2014 sporočenih nepravilnosti, pri katerih je šlo oziroma ni šlo za goljufije, za 36 % večji kot v letu 2013, njihovo število pa se je povečalo za 48 %; poudarja, da se sporočene nepravilnosti v znesku 2,27 milijarde EUR nanašajo na odhodke in predstavljajo 1,8 % vseh plačil;

3.  poudarja, da je šlo pri 1.649 od skupaj 16.473 nepravilnosti, ki so bile v letu 2014 sporočene Komisiji, za goljufije, njihov znesek pa je 538,2 milijona EUR; ugotavlja, da so goljufije pri odhodkih dosegle vrednost 362 milijonov EUR, kar je 0,26 % vseh plačil, medtem ko so goljufije v zvezi s prihodki znašale 176,2 milijona EUR, ker je 0,88 % vseh bruto tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih v letu 2014;

4.  poudarja, da je skupni finančni učinek v letu 2014 sporočenih nepravilnosti, ki niso goljufije, za 47 % večji kot v letu 2013, njihovo število pa se je zmanjšalo za 5 %; ugotavlja, da so se takšne nepravilnosti v zvezi z odhodki pojavljale pri 1,54 % vseh plačil, tiste v zvezi s prihodki pa pri 3,66 % vseh tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih v letu 2014;

5.  poziva Komisijo, naj prevzame polno odgovornost za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev iz proračuna EU ter za boljše zbiranje lastnih sredstev, prav tako pa naj vzpostavi enotna načela poročanja v vseh državah članicah za zbiranje ustreznih, primerljivih in natančnih podatkov;

6.  poudarja, da so nepravilnosti, ki niso goljufije, pogosto povezane z nezadostnim poznavanjem kompleksnih predpisov in zahtev; meni, da bi poenostavitev pravil in postopkov držav članic in Komisije zmanjšala število tovrstnih nepravilnosti; meni, da boj proti nepravilnostim, vključno z goljufijami, zahteva ozaveščenost vseh institucionalnih organov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi splošne javnosti; ugotavlja, da je izjemno pomembno v vseh institucijah in organih, ki sodelujejo pri izvrševanju skladov, ustvariti kulturo, ki bo spodbujala preprečevanje goljufij in boj proti njim, in poziva države članice, naj se zavzemajo za izmenjavo dobre prakse;

7.  opozarja, da si države članice stalno prizadevajo za konsolidacijo javnih financ in varčevanje, s čimer naj bi dosegle večjo finančno vzdržnost, in je trdno prepričan, da je treba vsa razpoložljiva sredstva nameniti za naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno gospodarsko rast; meni, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečili in ustavili goljufije na področju trgovinske politike in v škodo proračunskih sredstev, ki so ji namenjena, z združevanjem vseh ustreznih instrumentov politike (kot so kazenske preiskave, razvoj zanesljivih modelov analize ter prizadevanja za odpravo slabosti in napak, povezanih s pomanjkljivo politiko Komisije); poziva države članice, naj si še bolj prizadevajo, da se bo denar iz proračuna EU pravilno uporabljal za projekte, ki prispevajo k rasti in novim delovnim mestom v Evropi, pa tudi za izterjavo carinskega dolga po odkritju goljufij; v splošnem poudarja, da bi moral boj zoper nezakonito trgovino in nezakonite finančne tokove ostati pomembna prednostna naloga za EU ter države članice;

8.  je zadovoljen, da je Komisija sprejela večletno strategijo boja proti goljufijam, ki ji bo v pomoč pri odpravljanju precejšnjih razlik v številu nepravilnosti, ki jih sporočajo države članice;

Prihodki – lastna sredstva

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil znesek tradicionalnih lastnih sredstev, ki so bila tarča goljufij, za 191 % odstotkov višji kot v letu 2013, znesek nepravilnosti, ki niso goljufije, pa je bil v letu 2014 za 146 % večji kot leto poprej;

10.  je zaskrbljen, ker je povprečna stopnja izterjave tradicionalnih lastnih sredstev na državo članico tako za goljufije kot za nepravilnosti, ki niso goljufije, v letu 2014 znašala 24 % in je nižja kot kdaj prej; poziva države članice, zlasti tiste, ki morajo izterjati največ, naj dolgovane zneske izterjujejo hitreje;

11.  je zaskrbljen zaradi primanjkljaja DDV in ocenjenih izgub pri pobiranju DDV, ki so v letu 2013 znašale 168 milijard EUR; poudarja, da je povprečna ocenjena izguba DDV v 13 izmed 26 držav članic, pregledanih v letu 2014, presegla 15,2 %; opozarja, da Komisija nima dostopa do izmenjave informacij med državami članicami, da bi tako preprečila goljufije „davčnega vrtiljaka“ in se borila proti njim; poziva države članice, naj sodelujejo pri na vseh področjih dejavnosti Eurofisca, da bi olajšale izmenjavo informacij, pomembnih za boj proti goljufijam; poudarja, da je Komisija pristojna nadzirati in spremljati ukrepe, ki jih sprejmejo države članice; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi svoja izvršilna pooblastila za nadzor in pomoč državam članicam v boju proti goljufijam pri plačilu DDV in izogibanju plačilu davkov; je seznanjen, da Komisija za obravnavo množičnih in nepričakovanih goljufij na področju DDV od leta 2013 uporablja mehanizem za hiter odziv;

12.  spodbuja Komisijo, naj razvije mehanizem, ki bo podjetja spodbujal k rednemu plačevanju davkov, namesto da se jim izogibajo;

13.  ugotavlja, da je vse več centrov za usklajevanje deležnih podpore Eurojusta in Europola; pozdravlja rezultate čezmejnih operacij Vertigo 2 in 3 ter učinkovito sodelovanje med organi pregona in pravosodnimi organi iz Nemčije, Poljske, Nizozemske, Združenega kraljestva, Belgije, Španije, Češke republike in Švice, ki je privedlo do razbitja kriminalnih združb, odgovornih za goljufije, vredne približno 320 milijonov EUR davčnih prihodkov, vključno z DDV;

14.  izraža zaskrbljenost v zvezi s carinskimi kontrolami in pobiranjem davkov, ki so lastni vir proračuna Unije; opozarja, da so carinski organi držav članic tisti, ki izvajajo kontrole, da bi ugotovili, ali se spoštujejo predpisi o tarifah in uvozu, ter poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da se kakovost teh kontrol razlikuje med državami članicami; poziva Komisijo, naj znova posodobi vodnik za carinsko revizijo, sprejet leta 2014, da bi odpravila pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, kot so vprašanja v zvezi z obravnavo uvoženega blaga, carinjenega v drugih državah članicah;

Odhodki

15.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti v zvezi z odhodki, sporočenih kot goljufije, v letu 2014 zmanjšalo zgolj za 4 %, potem ko se je v letu 2013 povečalo za 76 %; poziva pristojne organe, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zmanjšali število goljufij, čeprav tega ne smejo storiti na račun standardov nadzora;

16.  je zaskrbljen zaradi stalnega naraščanja števila sporočenih nepravilnosti, ki niso goljufije, v zvezi z neposredno upravljanimi skladi EU, tako glede števila primerov kot glede zneskov; je presenečen, da je bilo število goljufij v letu 2014 štirikrat večje kot v prejšnjih letih, zato od Komisije zahteva podrobno razlago in sprejetje potrebnih ukrepov za spopadanje s tem trendom;

17.  je zaskrbljen, ker je bilo v letu 2014 največ nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, v sektorju razvoja podeželja in ker se je njihova stopnja glede na leto 2013 najbolj povečala; poudarja, da je bilo 71 % vseh sporočenih goljufij v zvezi z naravnimi viri (kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo) odkritih na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem in v Romuniji;

18.  priznava, da je stopnja izterjave za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EAGF) v državah članicah pod skupnim povprečjem, do konca leta 2014 pa je bila izterjana manj kot polovica nepravilnosti, odkritih v letu 2009; spominja na precejšnje razlike med sposobnostjo držav članic za izterjavo nezakonito izplačanih zneskov v okviru skupne kmetijske politike ter poziva Bolgarijo, Francijo, Grčijo in Slovaško, naj bistveno izboljšajo svoje rezultate; priznava, da je mehanizem potrjevanja (pravilo 50/50) močna spodbuda za države članice, da čim prej izterjajo neupravičena izplačila iz omenjenega sklada od upravičencev; je zaskrbljen, ker je bilo leto 2014 že tretje leto zapored, v katerem se je število goljufij pri uporabi tega sklada povečalo, in četrto zaporedno leto, v katerem se je povečal tudi znesek sporočenih goljufij na področju razvoja podeželja; poudarja, da mora biti izterjava sredstev hitrejša;

19.  ugotavlja, da so se nepravilnosti v zvezi s skupno ribiško politiko v letu 2014 vrnile na raven, ki je primerljiva z letom 2012, potem ko se je njihov obseg v letu 2013 nenadoma povečal; ugotavlja, da je bila najpogosteje odkrita nepravilnost v obdobju 2010–2014 neupravičenost ukrepa/projekta do pomoči, sledilo pa je kršenje pravil o javnih naročilih;

20.  ugotavlja, da se je v programskem obdobju 2007–2013 število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, na področju kohezijske politike v letu 2014 zmanjšalo za 5 % glede na leto 2013, saj je bilo sporočenih 306 primerov; je resno zaskrbljen, ker se je znesek goljufij v letu 2014 glede na leto 2013 povečal za več kot 115 milijonov EUR (76 %) kar je v glavnem posledica skokovitega povečanja (za 660 %) zneskov iz Kohezijskega sklada; je seznanjen, da so o 61 (82 %) izmed 74 primerov ugotovljenih goljufij na področju kohezijske politike med letoma 2008 in 2014 poročale tri države članice, in sicer Nemčija (42 primerov), Poljska (11 primerov) in Slovenija (8 primerov); je zaskrbljen, da 14 držav članic v tem obdobju ni odkrilo prav nobene goljufije, zaradi česar se zastavlja vprašanje o učinkovitosti njihovih kontrolnih sistemov;

21.  je zaskrbljen tudi zaradi tega, ker se je povprečni časovni zamik med pojavom nepravilnosti, njenim odkritjem in obveščanjem Komisije o tej nepravilnosti na področju kohezije povečal na 3 leta in 4 mesece; opominja, da se po odkritju nepravilnosti začnejo nadaljnji postopki (nalogi za izterjavo, preiskave urada OLAF itd.); poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami poveča učinkovitost pri odkrivanju in poročanju;

22.  pozdravlja skupno zmanjšanje števila sporočenih nepravilnosti za predpristopno pomoč; obžaluje nenehno povečevanje zneskov in števila nepravilnosti pri instrumentu za predpristopno pomoč od leta 2010 naprej, k čemur največ prispeva Turčija, in poziva Komisijo, naj naredi vse, da bi razmere izboljšala, zlasti v sklopu prihodnjih prizadevanj za poglobitev sodelovanja med EU in Turčijo;

Ugotovljene težave in potrebni ukrepi

Boljše poročanje

23.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so razmere kljub številnim pozivom Parlamenta k uvedbi enotnih načel poročanja v vseh državah članicah še vedno zelo nezadovoljive in da še vedno obstajajo velike razlike v številu goljufij in nepravilnosti, ki ga sporočijo posamezne države članice; meni, da se tako ustvari izkrivljena podoba resničnega stanja na področju kršitev in zaščite finančnih interesov EU; poziva Komisijo, naj si odločno prizadeva, da bi rešila težave zaradi različnih pristopov držav članic pri odkrivanju nepravilnosti in neenotnih razlag pri uporabi pravnega okvira EU;

24.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi dvakrat letno objavila poročilo EU o boju proti korupciji, in se veseli naslednjega poročila v začetku leta 2016; poziva Komisijo, naj doda poglavje o uspešnosti institucij EU v boju proti korupciji, pri tem pa opravi nadaljnje analize na ravni institucij EU o tem, katere politike se izvajajo, da se opredeli inherentne kritične dejavnike, ranljiva področja in dejavnike tveganja, ki vodijo v korupcijo;

25.  poziva Komisijo, naj uskladi okvir za poročanje o domnevnih goljufijah in določi pravila o poročanju o pravosodnih ukrepih, ki so jih države članice izvedle v zvezi z morebitno goljufivo uporabo sredstev Unije, pri čemer bi bilo treba v poročilih izrecno navesti pravosodne ukrepe na osnovi pravosodnih priporočil urada OLAF;

26.  poziva Komisijo, naj na podlagi zahtev iz stockholmskega programa vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril za merjenje ravni korupcije v državah članicah, prav tako pa naj oceni politike boja proti korupciji v državah članicah; je zaskrbljen zaradi zanesljivosti in kakovosti podatkov, ki jih posredujejo države članice; zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi izčrpne, točne in zanesljive podatke, pri tem pa upošteva, da je cilj polno izvajanje programa enotne revizije; poziva jo, naj oblikuje indeks korupcije, s katerim bi kategorizirala države članice;

27.  poziva Komisijo, naj državam članicam pri letnem ocenjevanju rezultatov boja proti korupciji zagotovi natančne podatke, da bi s tem olajšala postopno in stalno izvajanje obveznosti, ki so jih države sprejele na področju boja proti korupciji;

28.  ponovno poziva Komisijo, naj začne hitro spodbujati zakonodajo o minimalni ravni zaščite za prijavitelje nepravilnosti v EU; poziva evropske institucije, naj spremenijo kadrovske predpise ter zagotovijo, da ti uradnikov ne bodo zgolj formalno zavezovali k sporočanju nepravilnosti, temveč bodo opredeljevali tudi ustrezno zaščito zanje; poziva evropske institucije, ki tega še niso storile, in druge organe, naj začnejo brez odlašanja izvajati člen 22(c) kadrovskih predpisov; odločno zahteva, da vse institucije EU sprejmejo notranja pravila glede poročanja o nepravilnostih s strani zaposlenih in njihovih obveznosti, s poudarkom na zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; meni, da bi bilo treba ta pravila izrecno razširiti na prijavitelje nepravilnosti, ki razkrivajo goljufije v zvezi z mednarodnimi sporazumi, tudi trgovinskimi;

29.  poudarja, kako pomembna sta dostop do informacij in preglednost lobiranja, pa tudi uporaba sredstev EU za podporo delu neodvisnih organizacij na tem področju, med drugim za vzpostavitev finančne podpore čezmejnemu raziskovalnemu novinarstvu;

30.  meni, da bi preglednost lahko povečali z uvedbo zakonodajne sledi za lobiranje v EU, tako da bi za celotno lobistično dejavnost v vseh institucijah EU namesto zdajšnjega prostovoljnega uporabljali obvezen register EU;

31.  poziva Komisijo, naj ohranja strogo politiko glede prekinitev in ustavitev plačil v skladu z ustrezno pravno podlago; pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela nov sklep o mehanizmu zgodnjega opozarjanja; se veseli uvedbe celovitega sistema za zgodnje odkrivanje in izključevanje, ki naj bi ga predlagala Komisija; Komisijo še poziva, naj bolje obvešča države članice in lokalne organe o izvajanju svoje politike, pri tem pa upošteva, da tega procesa ne smejo ovirati politični pomisleki;

32.  zato poziva, naj se člen 325 PDEU v vseh politikah EU uporablja horizontalno, ter meni, da se na primere goljufij ni primerno zgolj odzivati, temveč jih je treba tudi preprečevati; poziva k skladnosti s členom 325 PDEU, zlasti z odstavkom 5 o letnih poročilih, ki se trenutno sooča z enoletno zamudo; poziva, naj se poenostavi zlasti uporaba evropskih subvencij v kohezijski politiki; poziva, naj se uporabijo običajni postopki in postopki za ratifikacijo sporazumov med Unijo in tretjimi državami in organizacijami na področju boja proti goljufijam na regionalni in mednarodni ravni; poziva k nadaljnjemu spremljanju priporočil za akcijski načrt iz resolucije Parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti, zlasti priporočil iz odstavka 130 o prepoznavnosti ukrepov, ki jih sprejmejo države članice za boj proti goljufijam in organiziranemu kriminalu, in odstavka 131 o evropskem akcijskem načrtu za obdobje 2014–2019 za izkoreninjenje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja (točke i–xxi); poziva, da se objavijo prvi rezultati izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja; poziva tudi, naj se podrobneje obvešča o orodjih urada OLAF za boj proti korupciji in o meddržavnem usklajevanju procesa izterjave z goljufijo pridobljenih zneskov;

33.  poziva EU, naj zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope;

34.  pozdravlja dejstvo, da je bilo leta 2014 v uporabi 48 sporazumov o vzajemni upravni pomoči med 71 državami, sočasno pa so potekala pogajanja z dodatnimi 49 državami, vključno z največjimi trgovinskimi partnericami, kot so ZDA in Japonska, in poziva, da mora biti Parlament stalno obveščen o poteku teh pogajanj; poudarja, da je prva prednostna naloga na področju zaščite finančnih interesov EU in učinkovitega boja proti goljufijam zagotoviti, da se zakonodaja uporablja in da vse strani spoštujejo ustrezne mednarodne sporazume na področju boja proti goljufijam in korupciji, vključno z ustreznimi klavzulami o sankcijah; spodbuja Komisijo, naj še naprej sodeluje z drugimi državami pri ukrepih proti goljufijam in uvede nove upravne dogovore o sodelovanju; poziva jo, naj še naprej vključuje določbe o boju proti goljufijam in korupciji v vse mednarodne sporazume EU, da bi utrla pot za okrepljeno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in drugi nezakoniti ali nedovoljeni trgovini;

35.  je zadovoljen, da je EU s svojim programom makrofinančne pomoči odigrala osrednjo vlogo pri spodbujanju reform v najbližjih trgovinskih partnericah; zahteva, da Komisija še naprej poroča Parlamentu in državam članicam, saj bo tako zagotovila, da se sredstva porabijo v skladu s temeljno uredbo in na način, ki je v skladu z regionalno kohezijo in spodbujanjem stabilnosti v regiji, ter s tem omejila tveganje zlorabe vračljivih posojil; zahteva dolgoročno presojo vpliva programov makrofinančne pomoči na prizadevanja za boj proti korupciji in goljufijam v državah prejemnicah;

36.  znova poziva računska sodišča v vseh državah članicah, naj objavijo javne izjave o porabi sredstev EU;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj na ustrezni ravni oblikujejo med seboj povezane podatkovne zbirke nepravilnosti na področju kohezijske politike, vključno s tistimi pri javnih naročilih, saj so lahko te podatkovne zbirke podlaga za smiselno in celovito analizo pogostosti in resnosti nepravilnosti, vzrokov zanje, pa tudi zneskov, ki so predmet goljufij; poudarja, da morajo države članice poskrbeti, da bodo Komisiji ustrezno in pravočasno posredovale natančne in primerljive podatke, pri čemer ne sme priti do nesorazmernega povečanja upravne obremenitve;

Boljši nadzor

38.  poudarja kompleksno naravo nepravilnosti; meni, da morajo Komisija in države članice sprejeti stroge ukrepe zoper nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije; meni, da bi se bilo treba z nepravilnostmi, pri katerih ne gre za goljufije, spopasti z upravnimi ukrepi, predvsem z bolj preglednimi in enostavnimi zahtevami, večjo tehnično pomočjo Komisije za države članice ter boljšimi izmenjavami dobre prakse in izkušenj; je prepričan, da je treba uskladiti metodologijo za izračunavanje stopenj napak na ravni EU in držav članic;

39.  pozdravlja dejstvo, da se pri predhodnih in naknadnih kontrolah Unije odkrije vse več nepravilnosti, zato bi se morali za te kontrole še bolj zavzemati;

40.  poziva ustrezne organe držav članic, naj izvajajo strožji nadzor in upoštevajo vse razpoložljive informacije, da bi preprečili napake in nepravilna izplačila sredstev EU;

41.  spodbuja Komisijo, naj še bolj okrepi svojo nadzorno vlogo z revizijskimi, nadzornimi in inšpekcijskimi dejavnostmi, akcijskimi načrti za popravne ukrepe in zgodnjimi opozorilnimi pismi; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja ter izkoristijo svoj potencial za odkrivanje in odpravljanje napak, preden od Komisije zahtevajo povračilo; v zvezi s tem poudarja posebno vrednost preventivnih ukrepov pri preprečevanju izplačil, tako da pozneje ne bi bilo treba izterjati nezakonito prilaščenih sredstev;

42.  ponovno poziva Komisijo, naj oblikuje sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi, da se omogoči navzkrižno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov Evropske unije;

43.  pozdravlja, da so leta 2014 vse službe Komisije oblikovale in začele izvajati strategije za boj proti goljufijam; poziva agencije EU, izvršilne agencije in skupna podjetja, naj ravnajo enako; poudarja, da imajo službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) pomembno vlogo pri boju proti goljufijam; pozdravlja dejstvo, da so Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Malta in Slovaška sprejele nacionalne strategije za boj proti goljufijam, in poziva države članice, ki še niso predložile nacionalne strategije za boj proti goljufijam, naj to storijo čim prej; poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje teh strategij;

44.  si prav tako želi tesnejšega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v zvezi z načini upravljanja sredstev; poziva, naj se osebju organov, ki sodelujejo pri upravljanju sredstev, predvsem osebju službe za usklajevanju boja proti goljufijam, zagotovi izčrpno usposabljanje, da bodo lahko organi oblikovali lastne nacionalne strategije boja proti goljufijam;

45.  pozdravlja pozitivne rezultate prvega letnega pregleda programa Herkul III; izraža zaskrbljenost, da bi utegnil biti proračun, namenjen temu programu, premajhen; zahteva dodatne informacije o uspešnosti, zlasti o prispevku 55 konferenc in izobraževalnih tečajev k učinkovitosti ukrepov držav članic v boju proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodujejo finančnim interesom EU;

46.  ponovno poudarja, da v skladu s členom 325(2) PDEU „države članice sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, enake ukrepe, kakršne sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom“; meni, da EU ne izpolnjuje te določbe; meni, da bi morala Komisija oblikovati horizontalno politiko za boj proti goljufijam in korupciji; poudarja, da je Komisija odgovorna tudi za učinkovito porabo sredstev, zato jo poziva, naj uvede notranje zahteve glede uspešnosti;

47.  meni, da je treba zagotoviti boljše vključevanje evropskega prebivalstva v fazi načrtovanja in nadzora prek lahko dostopnih informacijskih instrumentov, zlasti v primeru financiranja velikih infrastruktur; poziva Komisijo, naj oceni zamisel o participativnem proračunu, da bi s tem vključili državljane v spremljanje porabe evropskih sredstev in vzpostavili dostopno elektronsko okence za poročanje goljufij;

48.  ugotavlja, da opredeljevanje, razvrščanje, odkrivanje in sporočanje nepravilnosti po državah članicah in znotraj njih še niso poenoteni, večinoma zaradi različnih opredelitev nepravilnosti; meni, da je potrebna dodatna uskladitev, in v zvezi s tem pozdravlja delegirano uredbo Komisije z dne 8. julija 2015 o sporočanju nepravilnosti, ki dopolnjuje uredbo o skupnih določbah; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo skladne strategije za obravnavo nepravilnosti in boj proti goljufijam v kohezijski politiki; poudarja preventivne in popravne ukrepe, ki jih je Komisija sprejela, da bi preprečila goljufije, vključno s prekinitvijo 193 plačil za kohezijsko politiko;

49.  opominja, da uredba o skupnih določbah od organov upravljanja zahteva, naj uvedejo učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ter jih vključijo v nacionalne strategije boja proti goljufijam; poziva Komisijo, naj okrepi preventivne ukrepe; v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje sistema za zgodnje odkrivanje tveganj in poziva predvsem k okrepitvi tehničnih in upravnih zmogljivosti organov upravljanja, da bi zagotovili zmogljivejše kontrolne sisteme, ki bi lahko zmanjšali tveganje goljufij in izboljšali sposobnosti odkrivanja, tudi v manj razvitih regijah, pri tem pa ne bi povzročali neupravičene finančne in upravne obremenitve; poudarja, da bi moralo preprečevanje zajemati nenehno usposabljanje in podporo za osebje, ki je v pristojnih organih odgovorno za upravljanje skladov in nadzor nad njimi, pa tudi izmenjavo informacij in najboljše prakse; poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih organov ter partnerjev pri boju proti goljufijam, zagotavljanju preglednosti in preprečevanje navzkrižja interesov;

50.  ceni odločitev Komisije, da bo leta 2018 pripravila vmesno oceno, da bi ugotovila, ali nova regulativna arhitektura za kohezijsko politiko dodatno preprečuje in zmanjšuje tveganje nepravilnosti, vključno z goljufijami, in z zanimanjem pričakuje podrobne informacije o vplivu novih pravil na upravljavske in kontrolne sisteme, tako v zvezi s tveganjem nepravilnosti in goljufij kot v zvezi s splošnim izvajanjem politike;

51.  poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj povečata preglednost revizijskih podatkov, tako da posredujeta podrobnejše informacije o najuspešnejših in najmanj uspešnih državah članicah po področjih politik, da bodo lahko akterji opredelili področja, kjer je pomoč najbolj potrebna, ter načrtovali ustrezne ukrepe;

Direktiva o zaščiti finančnih interesov in uredba o evropskem javnem tožilstvu

52.  pozdravlja izjavo Komisije iz letnega poročila o zaščiti finančnih interesov za leto 2014, v kateri opominja, da bi tako direktiva o zaščiti finančnih interesov kot uredba o evropskem javnem tožilstvu dopolnila in utrdila pravni okvir ter občutno okrepila boj proti goljufijam; ponovno izraža stališče, da je treba nujno sprejeti direktivo o zaščiti finančnih interesov, pri čemer bi morala zajemati tudi področje DDV in jasno opredeliti kršitve v zvezi z zaščito finančnih interesov, minimalna pravila za najvišjo kazen odvzema prostosti, ki se uporablja, in minimalna pravila glede zastaranja; spominja na zadevo Taricco, v kateri Sodišče opozarja, da so goljufije na področju DDV omenjene v opredelitvi kršitev v zvezi z zaščito finančnih interesov v konvenciji o zaščiti finančnih interesov iz leta 1995;

53.  poudarja, da bi bilo treba hitro sprejeti tudi uredbo o evropskem javnem tožilstvu, in zahteva, da Svet obrazloži, zakaj zavlačuje s pogajanji;

Javna naročila

54.  ugotavlja, da ostaja stopnja nepravilnosti zaradi neupoštevanja pravil javnega naročanja visoka; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo hitro prenesejo Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju[7], ki določa obvezno elektronsko javno naročanje in uvaja obveznosti glede spremljanja in poročanja, s katerim želi zajeziti goljufije in druge resne nepravilnosti pri javnih naročilih; poziva Komisijo, naj uvede obveznost objavljanja vseh dokumentov v zvezi z upravičenci in zlasti s podizvajalci;

55.  poziva Komisijo, naj dosledno uporablja ukrepe, ki se nanašajo na diskrecijo in izključitev v zvezi z javnimi naročili, tako da preveri ozadje vsakega posameznega primera, poleg tega pa naj uporablja merila za izključitev in tako izloči podjetja, ki so v kakršnem koli navzkrižju interesov, kar je bistvenega pomena za zaščito verodostojnosti institucij;

56.  poudarja, da je bilo neupoštevanje pravil javnega naročanja pomemben vir napak v programskem obdobju 2007–2013, tudi izogibanje javnemu naročanju z delitvijo javnih naročil na manjše kose, da ne bi bil presežen prag, ter uporaba neustreznih postopkov; poudarja, da je treba nove direktive o javnem naročanju začeti izvajati do aprila 2016; poudarja, da morajo države članice pravilno izvajati direktive, če želimo zmanjšati pojav nepravilnosti; zato poziva Komisijo, naj pripravi smernice za ustrezno izvajanje direktiv; poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje teh strategij; meni, da je mogoče s predhodnim pogojevanjem izboljšati javno naročanje; poudarja, da so potrebna pregledna in dostopna pravila;

57.  poziva Komisijo, naj vzpostavi podatkovno zbirko nepravilnosti, na podlagi katere bo mogoče smiselno in celovito analizirati pogostost in resnost napak pri javnem naročanju ter vzroke zanje; poziva ustrezne organe v državah članicah, naj vzpostavijo in analizirajo lastne podatkovne zbirke nepravilnosti, tudi tistih, ki se pojavljajo pri javnem naročanju, in naj sodelujejo s Komisijo, da bi ji s posredovanjem teh podatkov v ustrezni obliki in ob ustreznih trenutkih olajšale delo;

58.  dvomi, da pri vse številnejših hudih napakah v postopkih javnih naročil ne gre za goljufije, in poziva Komisijo, naj bo glede tega še posebej previdna, in sicer naj se ne omeji le na dialog z državami članicami z namenom boljšega izvajanja starih in novih direktiv o javnem naročanju, temveč naj ustrezne primere posreduje v obravnavo uradu OLAF;

59.  opozarja, da v izrednih razmerah, kot je uporaba sredstev za begunce, pogosto pride do odstopanj od običajnih postopkov javnega naročanja in se uporablja neposreden dostop do finančnih sredstev; obžaluje, da je zaradi teh razlogov pogosto prišlo do zlorab; poziva Komisijo, naj učinkoviteje spremlja uporabo teh izjem in razširjeno prakso razdelitev javnih naročil na manjše dele, z namenom ne preseči mejnih vrednosti, kar omogoča izogibanje rednim postopkom javnega naročanja;

60.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 10/2015 z naslovom „Prizadevanja za reševanje problemov pri javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo bi bilo treba povečati“ analiziralo postopke, povezane z javnim naročanjem; ugotavlja, da neupoštevanje pravil javnega naročanja povzroča napake, zaradi katerih lahko pride do zamude pri izvajanju in finančnih popravkov; poziva Komisijo in države članice, naj do konca leta 2016 zagotovi popolno skladnost s predhodno pogojenostjo v zvezi z učinkovitim izvajanjem zakona o javnem naročanju; poziva države članice, naj poskrbijo za ustrezen in hiter prenos svežnja direktiv o javnem naročanju iz leta 2014;

61.  poziva države članice in Komisijo, naj pri javnih naročilih v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija, vključno s pripomočki za e-naročanje, izmenjavo dobre prakse in preventivno ocenjevanje tveganja; ceni, da je Komisija razvila spletno orodje za opozarjanje na goljufije Arachne, ki na osnovi niza kazalnikov tveganja poišče najbolj tvegane projekte, in poziva države članice, naj ga uporabljajo;

Priprava proračuna na podlagi uspešnosti in pristop stroškovne učinkovitosti

62.  poudarja, da bi morali biti tisti, ki vodijo, vzor preostalim, in toplo pozdravlja medinstitucionalni pristop k pripravi proračuna na podlagi uspešnosti; poziva Komisijo, naj se pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru večletnega finančnega okvira opre na načelo priprave proračuna na podlagi uspešnosti;

63.  ugotavlja, kako pomembni so dodatni in stalni ukrepi za preprečevanje nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, a znova poziva tudi k sprejetju nove metodologije, osredotočene na uspešnost, ne na formalistične ocene programov, v skladu z načelom proračuna EU, usmerjenega v rezultate; poziva Komisijo, naj se bolj zavzame za uporabo kazalnikov uspešnosti in učinkovitosti v vseh svojih programih in naj se ne osredotoča samo na stopnjo napake; poziva jo še, naj se ne ukvarja le s tremi glavnimi kategorijami – namreč gospodarnostjo, uspešnostjo in učinkovitostjo – temveč se usmeri tudi v novo trojico (ekološkost, enakopravnost in etika);

64.  ugotavlja, da pri poročanju o uspešnosti še obstajajo slabosti in da je treba redno ocenjevati vhodne parametre (finančni, kadrovski, materialni, organizacijski in regulativni viri, potrebni za izvajanje programa), izhodne parametre (izložki programa), rezultate (takojšnje posledice programa) in učinke (dolgoročne spremembe v družbi);

65.  pozdravlja vzpostavitev mreže nacionalnih kontaktnih točk držav članic in vključitev protikorupcijskih ciljev v evropski semester ekonomskega upravljanja;

66.  poziva Komisijo, naj nemudoma objavi oceno vseh sporazumov s tobačnimi podjetji, da bi povečali njihovo učinkovitost pri boju proti goljufijam in dejavnostim ponarejanja, ki vplivajo na finančne interese EU, prav tako pa naj oceni, ali bi bilo ustrezno obnoviti te vrste sporazumov.

67.  izpostavlja vlogo Evropskega računskega sodišča, vrhovnih revizijskih institucij, Evropske komisije in upravnih organov pri nadzoru zakonitosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev; poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj še naprej izboljšujeta sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami v državah članicah, da bi razširila obseg in delež sredstev in projektov, zajetih v revizijo;

Tihotapljenje tobaka in ponarejeno blago

68.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev Evropskega varuha človekovih pravic[8], ki je izjavil, da Komisija z izjemo GD za zdravje ni v celoti izvajala pravil in smernic Svetovne zdravstvene organizacije ZN o preglednosti in lobiranju v zvezi s tobakom; meni, da sta zaradi tega ogroženi verodostojnost in integriteta Komisije;

69.  poziva vse zadevne institucije EU, naj izvajajo člen 5(3) okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom v skladu s priporočili iz smernic konvencije; poziva Komisijo, naj nemudoma objavi sporazume o ocenjevanju, sklenjene s tobačnimi družbami, in oceno učinka v zvezi z izvajanjem okvirne konvencije;

70.  pozdravlja uspešne rezultate številnih skupnih carinskih operacij, pri katerih so urad OLAF in države članice sodelovale z različnimi službami iz tretjih držav, med njimi pa je bilo med drugim zaseženih 1,2 milijona kosov ponarejenega blaga, tudi parfumov, nadomestnih delov vozil, elektronskih naprav in 130 milijonov cigaret; poudarja, da tihotapljenje visoko obdavčenega blaga povzroča hude izgube za proračune EU in držav članic in da neposredne carinske izgube zaradi tihotapljenja cigaret po ocenah znašajo več kot 10 milijard EUR letno; opozarja, da trgovina s ponarejenim blagom povzroča škodo tako blagajnam držav članic kot evropskim podjetjem;

71.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse več primerov tihotapljenja in drugih oblik nezakonite in nedovoljene trgovine, ki nimajo posledic samo za pobiranje carin v državah članicah in s tem za proračun EU, temveč so tudi tesno povezane z mednarodnim organiziranim kriminalom, nevarnostmi za potrošnike in negativnim učinkom na delovanje enotnega trga, in ki izničujejo enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, zlasti mala in srednja; zato zahteva tesnejše usklajevanje med OLAF, carinskimi organi in organi za tržni nadzor, saj to ne bo samo olajšalo boja proti omenjenim težavam, temveč bo zajezilo tudi trgovino z izdelki, ki kršijo pravice intelektualne lastnine v EU;

72.  poudarja pomen razlikovanja med zakonitimi generičnimi zdravili in goljufivimi ponarejenimi zdravili, da bi tako preprečili prekinjanje proizvodnje in zakonite trgovine z generičnimi zdravili, ter ponovno poziva vse tiste države članice, ki so podpisale Protokol ZN o odpravi nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki, a ga še niso ratificirale, naj čim prej zaključijo postopek ratifikacije;

Preiskave in vloga urada OLAF

73.  je seznanjen z vlogo urada OLAF pri preprečevanju izgub za proračun EU v sklopu različnih skupnih carinskih operacij in ga poziva, naj v prihodnja letna poročila vključi več informacij in konkretnih podatkov o svojem prispevku k zaščiti prihodkov proračuna EU;

74.  pozdravlja letna medinstitucionalna srečanja med Svetom, Komisijo, Parlamentom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam in njegovim nadzornim odborom; vztraja, da se mora predsedstvo med tremi evropskimi institucijami menjavati po sistemu rotacije; poziva Komisijo, naj podpre pobudo Parlamenta, Svet pa spodbuja, naj ponovno razmisli o negativnem stališču v zvezi s tem;

75.  ponavlja svoj poziv v zvezi z letnim poročilom za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov EU[9] za hitro rešitev preostalih nerešenih vprašanj med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom; poudarja, da ne urad OLAF ne njegov nadzorni odbor ne moreta učinkovito izpolnjevati pravnih obveznosti v sedanjih razmerah omejenega sodelovanja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bilo nikakršnega napredka, zato meni, da so trenutne razmere nesprejemljive; poziva Komisijo, naj opravi svojo nalogo v celoti in si dejavno prizadeva za to, da se čim prej poišče dolgoročna rešitev;

76.  meni, da bi moral nadzorni odbor v skladu s svojim mandatom razpolagati z lastnim osebjem, ki bi delovalo ločeno od uprave urada OLAF in bilo finančno samostojno; poziva urad OLAF, naj nadzornemu odboru omogoči dostop do dokumentov, ki jih ta po svoji presoji potrebuje za opravljanje nalog v skladu s pristojnostmi; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za temu ustrezno spremembo uredbe o uradu OLAF;

77.  ugotavlja, da prihaja do razhajanj med informacijami v zvezi z goljufijami, ki jih OLAF pridobi pri javnih in zasebnih virih v državah članicah (poročilo urada za leto 2014), in zelo neenakomernimi finančnimi izterjavami, ki jih urad priporoča državam članicam; poziva Komisijo, naj podpre pobude, namenjene povečanju stopnje izterjav v primerih goljufij;

78.  poziva Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost v zvezi z vsemi zahtevami nacionalnih tožilstev za odpravo imunitete zaposlenih v uradu OLAF, vključno z njegovim generalnim direktorjem;

79.  pozdravlja dokazano učinkovitost preiskav urada OLAF o poreklu v zvezi z upravičenostjo preferencialnih tarifnih ukrepov in poziva države članice, naj razmislijo o teh ugotovitvah ter sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe v skladu z določbami carinske zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj z namenom preprečevanja izgub iz proračuna EU, ki izhajajo iz uvoza blaga, ki ni upravičeno do preferencialne tarifne obravnave na podlagi preferencialnih trgovinskih režimov, še naprej preverja, ali države članice povečujejo uspešnost svojih sistemov za obvladovanje tveganja in strategij kontrole na podlagi sporočil o medsebojni pomoči; poleg tega poziva Komisijo, naj izpolni svojo obveznost izvajanja naknadnih vrednotenj preferencialnih trgovinskih režimov z bistvenimi gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi učinki, vključno s sistemom rednih časovnih presledkov za poročanje držav upravičenk o njihovem upravljanju in nadzoru preferencialnega porekla;

80.  ugotavlja, da je obsežen pregon kriminala, vključno z goljufijami, korupcijo, pranjem denarja, s tem povezanim organiziranim kriminalom in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, ki vplivajo na finančne interese EU, osnovni pogoj za učinkovito delovanje EU; poudarja, da je potrebna sistematična nadaljnja obravnava priporočil urada OLAF; meni, da nadaljnja obravnava teh priporočil zahteva postopkovne pravice za urad OLAF v nacionalni zakonodaji, s čimer se bo zagotovilo, da bodo nacionalni organi upoštevali in spoštovali priporočila;

81.  poziva Komisijo, naj pojasni glavne razloge, zakaj države članice ne ukrepajo v domnevnih primerih goljufij v škodo finančnih interesov EU, o katerih jih obvesti OLAF;

o

o    o

82.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in nadzornemu odboru urada OLAF.

25.11.2015

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino

za Odbor za proračunski nadzor

o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

(2015/2128(INI))

Pripravljavec mnenja: Sander Loones

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da so države članice vključene v tekočo fiskalno konsolidacijo in omejitve, s čimer naj bi dosegli večjo finančno vzdržnost, in je trdno prepričan, da so potrebna vsa sredstva, ki so na voljo za naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno gospodarsko rast; meni, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečili in ustavili goljufije na področju trgovinske politike in v škodo proračunskih sredstev, ki so ji namenjena, z združevanjem vseh ustreznih instrumentov politike (kot so kazenske preiskave, razvoj zanesljivih modelov analize ter prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti in napak, povezanih s pomanjkljivo politiko Komisije); poziva države članice, naj si še bolj prizadevajo zagotoviti, da se denar iz proračuna EU pravilno porablja za projekte, ki prispevajo k rasti in novim delovnim mestom v Evropi, ter k izterjavi carinskega dolga zaradi odkritja goljufij; splošneje, poudarja, da bi moral boj zoper nezakonito trgovino in nezakonite finančne tokove ostati pomembna prednostna naloga za EU ter države članice;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse več primerov tihotapljenja in drugih oblik nezakonite in nedovoljene trgovine, ki nimajo posledic samo za pobiranje carin v državah članicah in s tem za proračun EU, temveč so tudi tesno povezane z mednarodnim organiziranim kriminalom, nevarnostmi za potrošnike in negativnim učinkom na delovanje enotnega trga, in ki izničujejo enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, zlasti mala in srednja; zato zahteva tesnejše usklajevanje med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), carinskimi organi in organi za tržni nadzor, saj to ne bo samo olajšalo boja proti omenjenim težavam, temveč bo zajezilo tudi trgovino z izdelki, ki kršijo pravice intelektualne lastnine v EU;

3.  pozdravlja dokazano učinkovitost preiskav urada OLAF o poreklu v zvezi z upravičenostjo preferencialnih tarifnih ukrepov in poziva države članice, naj razmislijo o teh ugotovitvah ter sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe v skladu z določbami carinske zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj z namenom preprečevanja izgub iz proračuna EU, ki izhajajo iz uvoza blaga, ki ni upravičeno do preferencialne tarifne obravnave na podlagi preferencialnih trgovinskih režimov, še naprej preverja, ali države članice povečujejo uspešnost svojih sistemov za obvladovanje tveganja in strategij kontrole na podlagi sporočil o medsebojni pomoči; poleg tega poziva Komisijo, naj izpolni svojo obveznost izvajanja naknadnih vrednotenj preferencialnih trgovinskih režimov z bistvenimi gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi učinki, vključno s sistemom rednih časovnih presledkov za poročanje držav upravičenk o njihovem upravljanju in nadzoru preferencialnega porekla;

4.  je seznanjen z izvajanjem programa Herkul III v novem finančnem okviru in ocenjuje, da bi lahko koristil organom pregona v nekaterih državah članicah v boju proti nezakoniti in nedovoljeni trgovini; upa, da bo promocija tega programa pospešena, da bi postal učinkovitejši in da bi olajšali njegov dostop za nacionalne in regionalne uprave, ki jim je namenjen; poziva EU, naj brez odlašanja ustanovi Evropsko javno tožilstvo;

5.  pozdravlja dejstvo, da je bilo leta 2014 v uporabi 48 sporazumov o vzajemni upravni pomoči med 71 državami, sočasno pa so potekala pogajanja z dodatnimi 49 državami, vključno z največjimi trgovinskimi partnericami, kot so ZDA in Japonska, in poziva, da mora biti Parlament stalno obveščen o poteku teh pogajanj; poudarja, da je prva prednostna naloga na področju zaščite finančnih interesov EU in učinkovitega boja proti goljufijam zagotoviti, da se zakonodaja uporablja in da vse strani spoštujejo ustrezne mednarodne sporazume na področju boja proti goljufijam in korupciji, vključno z ustreznimi klavzulami o sankcijah; spodbuja Komisijo, naj še naprej sodeluje z drugimi državami pri ukrepih proti goljufijam in uvede nove upravne dogovore o sodelovanju; poziva Komisijo, naj še naprej vključuje določbe za boj proti goljufijam in korupciji v vse mednarodne sporazume EU, da bi utrli pot za okrepljeno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in drugi nezakoniti ali nedovoljeni trgovini;

6.   poudarja pomen razlikovanja med zakonitimi generičnimi zdravili in goljufivimi ponarejenimi zdravili, da bi tako preprečili prekinjanje proizvodnje in zakonite trgovine z generičnimi zdravili ter ponovno poziva vse tiste države članice, ki so podpisale Protokol ZN o odpravi nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki, a ga še niso ratificirale, naj čim prej zaključijo postopek ratifikacije;

7.  opozarja na notranje standarde EU glede boja proti korupciji in zaščito prijaviteljev nepravilnosti, in meni, da bi jih bilo treba izrecno razširiti na prijavitelje nepravilnosti, ki razkrivajo goljufije v zvezi z mednarodnimi sporazumi, vključno s trgovinskimi sporazumi;

8.  je zadovoljen, da je EU s svojim programom makrofinančne pomoči odigrala osrednjo vlogo pri spodbujanju uvedbe reform v svojih najbližjih trgovinskih partnericah; zahteva, da Komisija še naprej poroča Parlamentu in državam članicam z namenom zagotoviti, da se sredstva porabijo v skladu z osnovno uredbo in na način, ki je v skladu z regionalno kohezijo in spodbujanjem stabilnosti v regiji, ter s tem omeji tveganje zlorabe vračljivih posojil; zahteva dolgoročno presojo vpliva programov makrofinančne pomoči na prizadevanja za boj proti korupciji in goljufijam v državah prejemnicah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.12.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (earl) Dartmouthski, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Gabrielius Landsbergis, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Artis Pabriks, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Goffredo Maria Bettini, Reimer Böge, Klaus Buchner, Dita Charanzová, Edouard Ferrand, Seán Kelly, Georg Mayer, Bolesław G. Piecha, Fernando Ruas, Lola Sánchez Caldentey, Jarosław Wałęsa

13.11.2015

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

(2015/2128(INI))

Pripravljavec mnenja: Derek Vaughan

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja letno poročilo, prvo, ki ga je pripravila ta zasedba Komisije, in tudi prvo v novem programskem obdobju 2014–2020; poudarja, da je treba finančna sredstva EU upravljati v skladu s pravili in jih uporabljati čim bolj učinkovito, da je zaščita finančnih interesov EU osrednji element Pogodbe o delovanju Evropske unije in da so Unija in države članice skupaj odgovorne za zaščito finančnih interesov Unije in boj proti goljufijam; ugotavlja, da so Komisija in države članice s številnimi ukrepi povečale učinkovitost v boju proti goljufijam in drugim nepravilnostim, da bi sredstva EU zavarovale pred goljufijami;

2.  po drugi strani ugotavlja, da kohezijska politika ni bila področje z največjim številom nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, in da je bil največji delež takšnih nepravilnosti na tem področju politike povezan z Evropskim skladom za regionalni razvoj; vendar je zaskrbljen zaradi 306 nepravilnosti v kohezijski politiki, ki so bile sporočene kot goljufije, ter 4.977 nepravilnosti, pri katerih ni šlo za goljufije; je prav tako zaskrbljen, da se je v primerjavi z letom 2013 število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, sicer zmanjšalo za 5 %, a so se za 76 % povečali s tem povezani zneski, medtem ko se je število nepravilnosti, ki niso bile sporočene kot goljufije, povečalo za 7 %, s tem povezani zneski pa za 33 %; poudarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba razlikovati med goljufijami in drugimi nepravilnostmi;

3.  ugotavlja, da opredeljevanje, razvrščanje, odkrivanje in sporočanje nepravilnosti po državah članicah in znotraj njih še niso poenoteni, večinoma zaradi različnih opredelitev nepravilnosti; meni, da je potrebna dodatna uskladitev, in v zvezi s tem pozdravlja delegirano uredbo Komisije z dne 8. julija 2015 o sporočanju nepravilnosti, ki dopolnjuje uredbo o skupnih določbah; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo skladne strategije za obravnavo nepravilnosti in boj proti goljufijam v kohezijski politiki; spominja na preventivne in popravne ukrepe, ki jih je Komisija sprejela, da bi preprečila goljufije, vključno s prekinitvijo 193 plačil za kohezijsko politiko;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj na ustrezni ravni oblikujejo med seboj povezane podatkovne zbirke nepravilnosti na področju kohezijske politike, vključno s tistimi pri javnih naročilih, saj lahko te podatkovne zbirke oblikujejo podlago za smiselno in celovito analizo pogostosti in resnosti nepravilnosti, vzrokov zanje, pa tudi zneskov, vključenih v nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije; poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da bodo Komisiji ustrezno in pravočasno posredovale natančne in primerljive podatke, pri čemer ne sme priti do nesorazmernega povečanja upravne obremenitve;

5.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 10/2015 z naslovom „Prizadevanja za reševanje problemov pri javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo bi bilo treba povečati“ analiziralo postopke, povezane z javnim naročanjem; ugotavlja, da neupoštevanje pravil javnega naročanja povzroča napake, zaradi katerih lahko pride do zamude pri izvajanju in finančnih popravkov; poziva Komisijo in države članice, naj do konca leta 2016 zagotovi popolno skladnost s predhodno pogojenostjo v zvezi z učinkovitim izvajanjem zakona o javnem naročanju; poziva države članice, naj poskrbijo za ustrezen in hiter prenos svežnja direktiv o javnem naročanju iz leta 2014;

6.  poudarja, da so nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, pogosto povezane z nezadostnim poznavanjem kompleksnih predpisov in zahtev; meni, da bi poenostavitev pravil in postopkov držav članic in Komisije zmanjšala število tovrstnih nepravilnosti; meni, da boj proti nepravilnostim, vključno z goljufijami, zahteva ozaveščenost vseh mednarodnih organov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi splošne javnosti; ugotavlja, da je izjemno pomembno v vseh institucijah in organih, ki sodelujejo pri izvrševanju skladov, ustvariti kulturo, ki bo spodbujala preprečevanje goljufij in boj proti njim, in poziva države članice, naj spodbujajo izmenjavo dobre prakse;

7.  opominja, da uredba o skupnih določbah od organov upravljanja zahteva, naj uvedejo učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ter jih vključijo v nacionalne strategije boja proti goljufijam; poziva Komisijo, naj okrepi preventivne ukrepe; v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje sistema za zgodnje odkrivanje tveganj in poziva predvsem k okrepitvi tehničnih in upravnih zmogljivosti organov upravljanja, da bi zagotovili zmogljivejše kontrolne sisteme, ki bi lahko zmanjšali tveganje goljufij in izboljšali sposobnosti odkrivanja, tudi v manj razvitih regijah, pri tem pa ne bi povzročali neupravičene finančne in upravne obremenitve; poudarja, da bi moralo preprečevanje zajemati nenehno usposabljanje in podporo za osebje, ki je v pristojnih organih odgovorno za upravljanje skladov in nadzor nad njimi, pa tudi izmenjavo informacij in najboljše prakse; poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih organov ter partnerjev pri boju proti goljufijam, zagotavljanju preglednosti in preprečevanje navzkrižja interesov;

8.  poziva države članice in Komisijo, naj pri javnih naročilih v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija, vključno s pripomočki za e-naročanje, izmenjavo dobre prakse in preventivno ocenjevanje tveganja; ceni, da je Komisija razvila spletno orodje za opozarjanje na goljufije ARACHNE, ki na osnovi niza kazalnikov tveganja poišče najbolj tvegane projekte, in poziva države članice, naj ga uporabljajo;

9.  ceni odločitev Komisije, da bo leta 2018 pripravila vmesno oceno, da bi ugotovila, ali nova regulativna arhitektura za kohezijsko politiko dodatno preprečuje in zmanjšuje tveganje nepravilnosti, vključno z goljufijami, in z zanimanjem pričakuje podrobne informacije o vplivu novih pravil na upravljavske in kontrolne sisteme, tako v zvezi s tveganjem nepravilnosti in goljufij kot v zvezi s splošnim izvajanjem politike; poziva Svet, naj odobri predlog direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU, z uporabo kazenskega prava;

10.  poziva Svet, naj podpre ustanovitev neodvisnega evropskega javnega tožilstva, če bodo odnosi med njim in drugimi obstoječimi organi EU natančneje opredeljeni in jasno določeni, da se prepreči neučinkovito podvajanje pristojnosti, saj je treba ubrati pristop boja proti goljufijam, ki presega nacionalne meje;

11.  ugotavlja, da prihaja do razhajanj med informacijami v zvezi z goljufijami, ki jih Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pridobi pri javnih in zasebnih virih v državah članicah (poročilo urada za leto 2014), in zelo neenakomernimi finančnimi izterjavami, ki jih urad priporoča državam članicam; poziva Komisijo, naj podpre pobude, namenjene povečanju stopnje izterjav v primerih goljufij;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	12.11.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 1 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Victor Boştinaru, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Fernando Ruas, Monika Smolková, Marija Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andor Deli, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Jan Olbrycht, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Claudia Schmidt, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Milan Zver
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Stanisław Ożóg, Claudiu Ciprian Tănăsescu

2.12.2015

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

(2015/2128(INI))

Pripravljavec mnenja: Petr Ježek

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker bi morala biti boj proti goljufijam, korupciji in pranju denarja ter – bolj splošno – zaščita finančnih interesov Unije ključna elementa političnega programa Unije; ker je dolžnost Evropske unije in držav članic, da ščitijo finančne interese Unije pred kaznivimi dejanji, ki vsako leto povzročijo veliko finančno škodo;

B.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah pomeni okolje, polno izzivov, v katerem je treba odpravljati nepravilnosti in se boriti proti goljufijam; ker nepravilna uporaba sredstev EU ne povzroča le posamičnih izgub, temveč tudi kolektivne;

C.  ker je Komisija zaradi neučinkovitosti obstoječih instrumentov, kot je konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, v boju proti goljufijam, korupciji, pranju denarja in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodujejo finančnim interesom Unije, predstavila dva zakonodajna predloga za instrumenta kazenskega prava, in sicer direktivo o zaščiti finančnih interesov in uredbo o evropskem javnem tožilstvu, ki naj bi povečali učinkovitost kazenskega prava pri zaščiti finančnih interesov EU;

D.  ker je ustanovitev evropskega javnega tožilstva, na podlagi usklajevanja s pristojnimi organi držav članic, ki bo pristojno za vodenje kazenskih postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji zoper finančne interese Evropske unije, bistveno za boj proti čezmejnim goljufijam in zagotavljanje prednostnega varovanja proračuna EU po vsej Evropi;

E.  ker so države članice v prvi vrsti pristojne za zbiranje lastnih sredstev, med drugim v obliki DDV in carinskih dajatev;

F.  ker so zaradi korupcije prizadete vse države članice, njeni stroški za gospodarstvo EU pa znašajo okrog 120 milijard EUR na leto, kot navaja Komisija v svojem prvem poročilu o protikorupcijski politiki Evropske unije, ki je bilo objavljeno februarja 2014;

G.  ker lahko korupcija pomaga pri financiranju dejavnosti mrež organiziranega kriminala ali terorističnih mrež v Evropi; ker korupcija tudi spodkopava zaupanje državljanov v institucije in demokratični proces;

H.  ker boj proti goljufijam in korupciji, onkraj sprejetih civilizacijskih etičnih načel, ki so del pravne države, prispeva h konkurenčnosti Unije v svetovni ekonomiji;

1.  pozdravlja izvajanje nove politike boja proti goljufijam na ravni EU s strani Komisije, ki je v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ter zagotavlja ustrezno zaščito finančnih interesov EU;

2.  priznava prizadevanja Evropskega parlamenta in Sveta za povečanje učinkovitosti zaščite finančnih interesov EU z zavzemanjem za sprejetje osnutka direktive o boju proti goljufijam s kazenskim pravom (direktiva o zaščiti finančnih interesov); spodbuja Svet, naj da nov zagon pogajanjem o direktivi o zaščiti finančnih interesov, da se z uvedbo skupnih minimalnih pravil za opredelitev kaznivih dejanj, ki zajemajo vsakršno ravnanje v škodo finančnim interesom Unije, vključno z vprašanjem DDV, in z določitvijo kazni in minimalnih pravil o zastaranju v takšnih primerih utrdi obstoječi pravni okvir, zlasti glede na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Taricco v kateri je bilo ugotovljeno, da obstaja neposredna povezava med pobiranjem prihodkov iz naslova DDV v državah članicah in finančnimi interesi EU;

3.  znova poziva Svet, naj Parlament, ki mora v končni fazi odobriti predlagani pravni akt, obvešča o potekajočih pogajanjih o evropskem javnem tožilstvu in ga vključi vanje, ter ponavlja priporočila iz resolucij iz marca 2014 in aprila 2015; poudarja, da bi bilo treba hitro sprejeti uredbo o evropskem javnem tožilstvu, da bo imelo ustrezna pooblastila za preiskovanje zločinov s področja zaščite finančnih interesov, vključno z goljufijami v zvezi z DDV, in kazenski pregon domnevnih kršiteljev;

4.  poudarja, da v številnih državah članicah goljufije pri plačilu DDV in izogibanje plačilu davkov ostajajo na stalno visoki ravni; izraža zaskrbljenost zaradi ocenjene izgube pri pobiranju DDV v EU, ki je v letu 2013 znašala 168 milijard EUR; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi svoja izvršilna pooblastila za nadzor in pomoč državam članicam pri boju proti goljufijam pri plačilu DDV in izogibanju plačilu davkov;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, pri odhodkih EU v letu 2014 zmanjšalo zgolj za 4 %, potem ko se je v letu 2013 povečalo za 76 %; poudarja, da je pomembno okrepiti raven poročanja o goljufivih dejavnostih po vsej EU, da bi si bilo mogoče ustvariti jasnejšo sliko o razmerah ter vzpostaviti potrebne mehanizme in postopke za nadaljnje ukrepanje, s katerimi bi se lahko učinkoviteje spoprijeli s tem vprašanjem; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da Komisija objavlja podatke, ki natančno odražajo obseg goljufivih dejavnosti v EU;

6.  spodbuja države članice, naj sodelujejo v boju proti goljufijam prek obstoječih instrumentov in agencij, kot so EUROPOL, EUROJUST in OLAF, ter naj izboljšajo sodelovanje in skladnost med temi organi;

7.  pozdravlja vzpostavitev mreže nacionalnih kontaktnih točk držav članic in vključitev protikorupcijskih ciljev v evropski semester ekonomskega upravljanja;

8.  pozdravlja prvo poročilo Komisije o boju proti korupciji in njena priporočila upravam držav članic; poziva Komisijo, naj objavi drugo poročilo o boju proti korupciji najpozneje v začetku leta 2016, o objavi pa naj obvesti javnost in vse ravni javne uprave;

9.  poziva Komisijo, naj spodbuja vsakoletno ocenjevanje uspešnosti držav članic v boju proti korupciji; poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju sistema kazalnikov in meril za merjenje stopnje korupcije v državah članicah; zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi izčrpne, točne in zanesljive podatke;

10.  vztraja, da morajo institucije EU, če želijo biti verodostojne, delovati zgledno in spoštovati najstrožje standarde popolne preglednosti javnih odhodkov, integritete in navzkrižja interesov, zlasti glede na trenutne gospodarske izzive; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v prihodnje drugo poročilo doda poglavje o uspešnosti institucij EU v boju proti korupciji;

11.  poziva Evropsko komisijo, naj – ob upoštevanju, da 85 % proračuna EU upravljajo države članice – z mehanizmi sodelovanja in izmenjavami informacij zagotavlja učinkovito usklajevanje med organizacijami in nacionalnimi organi vseh držav članic za boj proti goljufijam;

12.  ponovno poziva Komisijo, naj začne hitro spodbujati zakonodajo o minimalni ravni zaščite za prijavitelje nepravilnosti v Evropski uniji; poziva evropske institucije, naj spremenijo kadrovske predpise ter zagotovijo, da ti ne bodo zgolj uradno zavezovali uradnikov k sporočanju nepravilnosti, temveč bodo opredeljevali tudi ustrezno zaščito za prijavitelje nepravilnosti; poziva evropske institucije, ki tega še niso storile, in druge organe, naj začnejo brez odlašanja izvajati člen 22(c) kadrovskih predpisov;

13.  ponovno poudarja, da v skladu s členom 325(2) PDEU „države članice sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, enake ukrepe, kakršne sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom“; meni, da EU ne izpolnjuje te določbe; meni, da bi morala Komisija oblikovati horizontalno politiko za boj proti goljufijam in korupciji; poudarja, da je Komisija odgovorna tudi za učinkovito porabo sredstev, zato jo poziva, naj uvede notranje zahteve glede uspešnosti;

14.  ugotavlja, da je celovit pregon kriminala, vključno z goljufijami in korupcijo ali pranjem denarja ali s tem povezanim organiziranim kriminalom in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, ki vplivajo na finančne interese EU, osnovni pogoj za učinkovito delovanje EU; poudarja, da je potrebna sistematična nadaljnja obravnava priporočil urada OLAF;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.11.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	45 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Michał Boni, Ignazio Corrao, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Barbara Kudrycka, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Louis Michel, Alessandra Mussolini, József Nagy, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Helga Stevens, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Coelho, Anna Hedh, Petr Ježek, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Marek Jurek, Ska Keller, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Emilian Pavel, Barbara Spinelli, Axel Voss
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jens Geier, Gabriele Preuß, Marco Zanni

7.1.2016

MNENJE Odbora za ustavne zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam

(2015/2128(INI))

Pripravljavka mnenja: Mercedes Bresso

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da mora, če želimo ohraniti zaupanje evropskih državljanov v evropske institucije in njihovo podporo za vse projekte evropskega povezovanja, povečanje verodostojnosti, natančnosti, učinkovitosti, preglednosti in primernosti proračuna ter njegove skladnosti z načeli dobrega finančnega poslovodenja ostati eden glavnih ciljev v središču politike za zaščito finančnih interesov Unije, ki jo mora Komisija v soglasju z državami članicami izvajati v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije; v zvezi s tem poziva k večji preglednosti na podlagi okrepljenega sodelovanja med institucijami EU;

2.  je močno zaskrbljen nad veljavnostjo in kakovostjo podatkov, ki so jih v zvezi z bruto nacionalnim dohodkom (BND) posredovale države članice, nad številom odprtih in zaključenih primerov, pa tudi nad pomanjkanjem odgovorov v zvezi s pojasnili, ki sta jih zahtevala Komisija in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF);

3.  ugotavlja zlasti, da so korupcije in goljufije pri proračunu Unije neposredno sorazmerne s pomanjkanjem preglednosti postopkov na področju dodeljevanja, upravljanja in porabe sredstev EU; zato zahteva, da se institucije EU in države članice med seboj bolje obveščajo o postopkih, za katere bi moralo veljati manj pravil, ki pa bi bila zato preglednejša, z njimi pa bi domala onemogočili goljufije; s tem namenom zahteva daljnosežno širjenje najboljših praks;

4.  je zadovoljen, da je Komisija sprejela večletno strategijo boja proti goljufijam, ki ji bo v pomoč pri odpravljanju precejšnjih razlik v številu nepravilnosti, ki jih sporočajo vse države članice;

5.  ponovno poziva računska sodišča v vseh državah članicah, naj objavijo javne izjave o porabi sredstev EU;

6.  posebej zahteva, da se jasno ločuje med goljufijo in napako in da se razširijo informacije tako o goljufijah kot o najpogostejših napakah, pri čemer je treba predložiti konkretne primere, da bodo uporabniki sredstev in organi upravljanja bolje obveščeni o njih, pa tudi o resnih posledicah, do katerih lahko pride; poudarja, da je prav tako bistveno, da se večja pozornost nameni rezultatom projektov, ki jih financira Unija, in ne samo točnosti računovodskih izkazov, pri čemer se je treba opreti na preverjanja, ki jih na terenu izvaja ustrezno usposobljeno in neodvisno osebje, ki ni v nikakršnem navzkrižju interesov;

7.  poudarja, kako pomembno je posebno pozornost posvečati goljufijam in kaznivim dejanjem, ki škodijo proračunu EU, so nadnacionalne narave in jih izvajajo organizirane kriminalne združbe;

8.  si prav tako želi tesnejšega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v zvezi z načini upravljanja sredstev; poziva, naj se osebju organov, ki sodelujejo pri upravljanju sredstev, predvsem osebju službe za usklajevanje boja proti goljufijam, zagotovi izčrpno usposabljanje, da bodo lahko organi oblikovali lastne nacionalne strategije boja proti goljufijam;

9.  poziva Komisijo, naj v naslednje poročilo o boju proti korupciji, ki bo objavljeno v začetku leta 2016, doda poglavje o uspešnosti institucij EU pri boju proti korupciji;

10.  zato poziva, naj se člen 325 PDEU v vseh politikah Unije uporablja horizontalno, ter meni, da se na primere goljufij ni primerno zgolj odzivati, temveč jih je treba tudi preprečevati; poziva k skladnosti s členom 325 PDEU, zlasti z odstavkom 5 o letnih poročilih, ki se trenutno sooča z enoletno zamudo; poziva, naj se poenostavi zlasti uporaba evropskih subvencij v kohezijski politiki; poziva, naj se uporabijo običajni postopki in postopki za ratifikacijo sporazumov med Unijo in tretjimi državami in organizacijami na področju boja proti goljufijam na regionalni in mednarodni ravni; poziva k nadaljnjemu spremljanju akcijskega načrta in priporočil iz resolucije Parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti, zlasti priporočil iz odstavka 130 o vidnosti ukrepov, ki jih sprejmejo države članice za boj proti goljufijam in organiziranemu kriminalu, in odstavka 131 o evropskem akcijskem načrtu za obdobje 2014–2019 za izkoreninjenje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja – točke i–xxii; poziva, naj se objavijo prvi rezultati izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja; poziva tudi, naj se podrobneje obvešča o orodjih urada OLAF za boj proti korupciji in o meddržavnem usklajevanju procesa izterjave z goljufijo pridobljenih zneskov;

11.  poudarja, kako pomembno je oblikovati skladen in učinkovit evropski sistem za preiskavo in kazenski pregon kršitev, ki vplivajo na finančne interese EU, in poziva, da si je treba vztrajno prizadevati za hitro sprejetje načrta za evropsko javno tožilstvo in direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (tako imenovane direktive PIF); poziva Svet, naj prednostno obravnava ta izjemno pomembna dosjeja, Parlament pa naj redno obvešča o stanju pogajanj o uradu evropskega javnega tožilca; poudarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi o zadevi C-105/14 dne 8. septembra 2015 ugotovilo, da obstaja neposredna povezava med pobiranjem DDV v državah članicah in finančnimi interesi EU; zato poudarja, da bi morale biti goljufije v zvezi z DDV zajete v direktivi o zaščiti finančnih interesov, da bi evropskemu tožilstvu, ki bo ustanovljeno, zagotovili preiskovalne in tožilske pristojnosti za to vrsto kaznivega dejanja; meni, da bi bilo mogoče s tem in podobnimi ukrepi prispevati k povrnitvi zaupanja javnosti v učinkovito upravljanje sredstev EU;

12.  ponovno poziva Komisijo, naj hitro pripravi zakonodajni predlog o minimalni ravni zaščite za prijavitelje nepravilnosti v EU;

13.  upošteva kompleksnost zakonodaje EU in poziva k poenostavitvi uredb, ki se uporabljajo za proračun EU, da bi preprečili goljufije in/ali nepravilnosti, ki vplivajo na sredstva EU;

14.  poziva Komisijo, naj nemudoma objavi oceno vseh sporazumov s tobačnimi podjetji, da bi povečali njihovo učinkovitost pri boju proti goljufijam in dejavnostim ponarejanja, ki vplivajo na finančne interese EU, prav tako pa naj oceni, ali bi bilo ustrezno obnoviti te vrste sporazumov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	3.12.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mercedes Bresso, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Richard Corbett, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Constance Le Grip, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Tapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski, Rainer Wieland
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Sven Giegold, Charles Goerens, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Helmut Scholz

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	28.1.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Louis Aliot, Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Verónica Lope Fontagné, Monica Macovei, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Caterina Chinnici, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Marian-Jean Marinescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin

• [1]  UL L 84, 20.3.2014, str. 6.
• [2]  UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
• [3]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
• [4]  UL C 51E, 22.2.2013, str. 121.
• [5]  UL C 161E, 31.5.2011, str. 62.
• [6]  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
• [7]  UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
• [8]  http://www.ombudsman.europa.eu/en/press/release.faces/en/61027/html.bookmark
• [9]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0062.